Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Občina Domžale 0 3500 6659132 6613422 2026-04-13T00:54:20Z ~2026-13659-49 255600 6659132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=Renata Kosec |grb=Coat of arms of Domžale.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Domzale.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F22_T1257_vF_b_x475013.5_y105883_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F22_T1257_vF_b_x475013.5_y105883_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.domzale.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=72,3 |prebivalstvo=38190 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=19023 |ženske=19167 |sedež=[[Domžale]]}} '''Občina Domžale''' je po številu prebivalcev (okoli 38.000) sedma največja [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v mestu [[Domžale]], ki pa imajo le dobro tretjino prebivalstva istoimenske občine. == Mestna občina == Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]], kot jo je pred leti že imela. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx SiOL.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]</ref> Sicer pa je občina upravno in kulturno središče več občin, saj ima svojo upravno enoto. == Naselja v občini == [[Bišče]], [[Brdo, Domžale|Brdo]], [[Brezje pri Dobu]], [[Brezovica pri Dobu]], [[Češenik]], [[Depala vas]], [[Dob, Domžale|Dob]], [[Dobovlje]], [[Dolenje, Domžale|Dolenje]], '''[[Domžale]]''', [[Dragomelj]], [[Goričica pri Ihanu]], [[Gorjuša]], [[Homec, Domžale|Homec]], [[Hudo, Domžale|Hudo]], [[Ihan]], [[Jasen, Domžale|Jasen]], [[Kokošnje]], [[Količevo]], [[Kolovec]] , [[Krtina, Domžale|Krtina]], [[Laze pri Domžalah]], [[Mala Loka, Domžale|Mala Loka]], [[Nožice]], [[Podrečje]], [[Prelog]], [[Preserje pri Radomljah]], [[Pšata, Domžale|Pšata]], [[Rača]], [[Račni Vrh]], [[Radomlje]], [[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Rova]], [[Selo pri Ihanu]], [[Spodnje Jarše]], [[Srednje Jarše]], [[Studenec pri Krtini]], [[Sveta Trojica, Domžale|Sveta Trojica]], [[Šentpavel pri Domžalah]], [[Škocjan, Domžale|Škocjan]], [[Škrjančevo]], [[Turnše]], [[Vir, Domžale|Vir]], [[Zaboršt, Domžale|Zaboršt]], [[Zagorica pri Rovah]], [[Zalog pod Sveto Trojico]], [[Zgornje Jarše]], [[Žeje, Domžale|Žeje]], [[Želodnik]], [[Žiče, Domžale|Žiče]] === Krajevne skupnosti === [[File:Domžale KS+.png|thumb|right|300px|Krajevne skupnosti občine Domžale]] Občina je upravno-teritorialno razdeljena na 13 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] * [[Dob, Domžale|Dob]] (1) * [[Dragomelj|Dragomelj-Pšata]] (2) * [[Homec, Domžale|Homec-Nožice]] (3) * [[Ihan]] (4) * [[Rodica, Domžale|Jarše-Rodica]] (5) * [[Krtina, Domžale|Krtina]] (6) * [[Preserje pri Radomljah|Preserje]] (7) * [[Radomlje]] (8) * [[Rova]] (9) * [[Vir, Domžale|Toma Brejca Vir]] (10) (Vir pri Domžalah) * [[Študa|Simona Jenka]] (11) (Domžale - [[Študa]] ...) * [[Center, Domžale|Slavka Šlandra]] (12) (Domžale - [[Center, Domžale|Center]]) * [[Stob|Venclja Perka]] (13) (Domžale - [[Stob]] in [[Depala vas]]) == Znamenitosti v občini == *[[Železna jama|Železna jama Gorjuša]]. Izoblikovala jo je voda. Domačini so jamo imenovali Krumperška sapnica. Domžalski jamarji pa so jo preimenovali v Železno jamo, ker so arheologi leta 1962, ob terenskih ogledih našli ostanke talilne peči. Jamarji pa so pri kopanju jarka za dovod elektrike za razsvetljavo v jami, našli železovo žlindro. Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale je jamo uredilo in od 1. septembra 1963 je jama odprta za obiskovalce. Jama ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z breznom, ki ga prečkamo po mostu. Druga dvorana je sestavljena iz dveh večjih brezen, ki ju povezuje meter dolga ožina z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in po tleh. Na dnu obeh brezen voda ponikne. Druga dvorana ima širše dno, ki je umetno dvignjeno in zravnano. Čeprav je Železna jama majhna so njene drobne oblike pestre.Od evakuacijskih oblik so zastopani vdolbki, fasete, korozijske kotlice, ostanki eforacijskega prečnega prereza raova in galerije.Od akumulacijskih oblik pa so redkejši stalagmiti in stalaktiti, sigovi izrastki, ponvice, manjše zavese in posebna oblika-cigara. Člani jamarskega društva si z organizirano vodniško službo prizadevajo Železno jamo kar najbolje predstaviti obiskovalcem. Zurejenimi potmi in dobro osvetlitvijo je jama še posebej primerna za šolske ekskurzije. V Železni jami zaradi dobre akustičnosti prirejajo tudi kulturno glasbene prireditve. * Jamarski dom na [[Gorjuša|Gorjuši]], v katerem je z zbirka kamnin in fosilov, zbirka paleontoloških in speleoloških najdb, zbirke naravoslovca in jamarja Simona Robiča ter prikaz razvoja slaminkarstva na domžalskem območju in zbirka kapnikov iz vseh slovenskih jam. Jamarski dom na Gorjuši je leta 1966 postavilo Društvo za raziskovanje jam Simon Robič. Po nekaj letih so Jamarski dom dozidali in razširili v njem pa si obiskovalci lahko ogledajo jamarske zbirke. Poleg zbirke kamnin in fosilov z domžalskega območja , vključno z najdbami iz Babje jame, so še zbirke paleontoloških in speleoloških najdb. V speleološki zbirki so najlepši kapniki iz zbirke Franca Hohenwarta iz začetka 18. stoletja, ki jih je društvu odstopil prirodoslovni muzej iz Ljubljane. Zbirka predstavlja skoraj vse oblike kapnikov in sige, ki obstajajo v slovenskih jamah in se ločijo po načinu nastanka. Posebno vrednost pa imajo razstavljen zbirke Simona Robiča. V Jamarskem domu je tudi gostišče, ki sprejme 200 gostov in je primerno za večja slavja, kot so poroke, obletnice, seminarji, predavanja in nedeljska kosila. Z Jamarskega doma se ponujajo lepi pogledi proti Kamniškim planinam, Moravški dolini in na bližnji renesančni grad Krumperk. * [[grad Krumperk]] Prvi zapisi o gradu Krumperk izhajajo iz leta 1338, ki ga izpričujejo kot dediščino plemiške rodbine Kreutbergov. V 15. stoletju je bil v lasti rodbine Rusbach, ki je grad leta 1410 kot »Turn Chrawperg« prodala Zellenbergerjem. Nato je grad z dedno pogodbo prešel v roke rodbine Ravbarjev. Graščino, ki je skoraj nespremenjena pričakala čas, je okoli 1580 na novo pozidal zmagovalec v bitki pri Sisku [[Adam Ravbar]]. Bila je grajena po tisti dobi novih, italijanskih načelih ravninskih dvorcev. Njih značilnosst je štirikotna zasnova, kjer štirje približno enako veliki trakti obdajajo kvadratno, arkadirano notranje dvorišče, na zunanji strani pa so pravokotni vogaln i stropi višinsko izenačeni s stavbnimi krili. Naslednji lastniki so bili Raspi (od leta 1631), nato grofje Turn Valsassina, od leta 1840 plemiška rodbina Rechbach, ki je leta 1928 prodala posestvo zadnjemu lastniku, posestnici iz Ruš pri Mariboru, Stanki Pogačnik. Po drugi svetovni vojni je bil objekt nacionaliziran in v denacionalizacijskem postopku pred leti vrnjen zadnjim lastnikom. *[[cerkev sv. Kunigunde]] na [[Tabor, Domžale|Taboru]] * [[cerkev sv. Miklavža]] na Goropečah * [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] s freskami [[Franc Jelovšek|Franca Jelovška]] v [[Groblje, Rodica|Grobljah]] * [[Menačnikova hiša]] v Domžalah * [[Slamnikarski muzej]] v Domžalah * [[Poletno gledališče Studenec]] pri Krtini == Šport == * [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] * [[Košarkarski klub Helios Domžale|KK Helios Domžale]] == Opombe in sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Slamnikarstvo v domžalski okolici]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.domzale.si/ Domžale], uradna stran občine. *[http://www.visitdomzale.si Visit Domžale], turistično informacijska stran občine. *[https://www.domzalec.si domžalec.si] , domžalski informativni portal. * * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=50&Itemid=11 gremoVEN.com - Domžale] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=48&Itemid=11 gremoVEN.com - Grad Krumperk] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=49&Itemid=11 gremoVEN.com - Gorjuša] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Domžale]] [[Kategorija:Občina Domžale| ]] gtxdobxgw28jkm2ugmnybktbhpaai9l 6659133 6659132 2026-04-13T00:54:42Z ~2026-13659-49 255600 /* Krajevne skupnosti */ 6659133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=Renata Kosec |grb=Coat of arms of Domžale.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Domzale.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F22_T1257_vF_b_x475013.5_y105883_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F22_T1257_vF_b_x475013.5_y105883_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.domzale.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=72,3 |prebivalstvo=38190 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=19023 |ženske=19167 |sedež=[[Domžale]]}} '''Občina Domžale''' je po številu prebivalcev (okoli 38.000) sedma največja [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v mestu [[Domžale]], ki pa imajo le dobro tretjino prebivalstva istoimenske občine. == Mestna občina == Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]], kot jo je pred leti že imela. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx SiOL.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]</ref> Sicer pa je občina upravno in kulturno središče več občin, saj ima svojo upravno enoto. == Naselja v občini == [[Bišče]], [[Brdo, Domžale|Brdo]], [[Brezje pri Dobu]], [[Brezovica pri Dobu]], [[Češenik]], [[Depala vas]], [[Dob, Domžale|Dob]], [[Dobovlje]], [[Dolenje, Domžale|Dolenje]], '''[[Domžale]]''', [[Dragomelj]], [[Goričica pri Ihanu]], [[Gorjuša]], [[Homec, Domžale|Homec]], [[Hudo, Domžale|Hudo]], [[Ihan]], [[Jasen, Domžale|Jasen]], [[Kokošnje]], [[Količevo]], [[Kolovec]] , [[Krtina, Domžale|Krtina]], [[Laze pri Domžalah]], [[Mala Loka, Domžale|Mala Loka]], [[Nožice]], [[Podrečje]], [[Prelog]], [[Preserje pri Radomljah]], [[Pšata, Domžale|Pšata]], [[Rača]], [[Račni Vrh]], [[Radomlje]], [[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Rova]], [[Selo pri Ihanu]], [[Spodnje Jarše]], [[Srednje Jarše]], [[Studenec pri Krtini]], [[Sveta Trojica, Domžale|Sveta Trojica]], [[Šentpavel pri Domžalah]], [[Škocjan, Domžale|Škocjan]], [[Škrjančevo]], [[Turnše]], [[Vir, Domžale|Vir]], [[Zaboršt, Domžale|Zaboršt]], [[Zagorica pri Rovah]], [[Zalog pod Sveto Trojico]], [[Zgornje Jarše]], [[Žeje, Domžale|Žeje]], [[Želodnik]], [[Žiče, Domžale|Žiče]] === Krajevne skupnosti === [[File:Domžale KS+.png|thumb|right|300px|Krajevne skupnosti občine Domžale]] Občina je upravno-teritorialno razdeljena na 13 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] * [[Dob, Domžale|Dob]] (1) * [[Dragomelj|Dragomelj-Pšata]] (2) * [[Homec, Domžale|Homec-Nožice]] (3) * [[Ihan]] (4) * [[Rodica, Domžale|Jarše-Rodica]] (5) * [[Krtina, Domžale|Krtina]] (6) * [[Preserje pri Radomljah|Preserje]] (7) * [[Radomlje]] (8) * [[Rova]] (9) * [[Vir, Domžale|Toma Brejca Vir]] (10) ([[Vir pri Domžalah]]) * [[Študa|Simona Jenka]] (11) (Domžale - [[Študa]] ...) * [[Center, Domžale|Slavka Šlandra]] (12) (Domžale - [[Center, Domžale|Center]]) * [[Stob|Venclja Perka]] (13) (Domžale - [[Stob]] in [[Depala vas]]) == Znamenitosti v občini == *[[Železna jama|Železna jama Gorjuša]]. Izoblikovala jo je voda. Domačini so jamo imenovali Krumperška sapnica. Domžalski jamarji pa so jo preimenovali v Železno jamo, ker so arheologi leta 1962, ob terenskih ogledih našli ostanke talilne peči. Jamarji pa so pri kopanju jarka za dovod elektrike za razsvetljavo v jami, našli železovo žlindro. Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale je jamo uredilo in od 1. septembra 1963 je jama odprta za obiskovalce. Jama ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z breznom, ki ga prečkamo po mostu. Druga dvorana je sestavljena iz dveh večjih brezen, ki ju povezuje meter dolga ožina z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in po tleh. Na dnu obeh brezen voda ponikne. Druga dvorana ima širše dno, ki je umetno dvignjeno in zravnano. Čeprav je Železna jama majhna so njene drobne oblike pestre.Od evakuacijskih oblik so zastopani vdolbki, fasete, korozijske kotlice, ostanki eforacijskega prečnega prereza raova in galerije.Od akumulacijskih oblik pa so redkejši stalagmiti in stalaktiti, sigovi izrastki, ponvice, manjše zavese in posebna oblika-cigara. Člani jamarskega društva si z organizirano vodniško službo prizadevajo Železno jamo kar najbolje predstaviti obiskovalcem. Zurejenimi potmi in dobro osvetlitvijo je jama še posebej primerna za šolske ekskurzije. V Železni jami zaradi dobre akustičnosti prirejajo tudi kulturno glasbene prireditve. * Jamarski dom na [[Gorjuša|Gorjuši]], v katerem je z zbirka kamnin in fosilov, zbirka paleontoloških in speleoloških najdb, zbirke naravoslovca in jamarja Simona Robiča ter prikaz razvoja slaminkarstva na domžalskem območju in zbirka kapnikov iz vseh slovenskih jam. Jamarski dom na Gorjuši je leta 1966 postavilo Društvo za raziskovanje jam Simon Robič. Po nekaj letih so Jamarski dom dozidali in razširili v njem pa si obiskovalci lahko ogledajo jamarske zbirke. Poleg zbirke kamnin in fosilov z domžalskega območja , vključno z najdbami iz Babje jame, so še zbirke paleontoloških in speleoloških najdb. V speleološki zbirki so najlepši kapniki iz zbirke Franca Hohenwarta iz začetka 18. stoletja, ki jih je društvu odstopil prirodoslovni muzej iz Ljubljane. Zbirka predstavlja skoraj vse oblike kapnikov in sige, ki obstajajo v slovenskih jamah in se ločijo po načinu nastanka. Posebno vrednost pa imajo razstavljen zbirke Simona Robiča. V Jamarskem domu je tudi gostišče, ki sprejme 200 gostov in je primerno za večja slavja, kot so poroke, obletnice, seminarji, predavanja in nedeljska kosila. Z Jamarskega doma se ponujajo lepi pogledi proti Kamniškim planinam, Moravški dolini in na bližnji renesančni grad Krumperk. * [[grad Krumperk]] Prvi zapisi o gradu Krumperk izhajajo iz leta 1338, ki ga izpričujejo kot dediščino plemiške rodbine Kreutbergov. V 15. stoletju je bil v lasti rodbine Rusbach, ki je grad leta 1410 kot »Turn Chrawperg« prodala Zellenbergerjem. Nato je grad z dedno pogodbo prešel v roke rodbine Ravbarjev. Graščino, ki je skoraj nespremenjena pričakala čas, je okoli 1580 na novo pozidal zmagovalec v bitki pri Sisku [[Adam Ravbar]]. Bila je grajena po tisti dobi novih, italijanskih načelih ravninskih dvorcev. Njih značilnosst je štirikotna zasnova, kjer štirje približno enako veliki trakti obdajajo kvadratno, arkadirano notranje dvorišče, na zunanji strani pa so pravokotni vogaln i stropi višinsko izenačeni s stavbnimi krili. Naslednji lastniki so bili Raspi (od leta 1631), nato grofje Turn Valsassina, od leta 1840 plemiška rodbina Rechbach, ki je leta 1928 prodala posestvo zadnjemu lastniku, posestnici iz Ruš pri Mariboru, Stanki Pogačnik. Po drugi svetovni vojni je bil objekt nacionaliziran in v denacionalizacijskem postopku pred leti vrnjen zadnjim lastnikom. *[[cerkev sv. Kunigunde]] na [[Tabor, Domžale|Taboru]] * [[cerkev sv. Miklavža]] na Goropečah * [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] s freskami [[Franc Jelovšek|Franca Jelovška]] v [[Groblje, Rodica|Grobljah]] * [[Menačnikova hiša]] v Domžalah * [[Slamnikarski muzej]] v Domžalah * [[Poletno gledališče Studenec]] pri Krtini == Šport == * [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] * [[Košarkarski klub Helios Domžale|KK Helios Domžale]] == Opombe in sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Slamnikarstvo v domžalski okolici]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.domzale.si/ Domžale], uradna stran občine. *[http://www.visitdomzale.si Visit Domžale], turistično informacijska stran občine. *[https://www.domzalec.si domžalec.si] , domžalski informativni portal. * * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=50&Itemid=11 gremoVEN.com - Domžale] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=48&Itemid=11 gremoVEN.com - Grad Krumperk] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=49&Itemid=11 gremoVEN.com - Gorjuša] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Domžale]] [[Kategorija:Občina Domžale| ]] f2qwmd3pmkoeyammi0fi8tcikqxc0or Ljubljana 0 3539 6659175 6643411 2026-04-13T08:15:00Z Trifkod 137191 Popravila sem poved 6659175 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_map = Slovenija |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 290903<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 5 milijoni stalnimi prebivalci (2025) na 163,8&nbsp;km<sup>2</sup> je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo]</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|title=Vreme in podnebje|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100811043128/http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|url-status=dead}}</ref> {{Podnebje Ljubljane}} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''[[pohod ob žici]]'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] ajtklp9kaxw0lpyxn22joev1l4sabz5 6659232 6659175 2026-04-13T11:14:30Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6659175|6659175]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Trifkod|Trifkod]] ([[User talk:Trifkod|pogovor]]) 6659232 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_map = Slovenija |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 290903<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 290.000 stalnimi prebivalci (2025) na 163,8&nbsp;km<sup>2</sup> je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo]</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|title=Vreme in podnebje|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100811043128/http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|url-status=dead}}</ref> {{Podnebje Ljubljane}} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''[[pohod ob žici]]'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] 2lrrwzhculvhncuiozw94jxn0es76p4 Malta 0 4906 6658996 6445807 2026-04-12T13:04:39Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ np 6658996 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Malta |common_name2 = Malte |native_name = {{jezik|mt|Repubblika ta' Malta}}<br/>{{jezik|en|Republic of Malta}} |conventional_long_name = Republika Malta |image_flag = Flag of Malta.svg |image_coat = Coat of arms of Malta.svg |image_map = EU-Malta.svg |map_caption = Lega Malte (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (temno sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> |national_motto = {{jezik|la|Virtute et constantia}} |national_anthem = {{jezik|mt|[[L-Innu Malti]]}}{{presledki|2}} |capital = [[Valletta]] |latd=35 |latm=54 |latNS=N |longd=14 |longm=31 |longEW=E |largest_city = [[San Pawl il-Baħar]] |official_languages = [[malteščina]], [[angleščina]] |government_type = [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Malte|predsednica]] |leader_name1 = [[Myriam Spiteri Debono]] |leader_title2 = [[Predsednik vlade Malte|predsednik vlade]] |leader_name2 = [[Robert Abela]] |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]] |established_event1 = Država Malta |established_date1 = 21. septembra 1964 |established_event2 = Republika |established_date2 = 13. decembra 1974 |area_km2 = 316 |area_rank = 185. |percent_water = zanemarljivo |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = 519.562 |population_census_year = 2021<ref name="NSO">{{navedi splet |title=Population and migration: 2012-2022 (including intercensal revisions) |url=https://nso.gov.mt/intercensal-population-revisions-2012-2021/ |date=July 2022 |access-date=8 July 2024 |website=nso.gov.mt |last1=Migliore |first1=Sharon |archive-date=14 July 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240714135358/https://nso.gov.mt/intercensal-population-revisions-2012-2021/ |url-status=dead }}</ref> |population_density_km2 = 1644 |population_density_rank = 8. |demonym = Maltežan, Maltežanka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=181,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2023&ey=2025&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=Report for Selected Countries and Subjects: April 2024 (Malta) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=imf.org}}</ref> |GDP_nominal = 22,74 mrd. $ |GDP_nominal_rank = 118. |GDP_PPP = 36,87 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 140. |GDP_nominal_per_capita = 41.738 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 25. |GDP_PPP_per_capita = 67.682 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 20. |Gini = 31,4 |Gini_year = 2020 |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MT}}</ref> |HDI = 0,924 |HDI_year = 2023 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025overviewen.pdf |title=Human Development Report 2025 Overview |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=2025-05-06 |accessdate=2025-05-29}}</ref> |HDI_rank = 24. |currency = [[evro]] |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|srednjeevropski]] |utc_offset = +1 |utc_offset_DST = +2 |cctld = .mt |calling_code = 356 }} '''Republika Malta''' ([[malteščina|malteško]] '''Repubblika ta' Malta''') je majhna in gosto naseljena otoška država v južni [[Evropa|Evropi]] v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Sestavlja jo 20 [[otok]]ov in čeri, ki ležijo 93&nbsp;km južno od [[Sicilija|Sicilije]] ([[Italija]]) in 288&nbsp;km severno od [[Libija|Libije]] v severni [[Afrika|Afriki]]. Naseljeni so otoki [[Malta (otok)|Malta]], [[Gozo]] (Għawdex) in [[Comino]] (Kemmuna). Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: [[Malteščina|malteščino]] in [[angleščina|angleščino]]. Glavno mesto republike je [[Valletta]] na otoku Malta. Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od [[neolitik]]a naprej so otočju gospodarili [[Feničani]], [[Rimljani]], [[Arabci]], [[Normani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[Malteški viteški red|malteški vitezi]] (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, [[Francozi]] in [[Angleži]]. Na otočju je leta 60 doživel brodolom [[sveti Pavel]], ki je na otoke prinesel [[krščanstvo]]. Katoliška vera je zdaj uradna in najpogostejša vera na Malti. Malta je postala neodvisna, prej pod [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], leta 1964. Od leta 2004 je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], poleg tega pa je članica [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] in [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. == Nastanek imena == Nastanek imena Malta ni povsem pojasnjen. Najpogostejša je razlaga, da izhaja iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''μέλι'' (''meli'', med). [[Grki]] so otok imenovali ''Μελίτη'' (''Melite''), kar tudi pomeni med ali sladek kot med. Grki so ustanovili svoje kolonije na Malti že v 7. stoletju pr. n. št., od leta 395 do 870 pa so tam gospodovali grško govoreči [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Druga možnost za nastanek imena Malta je feničanska beseda {{translit|phn|Maleth}} ({{lang|phn|{{linktext|𐤌𐤋𐤈}}}}, ki pomeni ''nebesa''<ref>{{Cite book |last=Pickles |first=Tim |url=https://books.google.com/books?id=0LuvbRQ78sIC&pg=PA11 |title=Malta 1565: Last Battle of the Crusades |publisher=Osprey Publishing |year=1998 |isbn=978-1-85532-603-3 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150907191132/https://books.google.com/books?id=0LuvbRQ78sIC&pg=PA11 |archive-date=7 September 2015 |url-status=live}}</ref> ali ''pristan''<ref>{{Cite web |title=Renaming Malta the Republic of Phoenicia |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20111001/letters/Renaming-Malta-the-Republic-of-Phoenicia.387184 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303235338/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20111001/letters/Renaming-Malta-the-Republic-of-Phoenicia.387184 |archive-date=3 March 2016 |access-date=28 February 2016 |website=The Times of Malta |date=October 2011 }}</ref>, morda zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag. == Geografija == [[Slika:Malta Gozo Comino.png|250px|left|thumb]] [[Slika:Satelite image of Malta.jpg|250px|left|thumb|Satelitski posnetek otočja: Gozo, Comino in Malta]] Malta ali Malteško otočje je skupina otokov v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Poseljena sta največja otoka [[Malta (otok)|Malta]] (315&nbsp;km²) in [[Gozo]] (Għawdex, 67&nbsp;km²), peščico stalnih prebivalcev ima še [[Comino]] (Kemmuna, 3&nbsp;km²). Drugi večji otoki so Cominotto (Kemmunett), Filfla, [[Fungus Rock]] (Il-Ġebla tal-Ġeneral) in Otok svetega Pavla (Selmunett), ki niso naseljeni. [[Manoelov otok]] (il-Gżira tal-Isqof) je v Gżiri z mostom povezan s celino in je pravzaprav sestavni del mesta. Obale otokov so zelo razčlenjene s številnimi dobrimi pristanišči. Otočje leži na severnem robu afriške [[tektonska plošča|tektonske plošče]], na samem stičišču z evropsko tektonsko ploščo. Za pokrajino so značilni nizki griči s terasastimi polji. Najvišja točka otočja je Ta'Dmejrek v bližini Dinglija z nadmorsko višino 253 m. V deževnem obdobju je na otokih nekaj majhnih rek, stalnih rek in jezer pa na otokih ni. Stalno tekočo vodo ima le nekaj potokov v okolici Baħrije, l-Intaħleba in San Martina. Edina tekoča voda na Gozu je v dolini Lunzjata. Otočje ima sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''),<ref>[http://www.doi.gov.mt/en/islands/location.asp The Maltese Islands] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070703093532/http://www.doi.gov.mt/en/islands/location.asp |date=2007-07-03 }}, Department of Information&nbsp;– Malta.</ref>. Najnižja temperatura je bila izmerjena leta [[1905]], +1,1&nbsp;°C, najvišja pa avgusta [[1999]], +43,8&nbsp;°C. Sneg je v zadnjih 115 letih padal samo trikrat: februarja [[1895]], januarja [[1905]] in marca [[1949]]. Povprečne najvišje dnevne temperature se gibljejo od 15&nbsp; °C (januar, februar) do 30&nbsp;°C (julij, avgust). Povprečne najnižje dnevne temperature se gibljejo od 9 (januar, februar) do 22&nbsp; °C (julij, avgust). Celoletni povprečji dnevnih temperatur sta 21&nbsp;°C oziroma 15&nbsp;°C. Malta je dolgo časa je veljala za najjužnejšo točko Evrope, kar pa ne drži. Najjužnejša točka je grški otok Gavdos. === Urbanizacija === Po Eurostatu je Malta sestavljena iz dveh večjih urbanih območij, imenovanih "Valletta" (glavni otok Malta) in "Gozo". Po podatkih ''Demographia'' je država opredeljena kot urbana površina. Po mnenju Evropske mreže za opazovanje prostorskega razvoja je Malta opredeljena kot funkcionalno urbano območje (FUA). Po podatkih Združenih narodov je približno 95 odstotkov površine Malte mestno in številka se povečuje vsako leto. Tudi po izsledkih študij ESPON in Evropske komisije je "celotno ozemlje Malte ena sama urbana regija". Občasno se v medijih in uradnih publikacijah Malta imenuje mesto država. Na malteškem grbu je ''corona muralis'', "prikaz malteških utrdb in pomeni mesto država".<ref>{{navedi splet |url=http://www.doi.gov.mt/en/state/symbols.asp |title="The emblem of Malta", Department of Information |publisher=Doi.gov.mt |accessdate=20 October 2013 |archive-date=2012-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120730034326/http://www.doi.gov.mt/EN/state/symbols.asp |url-status=dead }}</ref> Malta s površino 316&nbsp;km² in 0,4 milijona prebivalcev je ena najgosteje poseljenih držav na vsem svetu. {{Largest cities |name = Največja mesta na Malti |country = Malta |kind = mesta |stat_ref = [https://secure2.gov.mt/localgovernment/file.aspx?f=7810 ''Malta Government Gazette'' - Ocenjeno prebivalstvo po mestih 31. marec 2014] |list_by_pop = |div_name = Regija |class = nav |city_1 = Birkirkara |div_1 = Centralna regija |pop_1 = 22.247 |img_1 = Birkirkara-residencial-area.jpg |city_2 = St. Paul's Bay{{!}}Saint Paul's Bay |div_2 = Severna regija |pop_2 = 21.046 |img_2 = Malta - St. Paul's Bay - Bay+Triq San Pawl (Xatt il-Pwales) 03 ies.jpg |city_3 = Mosta |div_3 = Severna regija |pop_3 = 20.241 |img_3 = Mosta Dome 4 (6946839125).jpg |city_4 = Sliema |div_4 = Centralna regija |pop_4 = 16.854 |img_4 = Sliema in the afternoon.jpg |city_5 = Qormi |div_5 = Južna regija |pop_5 = 16.779 |city_6 = Żabbar |div_6 = Jugovzhodna regija |pop_6 = 15.404 |city_7 = Naxxar |div_7 = Severna regija |pop_7 = 13.443 |city_8 = San Ġwann |div_8 = Centralna regija |pop_8 = 12.523 |city_9 = Marsaskala |div_9 = Jugovzhodna regija |pop_9 = 12.134 |city_10 = Żebbuġ |div_10 = Južna regija |pop_10 = 11.903 }}<noinclude> </noinclude> == Zgodovina == [[File:Malta 16 Mnajdra.jpg|thumb|upright|Tempeljski kompleks Mnajdra]] === Prvi naseljenci === Malteške otoke so prvi naselili [[kamena doba|kamenodobni]] poljedelci s [[Sicilija|Sicilije]] okrog leta 5200 pr. n. št. Ti prvi naseljenci so bili najbrž Sikanci, za katere menijo, da so bili edino pleme, ki je naseljevalo te otoke v tem času<ref>[http://www.localhistories.org/malta.html "Brief History of Malta"] LocalHistories.org</ref>, a se štejejo za sorodnike [[Iberci|Ibercev]]. Prvi prebivalci so okrog leta 3500 pr. n. št. zgradili ene najstarejših danes ohranjenih prostostoječih verskih objektov na svetu: [[megalitski templji na Malti|megalitske templje]] [[Ġgantija]] na otoku Gozu ter [[Ħaġar Qim]] in [[Mnajdra]] na Malti (starejši so templji v Turčiji v kraji Göbekli Tepe).<ref>[http://www.otsf.org/ Old Temples Study Foundation (OTSF)]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://users.aber.ac.uk/jpg/malta/arch.html |title=Aberystwyth, The University of Wales |accessdate=2017-06-27 |archive-date=2008-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081212031419/http://users.aber.ac.uk/jpg/malta/arch.html |url-status=dead }}</ref><ref>David Trump et al., Malta Before History (2004: Miranda Publishers)</ref> Okrog leta 700 pr. n. št. je na Malti, posebno okrog Vallette, cvetela antična grška kultura.<ref>[http://www.doi.gov.mt/EN/islands/dates.asp "Notable dates in Malta's history"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091125021207/http://www.doi.gov.mt/EN/islands/dates.asp |date=2009-11-25 }}, Department of Information - Maltese Government</ref> Stoletje kasneje so na otok prišli [[Feničani]] in ustanovili trgovsko postajo, od koder so stkali trgovske poti vse do [[Cornwall]]a na skrajnem zahodu [[Anglija|Anglije]].<ref>Owen, Charles [http://books.google.com/books?id=OhRCAAAAIAAJ&q=malta+Phoenician++%22trading+post%22&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&pgis=1 The Maltese Islands], Praeger.</ref>. Po padcu Fenicije okrog leta [[400 pr. n. št.]] je Malta prišla pod oblast feničanske afriške kolonije [[Kartagina|Kartagine]].<ref>Terterov, Marat. [http://books.google.com/books?id=kc7DO3TZEYcC&pg=PA4&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&sig=ACfU3U2Sm0qNg7diIWAe4mLI4LUqiRKNgA#v=onepage&q=malta%20Phoenician%20%20%22trading%20post%22&f=false Doing Business with Malta] , GMB Publishing Ltd. ISBN 1-905050-63-1</ref> V času Kartažanov so na Malti pridelovali predvsem [[oljka|oljke]] in [[rožič]]e ter izdelovali tkanine. Med [[Punske vojne|punskimi vojnami]] ([[264 pr. n. št.|264]]–[[146 pr. n. št.]]) je začel odpor do Kartažanov naraščati in leta [[218 pr. n. št.]] se je prebivalstvo uprlo. Oblast je na otočju prevzela [[Rimska republika]] s [[Rimski konzul|konzulom]] Sempronijem na čelu.<ref name="books.google.co.uk">Castillo, Dennis Angelo. [http://books.google.co.uk/books?id=i5ns5LNtoiUC&pg=PA25&lpg=PA25&dq=MALTA+sEMPRONIUS&source=web&ots=JHcfabryVa&sig=cXCtKu3apl5Y2y7OEhaMvt1CMM0&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA25,M1 The Maltese Cross: A Strategic History of Malta], Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32329-1</ref> Med sirakuškim uporom v drugi punski vojni je Malta ostala zvesta Rimu in bila zato nagrajena s statusom ''Foederata Civitas'', kar ji je dalo v okviru Sicilijanske province nekaj avtonomije. Otok se je takrat imenoval ''Melita''. Enako se je imenovalo tudi njeno glavno mesto, današnja [[Mdina]]. Leta [[60]] je severno od otoka Malte v Zalivu svetega Pavla doživel brodolom [[Kristus]]ov [[apostol]] [[Sveti Pavel|Pavel iz Tarza]].<ref name="books.google.co.uk"/> Izročilo pravi, da je na otoku ostal tri mesce, naredil nekaj čudežev in med prebivalce vpeljal [[krščanstvo]]. Dogodki so opisani v ''Apostolskih delih'' v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. V času [[cesar]]ja [[Hadrijan]]a, leta [[117]], so malteški otoki napredovali na položaj ''municipija''. Ko je [[Rimsko cesarstvo]] razpadlo na vzhodni in zahodni del, je Malta pripadla grško govorečemu [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskemu cesarstvu]]. Malta je bila pod bizantinsko oblastjo celih 400 let, vendar je o tem obdobju zelo malo znano. V tem obdobju so otočje za nekaj časa zasedli [[Goti]] in [[Vandali]], vendar so jih Bizantinci kmalu pregnali in tam pustili vojaško posadko.<ref>Borg, Victor Paul. [http://books.google.com/books?id=o1QO1Tk-FsMC&pg=PA331&dq=byzantine+malta&lr=&as_brr=3&sig=ACfU3U38b0XhbN8wTPyxs2tPEX0RbyVg9w#v=onepage&q=byzantine%20malta&f=false The Rough Guide to Malta & Gozo], Rough Guides. ISBN 1-85828-680-8</ref>. === Srednji vek === {{glavni|Bizantinska Malta}} V bizantinsko-arabskih vojnah ([[780]]–[[1180]]) je bizantinski sicilijanski [[admiral]] Evfemij izdal bizantinsko cesarstvo, razglasil samostojnost Sicilije in pozval na pomoč [[Arabci|Arabce]]. Malta in Sicilija sta postali del Sicilijanskega emirata, kateremu so od leta [[909]] vladali [[Fatimidi]]. Arabci so na Malti zgradili namakalne sisteme in zasadili nove vrste sadja ([[citrus]]e) in [[bombaž]]. S seboj so prinesli tudi sicilijansko-arabski jezik, iz katerega se je razvila [[malteščina]]<ref>Wilson, Andrew. [http://books.google.com/books?id=jIP9WiIOtKYC&pg=PA64&dq=Siculo-Arabic+Maltese&lr=&as_brr=3&sig=ACfU3U0ANaOtExtwNoXiIbN9koijAKe_9A Corpus Linguistics Around the World], Rodopi. ISBN 90-420-1836-4</ref>. Arabci so dopuščali versko svobodo, zato se je na otočju ohranilo [[krščanstvo]], prebivalci pa so morali zato plačevati poseben verski davek. V [[11. stoletje|11. stoletju]] so [[Normani]] iz [[Normandija|Normandije]] zasedli najprej Sicilijo, leta [[1091]] pa še Malto. Maltežani so novega vladarja [[Rogerij I. Sicilski|Rogerija I. Sicilskega]] toplo sprejeli in mu ponudili vojaško pomoč. Rogerij je nato baje odtrgal in jim podaril del svoje rdeče-bele zastave, ki je postala osnova za sodobno malteško zastavo. Obdobje Normanov je bilo uspešno. Malta je postala del novoustanovljene [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilije]], ki je obsegala Sicilijo in južno polovico italijanskega (Apeninskega) polotoka. Rimskokatoliška vera je postala državna vera, na Malto pa je prišla tudi [[normanska arhitektura]]. Zadnji normanski kralj Tankred Sicilijanski je iz Malte in Goza naredil fevdalno gospostvo z malteškimi grofi na čelu. Prvi grofje so bili izkušeni [[Genova|genovski]] [[gusar]]ji. Sicilijansko kraljestvo je leta [[1194]] prešlo na [[Staufovci|Hohenstaufovce]], ki so ostali na oblasti do leta [[1266]]. Cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] je do leta [[1224]] z Malte izgnal vse Arabce<ref>{{navedi novice|url=http://www.aboutmalta.com/history/time-Line.htm|publisher=AboutMalta.com|title=Time-Line}}</ref> in na Malto preselil vse krščanske moške prebivalce iz kraja Celan iz italijanske dežele [[Abruci]]. Malta je nato za kratek čas prišla pod oblast kapetinsko-anžuvinske dinastije, ki je bila zaradi visokih davkov zelo nepriljubljena. Zaradi vojne [[Karel I. Anžujski|Karla I.]] z [[Genova|Genovo]] so leta [[1275]] opustošili Gozo. Leta [[1282]] je bil velik upor na Siciliji, znan kot ''[[sicilske večernice]]'', po katerem se je celinski del kraljestva ločil v [[Neapeljsko kraljestvo]], Sicilija in Malta pa sta pripadli Aragoncem. Kraljestvu so do leta [[1409]] vladali sorodniki aragonskih kraljev, potem pa je kraljestvo postalo del aragonskega kraljestva.<ref>{{navedi novice|url=http://www.knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|publisher=KnowItal.com|title=History of Sicily|accessdate=2017-06-27|archive-date=2007-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20071013151847/http://www.knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|url-status=dead}}</ref> Na začetku vladanja Aragoncev so bili malteški grofje kraljevi sinovi, leta [[1397]] pa je grofovski naslov prešel nazaj na fevdalce. Zaradi stalnih prepirov med družinama za grofovski naslov, ki so Malti prinesli veliko revščino, je kralj grofovski naslov spet odvzel. Prepiri so se ponovili nekaj let kasneje, ko je kralj grofovski naslov podelil grofu Gonsalvu Monroyu. Maltežani so se temu uprli in bili poraženi. Ko so kasneje priznali, da so bili kljub uporu zvesti sicilijanski kroni, je priznanje na Alfonza IV. naredilo tako močan vtis, da upornikov ni kaznoval, ampak jim je celo obljubil, da jih ne bo nikoli več izročil tretji strani. Glavno mesto Mdina je dobilo ime ''Città Notabile'' (Ugledno mesto). === Malteški vitezi in Napoleon === Leta [[1530]] je dal cesar [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] (španski kralj Karel I.) malteško otočje v trajni zakup [[Malteški viteški red|viteškemu redu svetega Janeza Krstnika]] (ivanovci), ki so jih [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]] leta [[1522]] pregnali z [[Rodos]]a. Aragonska krona je otočje še nekaj časa obdržala v svoji lasti kot del Sredozemskega imperija. Leta [[1565]] so malteški vitezi uspešno obranili Malto pred vdorom Turkov, ki so bili takrat na višku moči. Po obleganju so začeli pod vodstvom velikega mojstra reda Jeana Parisota de la Valette pospešeno utrjevati otok, predvsem novo mesto Valletto in globok zaliv južno od mesta, današnji ''[[Grand Harbour]]'' (Veliko pristanišče). Malteški vitezi so vladali na Malti do leta [[1798]], ko jih je na poti v [[Egipt]] z otoka pregnala Napoleonova vojska. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] jih je zvijačno zaprosil za varno pristanišče, kjer bi lahko dopolnil ladijske zaloge, ko je bil v pristanišču, pa je s topovi napadel gostitelje in veliki mojster Ferdinand von Hompesch zu Bolheim se je predal. Napoleon je ostal na Malti nekaj dni. V tem času je vitezom sistematično zaplenil vse premično premoženje in vzpostavil novo upravo, ki so jo vodili njegovi privrženci. Ko je Napoleon zapustil Malto, je za seboj pustil čvrsto vojaško posadko. Francoske zasedbene sile na Malti zaradi svojega negativnega odnosa do vere ter verskih in finančnih reform niso bile priljubljene. Prebivalci so se zato uprli in prisilili Francoze k umiku v utrdbe. Upornike sta z orožjem podprli [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Kraljevina dveh Sicilij]], Britanci pa so s svojo mornarico blokirali otočje. Osamljene francoske sile pod poveljstvom [[general]]a de Vauboisa so se leta [[1800]] vdale in Malta je postala britanski [[protektorat]].<ref>{{navedi knjigo | last=Holland | first=James | title=Fortress Malta: An Island Under Siege, 1940-1943 | url=https://archive.org/details/fortressmaltaisl00holl | publisher=Miramax Books | year=2003 | isbn=1-4013-5186-7}}</ref> === Britanci in druga svetovna vojna === Malta je s [[Pariški mirovni sporazum (1814)|pariško pogodbo]] leta [[1814]] postala del [[Britanski imperij|britanskega imperija]]. Zaradi svoje strateške lege med [[Gibraltar]]jem in [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]] je bila za Britance vmesna postaja za trgovske ladje, ki so trgovale z [[Indija|Indijo]], in oporišče vojne mornarice. V zgodnjih 1930-ih se je britanska sredozemska flota, ki je bila ključni gospodarski dejavnik na Malti, zaradi ekonomičnosti premaknila v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. Med [[II. svetovna vojna|II. svetovno vojno]] je imela Malta zaradi bližine nemških oskrbovalnih poti zelo pomembno vlogo. Za pogum in vztrajnost v dolgem boju proti sovražniku je britanski kralj [[Jurij VI. Britanski|Jurij VI.]] [[15. april]]a [[1942]] Malti podelil najvišje civilno odlikovanje [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] – Jurijev križ, ki je zdaj upodobljen tudi na malteški zastavi. Nekateri zgodovinarji trdijo, da so si Britanci z obrambo Malte nakopali nesorazmerno velike izgube. Eden od razlogov za trdoživ odpor je bil prav gotovo britanski ugled, ki bi s padcem Malte doživel vsaj tak udarec, kot ga je doživel pri padcu Singapurja. === Neodvisnost === Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so malteški laburisti najprej brez uspeha poskušali Malto združiti z Veliko Britanijo, potem pa je Malta [[21. september|21. septembra]] [[1964]] (dan neodvisnosti) postala neodvisna. Po [[ustava|ustavi]] iz leta [[1964]] je britanska kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] ostala kraljica Malte, na otoku pa je v njenem imenu vladal generalni [[guverner]]. [[3. december|3. decembra]] [[1974]] (dan republike) je Malta postala [[republika]] v okviru [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. Sporazum o vojaški pomoči, ki so ga podpisali kmalu po razglasitvi neodvisnosti, je [[31. marec|31. marca]] [[1979]] (dan svobode) potekel in britanski vojaki so zapustili otočje. Malta je leta [[1980]] razglasila uradno politiko nevtralnosti in za kratek čas postala članica [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. Leta [[1989]] je bilo na Malti pomembno srečanje predsednikov [[George H. W. Bush|Busha]] in [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačova]], ki je nakazalo konec [[hladna vojna|hladne vojne]]. Malta je [[1. maj]]a [[2004]] postala članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. [[1. januar]]ja [[2008]] je postala tudi članica [[Evroobmočje|evrskega območja]] in svojo malteško liro zamenjala z [[evro]]m.<ref>{{navedi splet|url=http://www.euractiv.com/en/euro/cyprus-malta-set-join-eurozone-2008/article-163836|title=Cyprus and Malta set to join eurozone in 2008|accessdate=2017-06-27|archive-date=2009-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090130041939/http://www.euractiv.com/en/euro/cyprus-malta-set-join-eurozone-2008/article-163836|url-status=dead}}</ref> == Politika in lokalna samouprava == [[File:Malta Valletta BW 2011-10-07 10-41-05.JPG|thumb|Sodišče v Valletti]] [[File:Malta - administrative division.svg|thumb|Upravne enote Malte]] Malta je [[republika]], katere [[parlamentarni sistem]] in [[javna uprava]] sta natančno oblikovana po westminstrskem sistemu. Enodomni [[parlament]] sestavljata predsednik in predstavniški dom (malteško ''Kamra tad-Deputati''), ki je izvoljen na splošnih neposrednih volitvah z enkratnim prenosljivim glasom vsakih pet let, razen če predsednik ne razpusti parlamenta prej po nasvetu predsednika vlade. Malta ima sistem lokalne uprave od leta 1993 na podlagi Evropske listine o lokalni samoupravi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.maltadata.com/loc-act.pdf |title=Local Council Act of Malta |format=PDF |accessdate=20 October 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616004627/http://www.maltadata.com/loc-act.pdf |archivedate=16 June 2013 }}</ref> Država je razdeljena na pet regij, pri čemer ima vsaka regija svoj regionalni odbor, ki je vmesna raven med lokalno upravo in nacionalno vlado. Regije so razdeljene na lokalne svete, ki jih je trenutno 68 (54 na Malti in 14 na otoku Gozo). 16 zaselkov, ki so del večjih svetov, ima svoj upravni odbor. Šest okrožij (pet na glavnem otoku) je pomembnih predvsem za statistične namene. Lokalni sveti so odgovorni za splošno vzdrževanje in okrepitev kraja (vključno s popravili manj pomembnih cest), dodelitev lokalnih upraviteljev in zbiranje odpadkov. Opravljajo tudi splošne upravne naloge za centralno vlado, kot so zbiranje vladnih najemnin in skladov ter odgovarjanje na javne poizvedbe v zvezi z vlado. Poleg tega so številna posamezna mesta in vasi v Republiki Malti pobratena mesta. == Gospodarstvo == [[File:AIDAcara Valetta.jpg|thumb|Pomorska industrijska cona v Valletti]] Malto [[Mednarodni denarni sklad]] (IMF) uvršča med napredno gospodarstvo skupaj z 32 drugimi državami. Do leta 1800 je bila Malta odvisna od [[bombaž]]a, [[tobak]]a in ladjedelnic. Ko so bili pod britanskim nadzorom, so malteške ladjedelnice postale odvisne od [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljeve mornarice]], zlasti med [[krimska vojna|krimsko vojno]] leta 1854. Vojaško oporišče je koristilo obrtnikom in vsem, ki so služili vojski. Leta 1869 je bil odprt Sueški prekop, kar je zelo spodbudilo malteško gospodarstvo, saj se je število ladij, ki so vplule v pristanišče, močno povečalo. Ladje so se ustavljale zaradi oskrbe z gorivom ter pomagale trgovini, kar je otoku prineslo dodatne koristi. Konec 19. stoletja pa je gospodarstvo začelo nazadovati in do začetka devetdesetih let 20. stoletja se je začela resna kriza. Eden od dejavnikov je bila ponudba novejših trgovskih ladij, ki so zahtevale manj pogosto ustavljanje zaradi goriva. Zdaj so glavni viri Malte [[apnenec]], ugodna geografska lega in delovna sila. Malta pridela le približno 20 odstotkov potrebne hrane, omejuje zaloge sladke vode zaradi suše v poletnih mesecih in nima domačih virov energije, razen možnosti za sončno energijo. Gospodarstvo je odvisno od zunanje trgovine, predelovalne dejavnosti (zlasti elektronike in tekstila) ter turizma. [[File:Eurozone.svg|thumb|right|Malta je del monetarne unije evrskega območja (temno modro)]] Vlada veliko vlaga v izobraževanje. Ob pripravah na članstvo v Evropsko unijo, ki se ji je pridružila 1. maja 2004, je Malta privatizirala nekatera podjetja, ki jih je nadzirala država, in sprostila trg. Leta 2010 je Malti uspelo privatizirati telekomunikacije, poštne storitve, ladjedelnice in ladjedelništvo. Malta in [[Tunizija]] zdaj razpravljata o komercialnem izkoriščanju [[epikontinentalni pas|epikontinentalnega pasu]] med svojima državama, zlasti za raziskovanje nafte. Te razprave potekajo tudi med Malto in [[Libija|Libijo]]. Malta nima davka na premoženje. Njen nepremičninski trg, zlasti v okolici pristanišč, je bil v nenehnem razcvetu, s cenami stanovanj v nekaterih mestih, kot so St. Julian's, Sliema in Gzira.<ref>{{navedi splet |url=http://apartments.com.mt/location/sliema/ |title=Apartments.com.mt |publisher=apartments.com.mt |date=10 February 2016 |accessdate=10 February 2016 |archive-date=2015-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151110232735/http://apartments.com.mt/location/sliema/ |url-status=dead }}</ref> Po podatkih [[Eurostat]]a je malteški BDP na prebivalca v letu 2015 znašal 88 odstotkov povprečja EU z 21.000 evri.<ref name="Eurostat 2012">{{navedi splet|title=GDP per capita in PPS|publisher=Europa web portal|author=Eurostat|date=1 December 2016|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00114&plugin=1|accessdate=9 February 2017}}</ref> === Promet === [[File:Map of Malta 2.png|thumb|Glavne ceste]] Promet se na Malti odvija po levi. Lastništvo avtomobilov je precej visoko glede na zelo majhno velikost otokov, tako da je stopnja motorizacije četrta najvišja v Evropski uniji. Malta ima 2254 kilometrov [[cesta|cest]], od katerih je utrjenih 1972&nbsp;km (87,5 %). [[File:Valletta-Harbour.jpg|thumb|[[Grand Harbour]]]] Na glavnem otoku so tri velika naravna [[pristanišče|pristanišča]]: * Veliko pristanišče (''[[Grand Harbour]]'' ali ''Port il-Kbir'') je na vzhodni strani prestolnice Valletta in je pristanišče že od rimskih časov. Ima več obsežnih dokov in privezov ter terminal za križarjenje. Terminal uporabljajo trajekti, ki povezujejo Malto s Pozzallom in Catanio na Siciliji; * pristanišče Marsamxett je na zahodni strani Vallette, predvsem za jahte; * pristanišče Marsaxlokk (''Malta Freeport'') je na jugovzhodni strani Malte, v Biržebbuġi, je glavni tovorni terminal. Malta Freeport je 11. največje izvozno kontejnersko pristanišče v Evropi in 46. na svetu z obsegom trgovine v višini 2,3 milijona TEU v letu 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://aapa.files.cms-plus.com/Statistics/WORLD%20PORT%20RANKINGS%2020081.pdf |title=AAPA World Port Rankings 2008 |format=PDF |accessdate=14 November 2010}}</ref> Dve pristanišči sta namenjeni potniškemu in avtomobilskemu [[trajekt]]nemu prevozu, ki povezuje pristanišče Čirkewwa na Malti in pristanišče Mġarr na otoku Gozo. [[File:Malta International Airport2.jpg|left|thumb|Mednarodno letališče]] Mednarodno letališče Malta (''Ajruport Internazzjonali ta 'Malta'') je edino [[letališče]] na malteških otokih. Zgrajeno je na zemljišču, ki ga je nekoč zasedalo letalsko oporišče Luqa. Tu je tudi [[heliport]]. Heliport za otok Gozo je zdaj v Xewkiji. === Turizem === [[File:Mellieha Bay beach Malta 1.jpg|thumb|Plaža ''Mellieħa Bay'']] Malta je priljubljen turistični cilj z 1,6 milijona turistov letno.<ref>{{navedi splet|url=http://mkt.unwto.org/en/publication/unwto-tourism-highlights-2014-edition|title=UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition|work=unwto.org|accessdate=2017-06-28|archive-date=2015-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150315072518/http://mkt.unwto.org/en/publication/unwto-tourism-highlights-2014-edition|url-status=dead}}</ref> Trikrat več turistov jih obišče, kot je prebivalcev. Turistična infrastruktura se je v preteklih letih dramatično povečala, na otoku je več hotelov, narašča pa skrb zaradi čezmernega razvoja in uničenja tradicionalnih stanovanj. V zadnjih letih se je Malta oglaševala kot zdravstveni turizem, ki ga številni ponudniki zdravstvenih storitev zelo razvijajo, vendar pa nobena malteška bolnišnica ni opravila neodvisne mednarodne akreditacije za zdravstveno varstvo. Pri britanskih turistih je Malta zelo priljubljena. === Znanost in tehnologija === Malta je z [[Evropska vesoljska agencija|Evropsko vesoljsko agencijo]] (ESA) podpisala sporazum o sodelovanju za intenzivnejše sodelovanje pri njenih projektih. Malteški svet za znanost in tehnologijo (MCST) je civilni organ, odgovoren za razvoj znanosti in tehnologije na izobraževalni in socialni ravni. Večina študentov za to področje je diplomirala na [[Univerzi na Malti]]. == Kultura == Kultura Malte izraža različne kulture od Feničanov do Britancev, ki so v stoletjih prišli v stik z malteškimi otoki, tudi s sosednjimi sredozemskimi kulturami in kulturami narodov, ki so dolgo vladali Malti pred njeno neodvisnostjo leta 1964. === Glasba === [[File:Manoel theatre (12851453033).jpg|thumb|Manoelovo gledališče, tretje najstarejše delujoče gledališče v Evropi. Danes je sedež Malteškega filharmoničnega orkestra.]] Medtem ko je današnja malteška [[glasba]] večinoma zahodna, je tradicionalna malteška glasba znana kot ''ghana''. Igrajo ljudsko [[kitara|kitaro]], medtem ko nekaj ljudi, navadno moških, izmenično razpravlja s petjem. Cilj improviziranih besedil je ustvariti prijazno, a zahtevno vzdušje. Način zahteva večletno prakso, da lahko združuje zahtevane umetniške lastnosti z učinkovito razpravo. === Literatura === Dokumentirana malteška [[književnost]] je starejša od 200 let. Nedavno odkrita ljubezenska balada priča o literarni dejavnosti v lokalnem jeziku iz srednjeveškega obdobja. Malta je sledila romantični literarni tradiciji, ki se kaže v delih Duna Karma Psaile, malteškega [[pesnik]]a. Sodobni pisatelji so Ruzar Briffa in Karmenu Vassallo, Karl Schembri in Immanuel Mifsud. [[File:San Giulian, Marina.jpg|thumb|Značilna arhitektura, zgrajena v zadnjih letih na Malti]] === Umetnost in arhitektura === [[File:Valletta Lower Barrakka gardens Malta 2014 2.jpg|thumb|left|Vrtovi Barrakka]] {{glavni|Utrdbe na Malti|Fortifikacije v Valletti}} Na malteško [[arhitektura|arhitekturo]] so vplivale številne različne sredozemske kulture in britanska arhitektura. Prvi naseljenci na otoku so zgradili Ġgantijo, eno najstarejših samostojnih struktur na svetu. Graditelji [[neolitik|neolitskih]] templjev 3800–2500 pr. n. št. so številne [[tempelj|templje]] na Malti in Gozu zasnovali kot zapletene reliefne zasnove, med drugim spirale, drevo življenja in živalske portrete, risbe v rdeči okri, keramiko in obsežno zbirko skulptur človeških oblik, zlasti na otoku Malta. Ogledati si jih je mogoče v samih templjih (predvsem [[Hipogej Ħal-Saflieni|v hipogeju Ħal-Saflieni]] in Tarxienu) in v Narodnem muzeju arheologije v Valletti. Malteški templji, kot je Imnajdra, so polni zgodovine in imajo za seboj zgodbo. Iz rimskega obdobja so visoko dekorativni [[mozaik|mozaični]] tlaki, marmorne kolonade in klasični kiparski ostanki, ki so lepo ohranjeni in predstavljeni v rimski hiši (Domus Romana), državni vili tik ob obzidju [[Mdina|Mdine]]. Zgodnjekrščanske [[freske]], ki krasijo [[katakombe]], kažejo nagnjenost k vzhodnemu [[bizantinska umetnost|bizantinskemu]] okusu. Ti okusi so še naprej vplivali na prizadevanja srednjeveških malteških umetnikov, vendar so jih spreminjali pod vplivom romanskih in južnogotskih vplivov. Konec 15. stoletja so bili malteški umetniki tako kot umetniki na sosednji Siciliji pod vplivom šole Antonella da Messine, ki je uvedla [[renesansa|renesančne]] ideale in zasnove dekorativne umetnosti tudi na Malti.<ref name="hopeandoptimism1">{{navedi splet |url=http://www.hopeandoptimism.com/essay.htm |title=An Overview of the Art of Malta |author=Cutajar, D. |publisher=Hopeandoptimism.com |accessdate=31 March 2009 |archive-date=2008-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081206001808/http://www.hopeandoptimism.com/essay.htm |url-status=dead }}</ref> [[File:CaravaggioJeromeValletta.jpg|thumb|''Sveti Hieronim piše'', Caravaggio; v stolnici v Valletti]] Umetniška dediščina Malte je rasla pod vitezi svetega Janeza (ivanovci), ki so pripeljali slikarje italijanskih in flamskih manieristov, da bi okrasili njihove palače in cerkve na otokih, predvsem Matteo Perez d'Aleccio, katerega dela se pojavljajo v Magisterialni palači in sostolnici svetega Janeza v Valletti, in Filippo Paladini, ki je bil dejaven na Malti od leta 1590 do 1595. Dolga leta je [[manierizem]] vplival na okus in ideal lokalnih malteških umetnikov. Prihod [[Caravaggio|Caravaggia]] na Malto, ki je med 15-mesečnim bivanjem na teh otokih naslikal vsaj sedem del, je še bolj spremenil lokalno umetnost. Dve njegovi najznačilnejši deli, ''Obglavljenje svetega Janeza Krstnika'' in ''Sveti Hieronim piše'', sta na ogled v [[Oratorij (cerkev)|oratorij]]u samostanske cerkve svetega Janeza. Njegova zapuščina je očitna v delih lokalnih umetnikov [[Giulia Cassarina]] (1582–1637) in [[Stefano Erardi|Stefana Erardija]] (1630–1716). [[barok|Baročno]] gibanje, ki je sledilo, je imelo najmočnejši vpliv na malteško umetnost in arhitekturo. Slavna poslikava kalabrijskega umetnika [[Mattia Preti|Mattie Pretija]] je [[manierizem|manieristično]] notranjost cerkve svetega Janeza spremenila v baročno mojstrovino. Preti je zadnjih 40 let svojega življenja preživel na Malti, kjer je ustvaril svoja številna najboljša dela, ki so zdaj na ogled v Narodnem muzeju likovne umetnosti v Valletti. V tem obdobju je ustvarjal tudi eden najboljših baročnih kiparjev rimske šole, lokalni kipar [[Melchiorre Cafà]] (1639–1667). [[File:The_Siege_of_Malta-_Flight_of_the_Turks,_13_September_1565_RMG_L9745.jpg|thumb|left|''Obleganje Malte – Nalet Turkov'', Matteo Perez d'Aleccio]] V 17. in 18. stoletju so se pojavili vplivi neapeljskega in [[rokoko]]jevskega sloga v delih italijanskih slikarjev [[Luca Giordano|Luce Giordana]] (1632–1705) in [[Francesco Solimena|Francesca Solimene]] (1657–1747), ki jih je mogoče videti v delih malteških sodobnikov, kot sta Giovanni Nicola Buhagiar (1698–1752) in Francesco Zahra (1710–1773). Neoklasicizem je v poznem 18. stoletju prišel do nekaterih lokalnih malteških umetnikov, toda v začetku 19. stoletja so lokalne cerkvene oblasti spodbujale verske teme, ki so jih pokrivali [[Nazarenci|nazarenski]] umetniki. Z [[Romantika|romantiko]], prežeto z naturalizmom, ki jo je na Malto uvedel Giuseppe Calì, so bili salonski umetniki seznanjeni v začetku 20. stoletja, med njimi Edward in Robert Caruana Dingli. Parlament je ustanovil Narodno šolo umetnosti v 1920-ih. Med obdobjem obnove, ki je sledila po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je nastala moderna umetniška skupina, katere člani so bili [[Josef Kalleya]] (1898–1998), [[George Preca]] (1909–1984), [[Anton Inglott]] (1915–1945), [[Emvin Cremona]] (1919–1986), [[Frank Portelli]] (1922-2004), [[Antoine Camilleri]] (1922-2005) in [[Esprit Barthet]] (1919-1999), ki je močno okrepila lokalno umetniško sceno. V Valletti je Narodni muzej likovnih umetnosti značilen za delo umetnikov, kot je [[H. Craig Hanna]]. === Kuhinja === [[File:Malta Pastizzi.JPG|thumb|left|upright|''Pastizzi'', tipičen malteški prigrizek]] [[File:Malta ftira.JPG|thumb|upright|''Ftira'', malteški kruh]] Malteška kuhinja kaže močne sicilijanske in angleške vplive ter vplive španske, magrebske in provansalske kuhinje. Opazimo lahko številne regionalne razlike, zlasti na otoku Gozo, pa tudi sezonske spremembe, povezane s sezonsko razpoložljivostjo izdelkov in krščanskimi prazniki (kot so [[postni čas]], [[velika noč]] in [[božič]]). Hrana je bila zgodovinsko pomembna pri razvoju nacionalne identitete, zlasti tradicionalna '''fenkata''' (tj. dušen ali ocvrt zajec). Po mnenju državnega statističnega urada je najljubša malteška pijača ''kinnie''. '''Pastizz''' je tradicionalno pecivo. Običajno so polnjeni z [[rikota|rikoto]] ali kašastim grahom in se imenujejo ''pastizzi tal-rikotta'' (sirna torta), ''tal haxu'' ali ''pastizzi tal-piżelli'' (''grahova torta'').<ref name="pastizzi">{{navedi splet | title = #1 Pastizzi.com | publisher = Pastizzi | url = http://www.pastizzi.com | accessdate = 2010-01-21 }}</ref> '''Ftira''' je ploščat kruh, narejen z moko, vodo in soljo, nato pa temeljito zvaljan in spečen. Je veliko drugih neobveznih sestavin, ki jih lahko vsebujejo ploski kruhki, kot so kari v prahu, paprike jalapeños, čili v prahu ali črni poper. Lahko je dodano oljčno ali sezamovo olje. == Sklici in viri == {{sklici|2}} * Opća enciklopedija JLZ, V., L-Nigh, 293-294, Zagreb, 1979 * Sabine Cassar-Alpert: ''Leben und Arbeiten in Malta''. 2007. ISBN 978-3-939338-34-5 * J. von Freeden: ''Malta und die Baukunst seiner Megalith-Tempel''. 1993 ISBN 978-3-534-11012-4 * Carmelina Grech: ''Old Photographs Of Malta''. * Hans Latja: ''Malta''. Druckhaus-Langenscheidt, 1976. * Hans E. Latzke: ''DuMont Reise-Taschenbuch Malta mit Gozo und Comino''. 2004. ISBN 3-7701-5972-1 * Andreas P. Pittler: ''Malta''. Klagenfurt 2004, ISBN 3-85129-443-2 * Geoffrey Aquilina Ross (Photos: Eddie Aquilina, Daniel Cilia): ''Images Of Malta'' * Werner Lips: ''Malta, Gozo, Comino''. 1999. ISBN 3-89416-659-2 == Glej tudi == * [[Seznam mest na Malti]] == Zunanje povezave == {{Sister project links|Malta|voy=Malta}} * [http://www.heritagemalta.org Heritage Malta] * [http://www.gov.mt Uradna stran malteške vlade] * [http://www.guidetomalta.net/ Malta travel guide] {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Članice EU in kandidatke}} {{Commonwealth of Nations}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Malta| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Italijansko govoreče države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Bivše britanske kolonije]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] grp586fnerczjrnjlct2i5njie2ze26 Irak 0 5207 6659081 6637235 2026-04-12T17:46:53Z Upwinxp 126544 predsednik 6659081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{unbulleted list|{{native name|ar|جُمْهُورِيَّة ٱلْعِرَاق|italics=off}}<br />{{transliteration|ar|Džumhūrijjat al-ʿIrāq}}|{{native name|ku|کۆماری عێراق|italics=off}}<br />{{transliteration|ku|Komarî Êraq}}<ref>{{navedi splet |title=دەستووری کۆماری عێراق |url=https://iq.parliament.iq/ku/ده-ستور/ |publisher=Parliament of Iraq |access-date=15 October 2008 |language=ku}}</ref>}} |conventional_long_name = Republika Irak |common_name = Irak |common_name2 = Iraka |image_flag = Flag of Iraq.svg |image_coat = Coat of arms of Iraq.svg |image_map = Iraq (orthographic).svg |national_motto = {{jezik|ar|ٱللَّٰهُ أَكْبَرُ}} {{presledki|2}}<small>(arabsko)</small><br />''Alahu Akbar''{{presledki|2}}<small>(prečrkovano)<br />»Bog je največji«</small> |national_anthem = {{lang|ar|موطني}}<br />{{transliteration|ar|[[Himna Iraka|Mauṭinī]]}}<br />»Moja domovina«{{parabr}}{{center|[[File:United States Navy Band - Mawtini.ogg]]}} |capital = [[Bagdad]] |latd=33 |latm=20 |latNS=N |longd=44 |longm=26 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = {{hlist|[[arabščina]]|[[kurdščina]]<ref name="ustava">{{navedi splet|title=Constitution of Iraq|access-date= 31 May 2024|publisher=Constitute|url=https://www.constituteproject.org/constitution/Iraq_2005}}</ref>}} |languages2_type = Priznani regionalni jeziki |languages2 = {{hlist|[[turkmenščina]]|[[asirščina]]|[[armenščina]]<ref name="ustava"/>}} |demonym = Iračàn, Iračánka |government_type = zvezna parlamentarna republika |leader_title1 = predsednik |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name1 = [[Nizar Amedi]] |leader_name2 = [[Mohamed Šia' Al Sudani]] | sovereignty_type = Neodvisnost | sovereignty_note = od [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]] | established_event1 = Razglašena neodvisnost | established_date1 = 3. oktober 1932 | established_event2 = Razglašena republika | established_date2 = 14. julij 1958 | established_event3 = Trenutna ustava | established_date3 = 15. oktober 2005 |area_rank = 58. |area_km2 = 438.317 |percent_water = 4,62 (2015)<ref>{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref> |population_estimate = 46.729.000<ref name="IRQ-2023MoP">{{navedi splet |date=1 April 2024 |title=وزارة التخطيط، تُصدر بيانا لمناسبة اليوم العالمي للسكان |url=https://mop.gov.iq/archives/12560 |trans-title=Ministry of Planning issues statement on World Population Day |access-date=1 April 2024 |website=Ministry of Planning (Iraq) |language=ar}}</ref> |population_estimate_rank = 31. |population_estimate_year = 2024 |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 106,6 |population_density_rank = |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.IQ">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=433,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Iraq) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=12 October 2023}}</ref> |GDP_PPP = 508,973 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 48. |GDP_PPP_per_capita = 11.742 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 114 |GDP_nominal_year = 2023 |GDP_nominal = 254,993 mrd. $ |GDP_nominal_rank = 47. |GDP_nominal_per_capita = 5882 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 111. |HDI = 0,686 |HDI_rank = 121. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=9 October 2022}}</ref> |currency = [[iraški dinar]] |currency_code = IQD |country_code = IRQ |time_zone = AST |utc_offset = +3 |time_zone_DST = ADT |utc_offset_DST = +4 |cctld = [[.iq]] |calling_code = 964 |footnotes = }} '''Irak''', uradno '''Republika Irak''' je država v zahodni Aziji in v geopolitični regiji, znani kot [[Bližnji vzhod]]. Z več kot 46 milijoni prebivalcev je 31. najbolj naseljena država. Je zvezna parlamentarna republika, ki jo sestavlja 19 guvernatov. Irak na severu meji na [[Turčija|Turčijo]], na vzhodu na [[Iran]], na jugovzhodu na [[Perzijski zaliv]] in [[Kuvajt]], na jugu na [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]], na jugozahodu na [[Jordanija|Jordanijo]] in na zahodu na [[Sirija|Sirijo]]. Glavno in največje mesto je [[Bagdad]]. Iračani so raznoliki; večinoma [[Arabci]], pa tudi [[Kurdi]], [[Turkmenci]], [[Asirci]], [[Armenci]], [[Jazidi]], [[Mandejci]], [[Perzijci]] in [[Šabaki]] s podobno raznoliko geografijo in živalstvom. Večina Iračanov je [[muslimani|muslimanov]] – manjšinske vere vključujejo [[krščanstvo]], jezidizem, mandeizem, jarsanizem in [[zoroastrstvo]].<ref>{{navedi knjigo |last=Office |first=Great Britain Foreign |url=https://books.google.com/books?id=JJpnAAAAMAAJ |title=Documents on British Foreign Policy, 1919–1939 |date=1958 |publisher=H.M. Stationery Office |language=en}}</ref> Uradna jezika Iraka sta [[arabščina]] in [[kurdščina]]; drugi, priznani tudi v določenih regijah, so turščina, suretščina in armenščina.<ref>{{navedi splet|title=Iraq's Constitution|url=https://www.constituteproject.org/constitution/Iraq_2005.pdf?lang=en}}</ref> Že v 6. tisočletju pr. n. št. so rodovitne aluvialne ravnice med iraškima rekama [[Tigris]] in [[Evfrat]], imenovane [[Mezopotamija]], povzročile nekatera najzgodnejša mesta, civilizacije in imperije na svetu v [[Sumerija|Sumeriji]], [[Akadsko kraljestvo|Akadskem kraljestvu]] in [[Asirija|Asiriji]].<ref>{{navedi knjigo|last=Keith Maisels|first=Charles|title=The Near East: The Archaeology in the "Cradle of Civilization"|publisher=Routledge|year=1993|isbn=978-0-415-04742-5}}</ref> Mezopotamija je bila »zibelka civilizacije«, ki je videla izume pisave, matematike, merjenja časa, koledarja, astrologije in zakonika.<ref name=":5">{{navedi splet|title=Iraq {{!}} History, Map, Flag, Population, & Facts |url=https://www.britannica.com/place/Iraq |access-date=7 February 2022 |website=Encyclopædia Britannica|language=en}}</ref><ref name=":6">{{navedi splet|title=Mesopotamian Inventions |url=https://www.worldhistory.org/article/1859/mesopotamian-inventions/|access-date=7 February 2022|website=World History Encyclopedia|language=en}}</ref> Po muslimanski osvojitvi Mezopotamije je Bagdad postal prestolnica in največje mesto [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]], v islamski zlati dobi pa se je mesto razvilo v pomembno kulturno in intelektualno središče ter si pridobilo svetovni sloves zaradi svojih akademskih ustanov, vključno s [[Hiša modrosti|Hišo modrosti]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gutas|first=Dimitri|title=Greek Thought, Arabic Culture: The Graeco-Arabic Translation Movement in Baghdad and Early Abbasid Society (2nd/8th–10th Centuries)|url=https://archive.org/details/greekthoughtarab0000guta_v3l3|publisher=London: Routledge|year=1998}}</ref> Mesto je bilo v veliki meri uničeno v rokah [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] leta 1258 med obleganjem Bagdada, kar je povzročilo propadanje, ki se bo nadaljevalo skozi stoletja zaradi pogostih kug in več zaporednih imperijev. Sodobni Irak sega v leto 1920, ko je [[Liga narodov]] ustanovila mandat. Leta 1921 pod [[Fejsal I. Iraški|Fejsalom I.]] je bila ustanovljena monarhija, ki jo je podpirala Britanija. Hašemitsko [[Kraljevina Irak|kraljestvo]] se je od Združenega kraljestva osamosvojilo leta 1932. Leta 1958 je bilo kraljestvo strmoglavljeno in ustanovljena je bila republika.<ref>{{navedi knjigo |last=Hunt |first=Courtney |url=https://books.google.com/books?id=eaZGqG2thWAC&dq=%22kingdom+of+Iraq%22+-wikipedia&pg=PA67 |title=The History of Iraq |date=2005 |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-313-33414-6 |language=en}}</ref> Iraku je od leta 1968 do 2003 vladala stranka Baas, ki sta jo vodila [[Ahmed Hassan al-Bakr|Al-Bakr]] in nato [[Sadam Husein]], kot enostrankarska država. Irak je bil vpleten v [[Iransko-iraška vojna|vojno z Iranom]] od 1980 do 1988 in [[Zalivska vojna|drugo vojno]] od 1990 do 1991, ki je bila posledica invazije na Kuvajt. Invazija, ki jo je začela koalicija "voljnih" pod vodstvom ZDA kot del svoje »[[Vojna proti terorizmu|vojne proti terorizmu]]« leta 2003, je sprožila vojno, povzročila poraz Ba'athistov in kasneje tudi Sadamovo obsodbo in usmrtitev ter nadaljevala z uporništvom in[[Iraška državljanska vojna (2006–2008)| državljansko vojno]]. Ameriške enote so se začele umikati leta 2008 in vojna se je uradno končala leta 2011.<ref name="cnn-dec11">{{navedi novice |last=Basu |first=Moni |date=18 December 2011 |title=Deadly Iraq war ends with exit of last U.S. troops |url=http://edition.cnn.com/2011/12/17/world/meast/iraq-troops-leave/index.html |access-date=18 December 2011 |work=CNN.com}}</ref> Kasnejša stalna represija in sektaška politika vlade [[Nouri al-Maliki|Nourija al Malikij]] je povzročila proteste, po katerih je koalicija baasističnih in [[sunitizem|sunitskih]] milic med kampanjo prijela za orožje. Vrhunec kampanje je bila ofenziva [[Islamska država|ISIS]], ki je zaznamovala njegovo hitro ozemeljsko širitev, zaradi česar so se ameriške enote vrnile v vojno, ki je trajala do leta 2017. Od leta 2014 je posredoval tudi Iran, ki je širil svoj vpliv prek skupin sektaških strank in homeinistične milice, kar je sprožilo široke proteste.<ref>{{navedi splet |last=Robinson |first=Kali |date=18 October 2022 |title=How Much Influence Does Iran Have in Iraq? |url=https://www.cfr.org/in-brief/how-much-influence-does-iran-have-iraq |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330011242/https://www.cfr.org/in-brief/how-much-influence-does-iran-have-iraq |archive-date=30 March 2023}}</ref> Irak je [[zvezna parlamentarna republika]]. Predsednik je vodja države, predsednik vlade je vodja vlade, ustava pa predvideva dva posvetovalna organa, predstavniški svet in svet unije. Sodstvo je svobodno in neodvisno od izvršilne in zakonodajne oblasti.<ref>{{navedi splet|title=Iraq – Government and society |url=https://www.britannica.com/place/Iraq/Government-and-society|access-date=5 January 2022|website=Encyclopædia Britannica|language=en}}</ref> Irak velja za nastajajočo srednjo silo s strateško lokacijo in ustanovnega člana [[Združeni narodi|Združenih narodov]], [[Organizacija držav izvoznic nafte|OPEC]]-a ter [[Arabska liga|Arabske lige]], [[Organizacija islamskega sodelovanja|OIC]], [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Država ima tretje največje zaloge nafte na svetu za Venezuelo in Saudovo Arabijo in je vodilno središče naftne in plinske industrije. Od svoje neodvisnosti je Irak doživljal obdobja znatne gospodarske in vojaške rasti ter krajšo nestabilnost, vključno z vojnami. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Iraka}} === Prazgodovinska in starodavna Mezopotamija === {{glavni|Mezopotamija}} [[File:Shanidar Cave - overview.jpg|thumb|Znotraj jame Šanidar, kjer so našli ostanke osmih odraslih in dveh dojenčkov [[Neandertalec|neandertalcev]] izpred približno 65.000–35.000 let<ref>{{navedi knjigo|last=Murray|first=Tim|title=Milestones in Archaeology: A Chronological Encyclopedia|url=https://archive.org/details/milestonesinarch0000murr|year=2007|isbn=978-1-57607-186-1|page=[https://archive.org/details/milestonesinarch0000murr/page/454 454]|publisher=Abc-Clio }}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Edwards|first=Owen|title="The Skeletons of Shanidar Cave"|publisher=Smithsonian|year=2010}}</ref>]] Med letoma 65.000 pr. n. št. in 35.000 pr. n. št. je bil severni Irak dom neandertalske kulture, katere arheološki ostanki so bili odkriti v [[jama Šanidar|jami Šanidar]].<ref>Edwards, Owen (March 2010). "The Skeletons of Shanidar Cave". Smithsonian. Retrieved 17 October 2014.</ref> Ta regija je tudi lokacija številnih predneolitskih pokopov, ki izvirajo iz približno 11.000 pr. n. št.<ref name="Ralph S. Solecki 2004 pp. 3">Ralph S. Solecki, Rose L. Solecki, and Anagnostis P. Agelarakis (2004). The Proto-Neolithic Cemetery in Shanidar Cave. Texas A&M University Press. pp. 3–5. {{ISBN|9781585442720}}.</ref> Od približno 10.000 pr. n. št. je bil Irak skupaj z velikim delom [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]] središče [[neolitik|neolitske]] kulture, znane kot [[predlončarski neolitik A]] (PPNA), kjer sta se prvič pojavila poljedelstvo in živinoreja. V Iraku so to obdobje izkopavali na lokacijah, kot sta M'lefaat in Nemrik 9. Naslednje neolitsko obdobje, [[predlončarski neolitik AB|PPNB]], predstavljajo pravokotne hiše. V času predlončarskega neolitika so ljudje uporabljali posode iz kamna, mavca in žganega apna (''Vaisselle blanche''). Najdbe orodij iz [[obsidian]]a iz [[Anatolija|Anatolije]] so dokaz zgodnjih trgovinskih odnosov. Nadaljnji pomembni kraji človeškega napredka sta bili [[Džarmo]] (okoli 7100 pr. n. št.),] številna mesta, ki so pripadala [[Halafska kultura|Halafski kulturi]], in [[Tell Ubaid]], tipično mesto iz [[Ubaidsko obdobje|Ubaidskega obdobja]] (med 6500 pr. n. št. in 3800 pr. n. št.).<ref>Carter, Robert A. and Philip, Graham Beyond the Ubaid: Transformation and Integration in the Late Prehistoric Societies of the Middle East (Studies in Ancient Oriental Civilization, Number 63) The Oriental Institute of the University of Chicago (2010) {{ISBN|978-1-885923-66-0}} p.2, at http://oi.uchicago.edu/research/pubs/catalog/saoc/saoc63.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131115070526/http://oi.uchicago.edu/research/pubs/catalog/saoc/saoc63.html |date=15 November 2013 }}; "Radiometric data suggest that the whole Southern Mesopotamian Ubaid period, including Ubaid 0 and 5, is of immense duration, spanning nearly three millennia from about 6500 to 3800 B.C".</ref> Obdobji kažeta vedno večji napredek v poljedelstvu, orodjarstvu in arhitekturi. [[File:Gudea of Lagash Girsu.jpg|thumb|upright=.8|Kip sumerskega vladarja [[Gudea]] iz [[Lagaš]]a]] »[[Prve visoke civilizacije|Zibelka civilizacije]]« je skupni izraz za območje, ki obsega sodobni Irak, saj je bilo dom najzgodnejše znane civilizacije, [[Sumerija|sumerske civilizacije]], ki je nastala v rodovitni dolini reke Tigris-Evfrat v južnem Iraku v [[bakrena doba|bakreni dobi]] (Ubaidsko obdobje).<ref name="Maisels2005">{{navedi knjigo | author = Charles Keith Maisels | date = 24 October 2005 | title = The Near East: Archaeology in the 'Cradle of Civilization' | publisher = Routledge | pages = 6–109 | isbn = 978-1-134-66469-6 | url = https://books.google.com/books?id=7-KFAgAAQBAJ&pg=PA6}}</ref> Tam se je v poznem 4. tisočletju pr. n. št. pojavila prva znana pisava na svetu. Sumerci so bili tudi prvi, ki so uporabili kolo in ustvarili mestne države; njihovi spisi beležijo prve znane dokaze o matematiki, astronomiji, astrologiji, pisanem pravu, medicini in organizirani veri. Sumerski jezik je jezikovni izoliran. Glavne mestne države zgodnjega sumerskega obdobja so bile [[Eridu]], [[Bad-tibira]], [[Larsa]], [[Sipar]], [[Šurupak]], [[Uruk]], [[Kiš]], [[Ur]], [[Nipur]], [[Lagaš]], [[Girsu]], [[Uma]], [[Hamazi]], [[Adab]], [[Mari]], [[Isin]], [[Kuta, Mezopotamija|Kuta]], [[Der]] in [[Akšak]]. Mesta na severu, kot so [[Ašur]], Arbela (sodobni [[Arbil]]) in [[Arrapha]] (sodobni [[Kirkuk]]), so prav tako obstajala v [[Asirija|Asiriji]] od 25. stoletja pr. n. št. vendar so bila na tej stopnji upravna središča pod sumersko oblastjo. [[File:Empire akkad-tr.svg|thumb|left|Zemljevid Akadskega cesarstva in smeri, v katerih so potekale vojaške akcije (rumene puščice)]] V [[bronasta doba|bronasti dobi]], v 26. stoletju pr. n. št., je [[Ensi|Eanatum]] iz Lagaša ustvaril kratkotrajni imperij. Kasneje je [[Lugalzagezi]], duhovnik-kralj Ume, strmoglavil primat dinastije Lagaš na tem območju, nato osvojil Uruk in ga naredil za svojo prestolnico ter zahteval imperij, ki se razteza od Perzijskega zaliva do Sredozemlja.<ref>Roux, Georges (1993), ''Ancient Iraq'' (Penguin)</ref> V tem obdobju je nastal [[Ep o Gilgamešu]], ki vključuje zgodbo o veliki poplavi. Izvor in lokacija [[Akad (mesto)|Akada]] ostajata nejasna. Njegovo ljudstvo je govorilo akadščino, vzhodnosemitski jezik.<ref>{{Cite encyclopedia|url=http://www.worldhistory.org/akkad/|title=Akkad|encyclopedia=World History Encyclopedia|access-date=18 August 2017}}</ref> Med 29. in 24. stoletjem pr. n. št. so številna kraljestva in mestne države v Iraku imele akadsko govoreče dinastije, vključno z Asirijo, [[Ekallatum]]om, Isinom in Larso. Vendar pa so Sumerci ostali na splošno prevladujoči do vzpona Akadskega cesarstva (2335–2124 pr. n. št.), s sedežem v mestu Akad v osrednjem Iraku. [[Sargon Akadski]] je ustanovil kraljestvo, osvojil vse mestne državice južnega in osrednjega Iraka ter podjarmil asirske kralje in tako združil Sumerce in Akadce v eno državo. [[Akadsko kraljestvo]] je bilo prvo starodavno cesarstvo Mezopotamije po dolgoživi civilizaciji Sumerije. [[File:Sargon of Akkad (frontal).jpg|thumb|upright=.8|Bronasta glava akadskega vladarja iz Niniv, domnevno upodablja bodisi Sargona iz Akada bodisi Sargonovega vnuka Naram-Sina]] Nato se je lotil širitve svojega imperija, osvojil Gutium, [[Elam]] v sodobnem Iranu, in dosegel zmage, ki niso privedle do popolne osvojitve [[Amoriti|Amoritov]] in [[Ebla|Eblajtov]] v [[Levant]]u. Akadsko kraljestvo je verjetno padlo v 22. stoletju pr. n. št., v 180 letih po ustanovitvi, s čimer je nastopila »temna doba« brez vidne kraljeve oblasti do tretje dinastije Ur. Politična struktura regije se je morda vrnila k statusu ''quo ante'' lokalnega upravljanja mestnih držav.<ref name="Zettler24">Zettler (2003), pp. 24–25. "Moreover, the Dynasty of Akkade's fall did not lead to social collapse, but the re-emergence of the normative political organization. The southern cities reasserted their independence, and if we know little about the period between the death of Sharkalisharri and the accession of Urnamma, it may be due more to accidents of discovery than because of widespread 'collapse.' The extensive French excavations at Tello produced relevant remains dating right through the period."</ref> Po propadu Akadskega kraljestva v poznem 22. stoletju pr. n. št. so [[Gutijci]] za nekaj desetletij zasedli jug, medtem ko je Asirija ponovno potrdila svojo neodvisnost na severu. Večina južne Mezopotamije je bila ponovno združena pod enim vladarjem v obdobju Ura III., predvsem med vladavino plodovitega kralja [[Šulgi]]ja. Njegovi dosežki vključujejo dokončanje gradnje [[Veliki zigurat v Uru|Velikega zigurata v Uru]], ki ga je začel njegov oče [[Ur-Nammu]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.mesopotamia.co.uk/ziggurats/explore/zig.html |title=The Ziggurat of Ur |work=[[British Museum]] |access-date=24 November 2017}}</ref> Leta 1792 pr. n. št. je na oblast prišel amoritski vladar po imenu [[Hamurabi]] in takoj začel zgraditi [[Babilon]] v veliko mesto ter se razglasil za njegovega kralja. Hamurabi je osvojil južni in osrednji Irak, pa tudi Elam na vzhodu in Mari na zahodu, nato pa se je vključil v dolgotrajno vojno z asirskim kraljem Išme-Daganom za prevlado v regiji in ustvaril kratkotrajno [[Babilonija|Babilonsko kraljestvo]]. Sčasoma je prevladal nad naslednikom Išme-Dagana in podvrgel Asirijo in njene anatolske kolonije. Do sredine 18 stoletja pr. n. št. so Sumerci izgubili svojo kulturno identiteto in prenehali obstajati kot ločeno ljudstvo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Wolkstein|first1=Diane|last2=Kramer|first2=Samuel Noah|title=Inanna: Queen of Heaven and Earth: Her Stories and Hymns from Sumer|year=1983|publisher=Harper&Row Publishers|location=New York City, New York|isbn=978-0-06-090854-6|pages=118–119}}</ref> Iz Hamurabijevega obdobja je južni Irak postal znan kot Babilonija, medtem ko se je sever že več sto let pred tem združil v Asirijo. Vendar je bilo njegovo kraljestvo kratkotrajno in je po njegovi smrti hitro propadlo, tako da sta Asirija in južni Irak v obliki Sealandske dinastije padla nazaj v domače Akadske roke. [[File:A lion on the Ishtar Gate of Babylon reconstructed with original bricks at the Pergamon Museum in Berlin 575 BCE (3) (32577951406).jpg|thumb|left|Detajl reliefa iz rekonstrukcije Ištarinih vrat, ki prikazuje simbole babilonskega boga Marduka]] Po tem je oblast nad Babilonijo prevzelo drugo tuje ljudstvo, [[Kasiti]], ki so govorili jezikovno izolacijo. Irak je bil od te točke razdeljen na tri države: Asirija na severu, Kasitska Babilonija v južni osrednji regiji in dinastija Sealand na skrajnem jugu. Sealandsko dinastijo je dokončno osvojila kasitska Babilonija okoli leta 1380 pr. n. št. Izvor Kasitov je negotov.<ref>J. A. Brinkman, "Kassiten (Kassû)," RLA, vol. 5 (1976–80</ref> Srednjeasirsko cesarstvo (1365–1020 pr. n. št.) je videlo, da je Asirija postala najmočnejša država v znanem svetu. Začetek s pohodi [[Ašur-ubalit I.|Ašur-ubalita I.]] je Asirija uničila rivalsko Huritsko-[[Mitani|Mitanijsko]] kraljestvo, si priključila ogromne dele [[Hetiti|Hetitskega]] imperija, priključila severno Babilonijo Kasitom, izrinila Egiptovsko cesarstvo iz regije in premagala Elamce, [[Frigija|Frigijce]], [[Kanaan|Kanaance]], [[Feničani|Feničane]], [[Kilicija|Kilicijce]], Gutijce, Dilmunite in Aramejce. Na svojem vrhuncu se je Srednjeasirsko cesarstvo raztezalo od [[Kavkaz]]a do Dilmuna (sodobni [[Bahrajn]]) in od sredozemskih obal Fenicije do gorovja [[Zagros]] v Iranu. Leta 1235 pr. n. št. je [[Tukulti-Ninurta I.]] Asirski prevzel babilonski prestol. Med koncem bronaste dobe (1200–900 pr. n. št.) je bila Babilonija v stanju kaosa, v kateri sta dolgo časa prevladovala Asirija in Elam. Kasite sta z oblasti pregnala Asirija in Elam, kar je domačim južnomezopotamskim kraljem omogočilo, da so prvič vladali Babiloniji, čeprav so bili pogosto podrejeni asirskim ali elamitskim vladarjem. Vendar ti akadski kralji niso mogli preprečiti novih valov zahodnosemitskih migrantov, ki so vstopili v južni Irak, in v 11. stoletju pr. n. št. so Aramejci in Sutejci vstopili v Babilonijo iz Levanta, v poznem 10. do zgodnjem 9. stoletju pr. n. št. pa so jim sledili [[Kaldeja|Kaldejci]].<ref>A. Leo Oppenheim – Ancient Mesopotamia</ref> Vendar pa so bili Kaldejci absorbirani in asimilirani v staroselsko prebivalstvo Babilonije.<ref>George Roux – Ancient Iraq – p 281</ref> === Železna doba === {{glavni|Novoasirsko cesarstvo|Kaldejska dinastija}} [[File:Map of Assyria.png|thumb|left|Zemljevid Novoasirskega cesarstva pod Šalmaneserjem III. (temno zelen) in Esarhadonom (svetlo zelen)]] Po obdobju primerljivega zatona v Asiriji se je znova začela širiti z Novoasirskim cesarstvom (935–605 pr. n. št.). Zaradi njegove geopolitične prevlade in ideologije, ki temelji na svetovni prevladi, je Novoasirsko cesarstvo po mnenju mnogih raziskovalcev prvo svetovno cesarstvo. Na svojem vrhuncu je bilo najmočnejša vojaška sila na svetu{{Sfn|Aberbach|2003|p=4}} in je vladalo celotni Mezopotamiji, Levantu in Egiptu, pa tudi delom Anatolije, Arabije ter današnjega Irana in Armenije. Pod vladarji, kot so [[Adad-nirari II.]], [[Ašurnasirpal I.]], [[Šalmaneser III.]], [[Semiramida]], [[Tiglat-Pileser III.]], [[Sargon II.]], [[Senaherib]], [[Asarhadon]] in [[Asurbanipal]], je Irak postal središče imperija,<ref>{{navedi knjigo|last=Düring|first=Bleda S|url=https://books.google.com/books?id=1NLKDwAAQBAJ|title=The Imperialisation of Assyria: An Archaeological Approach|publisher=Cambridge University Press|year=2020|isbn=978-1-108-47874-8|location=Cambridge|page=133}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Liverani|first=Mario|url=https://books.google.com/books?id=nhsmDwAAQBAJ|title="Thoughts on the Assyrian Empire and Assyrian Kingship".|publisher=John Wiley & Sons|year=2017|isbn=978-1-118-32524-7|location=Hoboken|page=536}}</ref> ki se je raztezal od Perzije, Partije in Elama na vzhodu do Cipra in Antiohije na zahodu ter od Kavkaza na severu do Egipta, Nubije in Arabije na jugu.<ref>{{navedi splet|title=Neo-Assyrian Empire|url=https://www.worldhistory.org/Neo-Assyrian_Empire/|access-date=7 February 2022|website=World History Encyclopedia|language=en}}</ref> [[File:Jehu-Obelisk-cropped.jpg|thumb|Jehu, kralj Izraela, se prikloni pred Asircem Šalmaneserjem III., 825 pr. n. št.]] V tem obdobju so Asirci za svoj ''[[lingua franca]]'' sprejeli obliko vzhodne [[aramejščina|aramejščine]], ki je bila pod akadskim vplivom, mezopotamska aramejščina pa je začela izpodrivati akadščino kot govorjeni jezik splošnega prebivalstva Asirije in Babilonije. Narečja potomcev tega jezika so preživela med Mandejci v južnem Iraku in Asirci v severnem Iraku. Arabci in Kaldejci so prvič omenjeni v pisni zgodovini (okoli leta 850 pr. n. št.) v analih Šalmaneserja III. [[File:Iraqi Museum.jpg|thumb|Lamassu iz asirske galerije v Iraškem muzeju v Bagdadu]] Novoasirsko cesarstvo je zapustilo dediščino velikega kulturnega pomena. Politične strukture, ki jih je vzpostavilo, so postale model za poznejše imperije, ki so ga nasledili, ideologija univerzalne vladavine, ki so jo razglasili novoasirski kralji, pa je navdihnila podobne zamisli o pravicah do svetovne prevlade v kasnejših imperijih. Novoasirsko cesarstvo je postalo pomemben del poznejše folklorne in literarne tradicije v severni Mezopotamiji. [[Judovstvo]] in s tem tudi [[krščanstvo]] in [[islam]] je bilo močno prizadeto z obdobjem novoasirskega vladanja; zdi se, da se številne svetopisemske zgodbe opirajo na zgodnejšo asirsko mitologijo in zgodovino, asirski vpliv na zgodnjo judovsko teologijo pa je bil ogromen. Čeprav se Novoasirskega cesarstva danes spominjamo predvsem po domnevni pretirani surovosti novoasirske vojske, Asirci niso bili pretirano brutalni v primerjavi z drugimi civilizacijami.<ref>{{navedi knjigo|last=Aberbach|first=David|url=https://books.google.com/books?id=t0qHDAAAQBAJ|title=Major Turning Points in Jewish Intellectual History|publisher=Palgrave MacMillan|year=2003|isbn=978-1-4039-1766-9|location=New York|page=4}}</ref> V poznem 7. stoletju pr. n. št. se je Asirsko cesarstvo raztrgalo s serijo brutalnih državljanskih vojn in oslabilo do te mere, da je koalicija njegovih nekdanjih podložnikov, Babiloncev, Kaldejcev, Medijcev, Perzijcev, Partov, Skitov in Kimerijcev, so lahko napadla Asirijo in dokončno uničila njen imperij do leta 605 pr. n. št.. [[File:Neo-Babylonian Empire under Nebuchadnezzar II.png|thumb|left|Novobabilonsko cesarstvo pod Nabonidom (vladal 626–539 pr. n. št.)]] Kratkotrajno novobabilonsko cesarstvo (620–539 pr. n. št.) je nasledilo asirsko. Ni mu uspelo doseči velikosti, moči ali dolgoživosti svojega predhodnika; vendar je zavladalo Levantu, Kanaanu, Arabiji, Izraelu in Judeji ter premagalo Egipt. Sprva so Babilonu vladali Kaldejci, ki so se v to regijo preselili v poznem 10. ali zgodnjem 9. stoletju pr. Njegov največji kralj, [[Nebukadnezar II.]], se je kosal s Hamurabijem kot največji babilonski kralj. Vendar pa je do leta 556 pr. n. št. Kaldejce odstavil v Asiriji rojeni [[Nabonid]] in njegov sin ter regent [[Belšazar]].<ref>Georges Roux – Ancient Iraq</ref> [[File:Street in Babylon.jpg|thumb|left|Delni pogled na ruševine Babilona]] Prenos imperija v Babilon je zaznamoval prvič, da sta se mesto in južna Mezopotamija nasploh povzpela na oblast nad starodavnim Bližnjim vzhodom po propadu Hamurabijevega starobabilonskega cesarstva. Obdobje novobabilonske vladavine je zaznamovalo gospodarsko in populacijsko rast brez primere ter renesanso kulture in umetnosti. [[Nabopolasar]]ja je leta 605 pr. n. št. nasledil Nebukadnezar II. Imperij, ki ga je podedoval Nebukadnezar, je bil med najmočnejšimi na svetu, v katerem je hitro okrepil očetovo zavezništvo z Medijci s poroko s Kiaksarjevo hčerko ali vnukinjo Amitido. Nekateri viri nakazujejo, da je znamenite [[Babilonski viseči vrtovi|babilonske viseče vrtove]], eno od sedmih čudes starodavnega sveta, zgradil Nebukadnezar za svojo ženo (čeprav se o obstoju teh vrtov razpravlja). Nebukadnezarjeva 43-letna vladavina je s seboj prinesla zlato dobo za Babilon, ki naj bi postal najmočnejše kraljestvo na Bližnjem vzhodu.<ref>{{navedi splet|last=Joshua J|first=Mark|date=2018|title=Nebuchadnezzar II|url=https://www.worldhistory.org/Nebuchadnezzar_II/|website=World History Encyclopedia}}</ref> V 6. stoletju pr. n. št. je [[Kir Veliki]] iz sosednje Perzije porazil novobabilonsko cesarstvo v [[bitka pri Opisu|bitki pri Opisu]] in Mezopotamija je bila vključena v [[Ahemenidsko cesarstvo]]. Ahemenidi so Babilon naredili za svojo glavno prestolnico. Približno v tem času so Kaldejci izginili, čeprav sta tako Asirija kot Babilonija zdržali in uspevali pod vladavino Ahemenidov (glej Ahemenidska Asirija). Njihovi kralji so obdržali asirsko cesarsko aramejščino kot jezik cesarstva, skupaj z asirsko imperialno infrastrukturo ter asirskim slogom umetnosti in arhitekture. [[File:Romanian amphitheater - sulaymaniyah.jpg|thumb|180x180px|Rimski amfiteater v [[Sulejmanija, Irak|Sulejmaniji]]]] V poznem 4. stoletju pr. n. št. je [[Aleksander Veliki]] osvojil regijo in jo za več kot dve stoletji postavil pod helenistično selevkidsko oblast.<ref>{{navedi splet|url=https://lsa.umich.edu/kelsey/research/past-field-projects/seleucia-tigris-iraq-1927-32-1936-37.html |title=Seleucia on the Tigris |publisher=Umich.edu |date=29 December 1927 |access-date=19 June 2011}}</ref> [[Parti]] (247 pr. n. št. – 224 n. št.) iz Perzije so osvojili regijo med vladavino [[Mitridat I. Partski|Mitridata I. Partskega]] (vladal 171–138 pr. n. št.). Iz severozahodne Mezopotamije so Rimljani večkrat vdrli v zahodne dele regije in več kot štiri stoletja vladali delu, ki je bil vključen v provinco Mezopotamija, dokler ga v 7. stoletju niso osvojili muslimani. Kratko obdobje so vladali tudi Asiriji, ki je bila vključena v [[Asirija (rimska provinca)|Asirsko provinco]].<ref>{{navedi splet |title=History of Mesopotamia - Ancient Empires, Sumerians, Babylonians |url=https://www.britannica.com/place/Mesopotamia-historical-region-Asia/Mesopotamia-from-c-320-bce-to-c-620-ce |access-date=11 October 2023 |website=britannica.com |language=en}}</ref> Krščanstvo se je začelo uveljavljati v Iraku (zlasti v Asiriji) med 1. in 3. stoletjem in Asirija je postala središče sirskega krščanstva, vzhodne cerkve in sirske literature. Številne neodvisne države so se razvile na severu med partsko dobo, kot so Adiabene, Assur, Osroene in Hatra. [[Sasanidi]] iz Perzije pod [[Ardašir I.|Ardaširjem I.]] so uničili [[Partsko cesarstvo]] in osvojili regijo leta 224 našega štetja. V letih 240. in 250. n. št. so Sasanidi postopoma osvojili neodvisne države, kar je doseglo vrhunec z Assurjem leta 256 n. Regija je postala meja in bojišče med [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskim cesarstvom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. === Srednji vek === {{glavni|Muslimansko osvajanje Perzije|Abasidski kalifat}} [[File:Harun al-Rashid by Khalil Gibran.png|thumb|243x243px|Harun al-Rašid]] Zdi se, da je bil prvi organiziran spopad med arabsko-muslimanskimi napadalci in okupatorji sasanidskih območij v Mezopotamiji leta 634, ko so bili Arabci poraženi v bitki pri mostu. Temu je sledila uspešna kampanja Kalida ibn Valida, v kateri je ves Irak v enem letu prišel pod arabsko oblast, z izjemo prestolnice Sasanidskega cesarstva, [[Ktezifon]]a. Do konca leta 638 so muslimani osvojili vse zahodne sasanidske province (vključno z današnjim Irakom), zadnji sasanidski cesar [[Jazdegerd III.]] pa je pobegnil v osrednjo in nato severno Perzijo, kjer je bil leta 651 ubit. [[File:Bagdad1258.jpg|thumb|Obleganje Bagdada s strani Mongolov|left]] Islamska širitev je predstavljala največjo semitsko širitev v zgodovini. Ti novi prišleki so ustanovili dve novi garnizijski mesti, v [[Kufa|Kufi]], blizu starodavnega Babilona, in v [[Basra|Basri]] na jugu ter v teh mestih uveljavili islam, medtem ko je sever ostal večinoma asirskega in krščanskega značaja. [[Abasidski kalifat]] je zgradil mesto. Bagdad ob Tigrisu v 8. stoletju kot njegovo glavno mesto, pa je postalo vodilna metropola arabskega in muslimanskega sveta. Bagdad je bil največje večkulturno mesto srednjega veka z več kot milijonom prebivalcev in je bil središče učenja v islamski zlati dobi. Mongoli so med obleganjem Bagdada v 13. stoletju uničili mesto in zažgali njegovo knjižnico.<ref>{{navedi splet|url=http://www.acs.ucalgary.ca/applied_history/tutor/islam/learning/conclusion.html |title=The Islamic World to 1600: The Arts, Learning, and Knowledge (Conclusion) |publisher=Acs.ucalgary.ca |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090815080358/http://www.acs.ucalgary.ca/applied_history/tutor/islam/learning/conclusion.html |archive-date=15 August 2009 }}</ref> Leta 1257 je Hulagu Kan oblegal Bagdad, oplenil mesto in pobil številne prebivalce.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sfusd.k12.ca.us/schwww/sch618/Ibn_Battuta/Battuta's_Trip_Three.html |title=Battuta's Travels: Part Three – Persia and Iraq |publisher=Sfusd.k12.ca.us |access-date=21 April 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080423014420/http://www.sfusd.k12.ca.us/schwww/sch618/Ibn_Battuta/Battuta%27s_Trip_Three.html |archive-date=23 April 2008 |url-status=dead }}</ref> Ocene števila mrtvih segajo od 200.000 do milijon. Mongoli so uničili Abasidski kalifat in bagdadsko [[Hiša modrosti|Hišo modrosti]]. Mesto si ni nikoli povrnilo prejšnjega položaja pomembnega središča kulture in vpliva. Nekateri zgodovinarji menijo, da je mongolska invazija uničila velik del namakalne infrastrukture, ki je tisočletja vzdrževala Mezopotamijo. Drugi zgodovinarji opozarjajo na zasoljevanje tal kot krivca za upad kmetijstva.<ref>{{navedi splet|url= http://www.waterencyclopedia.com/Hy-La/Irrigation-Systems-Ancient.html |title= Irrigation Systems, Ancient |publisher= Waterencyclopedia.com |date=11 January 2009 |access-date=21 April 2010}}</ref> Sredi 14. stoletja je [[črna smrt]] opustošila večji del islamskega sveta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/islam/mongols/blackDeath.html |title=The Islamic World to 1600: The Mongol Invasions (The Black Death) |publisher=The University of Calgary |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090131180742/http://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/islam/mongols/blackDeath.html |archive-date=31 January 2009 }}</ref> Najboljša ocena za Bližnji vzhod je smrtnost približno ene tretjine. Leta 1401 je vojskovodja mongolskega rodu Tamerlan ([[Timur Lenk]]) vdrl v Irak. Po zavzetju Bagdada je bilo ubitih 20.000 njegovih državljanov. Timur je izvajal tudi poboje avtohtonega asirskega krščanskega prebivalstva, ki je bilo do tedaj še vedno večinsko prebivalstvo v severni Mezopotamiji in v tem času je bilo starodavno asirsko mesto Asur dokončno zapuščeno.<ref>Nestorians, or Ancient Church of the East at Encyclopædia Britannica</ref> === Portugalski in osmanski Irak === {{glavni|Mameluška dinastija (Irak)}} [[File:Map Safavid persia.png|thumb|left|Zemljevid safavidskega Irana. Območje Mezopotamije, ki so ga leta 1639 trajno izgubili Osmani, je zasenčeno.]] V poznem 14. in zgodnjem 15. stoletju so turkmenske Črne ovce (''Qara Qoyunlu'') vladale območju, ki je danes znano kot Irak. Leta 1466 so Turkmeni Bele ovc (''Aq Qoyunlu'') prevzeli oblast. Od leta 1508 je Irak, tako kot vsa ozemlja nekdanje Bele ovce Turkmenov, padel v roke iranskih [[Safavidi|Safavidov]]. S pogodbo iz Zuhaba leta 1639 je večina ozemlja današnjega Iraka zaradi vojn s sosednjim tekmecem Safavidskim Iranom prešla pod nadzor [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] kot Bagdadski ejalet. Skozi večji del obdobja osmanske vladavine (1533–1918) je bilo ozemlje današnjega Iraka bojno območje med rivalskimi regionalnimi imperiji in plemenskimi zvezami. [[File:Conquest_of_Mosul_by_Mustafa_Pasha_in_1631,_a_Turkish_soldier_in_the_foreground_holding_a_severed_head.jpg|thumb|Osvojitev Mosula (Niniv) s strani Mustafe paše leta 1631, turški vojak v ospredju z odrezano glavo. L., C. (Stecher), 1631–1650.]] Leta 1523 so Portugalci, ki jim je poveljeval António Tenreiro, prestopili iz [[Alep]]a v Basro in poskušali skleniti zavezništva z lokalnimi gospodarji v imenu portugalskega kralja. Leta 1550 so se lokalno kraljestvo Basra in plemenski vladarji zanašali na Portugalce proti Osmanom, nato pa so Portugalci večkrat grozili, da bodo izvedli invazijo in osvojitev Basre. Od leta 1595 so Portugalci delovali kot vojaški zaščitniki Basre, leta 1624 pa so pomagali osmanskemu paši v Basri odbiti perzijsko invazijo. Portugalcem je bil priznan delež carinskih prihodkov in oprostitev cestnin. Od približno 1625 do 1668 sta bila Basra in Delta močvirja v rokah lokalnih poglavarjev, neodvisnih od osmanske uprave v Bagdadu. V 17. stoletju so pogosti spopadi s Safavidi oslabili moč Osmanskega cesarstva in oslabili njegov nadzor nad njegovimi provincami. Nomadsko prebivalstvo se je povečalo s prihodom beduinov iz Najda.<ref name="Toprak">{{navedi knjigo |last=Toprak |first=Binnaz |url=https://books.google.com/books?id=apU3AAAAIAAJ&pg=PA572 |title=Islam and Political Development in Turkey |date=1 January 1981 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-06471-3 |language=en}}</ref> Beduinske napade na naseljena območja je postalo nemogoče zajeziti.<ref>{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/iraq/18.htm |title=Iraq – The Ottoman Period, 1534–1918 |publisher=Countrystudies.us |access-date=19 June 2011}}</ref> V letih 1747–1831 je Iraku vladala [[Mameluki|mameluška]] dinastija gruzijskega porekla,<ref name="bbs">{{navedi knjigo|author=Reidar Visser|title=Basra, the Failed Gulf State: Separatism And Nationalism in Southern Iraq|url={{Google books|pCC4ffbOv_YC|page=PA19|keywords=|text=|plainurl=yes}}|year=2005|publisher=LIT Verlag Münster|isbn=978-3-8258-8799-5|page=19|access-date=17 August 2016}}</ref> ki ji je uspelo pridobiti avtonomijo od osmanske Porte, zatrti plemenske upore, zajeziti moč [[janičar]]jev, obnoviti red in uvesti program modernizacije gospodarstva in vojske. Leta 1802 so [[vahabiti]] iz Najda napadli Karbalo v Iraku, pri čemer so ubili do 5000 ljudi in oropali svetišče Imama Huseina.<ref>{{navedi knjigo |last=Bowen |first=Wayne H. |title=The History of Saudi Arabia |year=2008 |publisher=Greenwood Press |location=Westport, CT |isbn=978-0-313-34012-3 |page=153 |url=https://books.google.com/books?id=S6J2Q3TlJpMC&q=1805+saudi+karbala&pg=PA73 |oclc=166388162 }}</ref> Leta 1831 je Osmanom uspelo zrušiti mameluški režim in uvesti svoj neposredni nadzor nad Irakom. Prebivalstvo Iraka, ocenjeno na 30 milijonov leta 800 našega štetja, je bilo na začetku 20. stoletja le 5 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.valerieyule.com.au/poprus.htm |title=Population crises and cycles in history A review of the book ''Population Crises and Population cycles'' by Claire Russell and W.M.S. Russell. |year=1999 |isbn=978-0-9504066-5-7 |publisher=valerieyule.com.au |access-date=17 August 2016}}</ref> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so se Osmani postavili na stran Nemčije in [[Centralne sile|Centralnih sil]]. V mezopotamski kampanji proti Centralnim silam so britanske sile vdrle v državo in med obleganjem Kuta (1915–1916) sprva doživele velik poraz od rok turške vojske. Vendar so Britanci začeli pridobivati premoč, dodatno pa jim je pomagala podpora lokalnih Arabcev in Asircev. Leta 1916 so Britanci in Francozi izdelali načrt za povojno razdelitev Zahodne Azije po [[Sykes-Picotov sporazum|Sykes-Picotovem sporazumu]].<ref>[http://archive.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS094.pdf p.8] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160317073736/http://archive.law.fsu.edu/library/collection/limitsinseas/IBS094.pdf |date=17 March 2016 }}</ref> Britanske sile so se leta 1917 ponovno zbrale in zavzele Bagdad ter premagale Osmane. Leta 1918 je bilo podpisano premirje. === Mandat Mezopotamije in neodvisno kraljestvo === {{glavni|Kraljevina Irak|Kraljevina Irak pod britansko upravo}} [[File:Nouri Al-Saeed, 1950s.jpg|thumb|upright=.8|left|Nuri Said (1888–1958) je bil predsednik vlade Kraljevine Irak]] Do razdelitve Osmanskega cesarstva v 20. stoletju je bil Irak sestavljen iz treh provinc, ki so se imenovale vilajeti: Mosulski vilajet, Bagdadski vilajet in Basrski vilajet. Te tri province so Britanci združili v eno kraljestvo, potem ko je regija postala mandat Lige narodov, ki so jo upravljali pod britanskim nadzorom, z imenom 'država Irak'. Četrta provinca (Zor Sandžak), ki so jo iraški nacionalisti imeli za del Zgornje Mezopotamije, je bila nazadnje dodana Siriji.<ref>{{navedi splet|last=جدلية|first=Jadaliyya-|title='Lines Drawn on an Empty Map': Iraq's Borders and the Legend of the Artificial State (Part 1)|url=https://www.jadaliyya.com/Details/32140|access-date=17 June 2020|website=Jadaliyya – جدلية|language=en}}</ref> V skladu s svojo politiko »šarifske rešitve« so Britanci 23. avgusta 1921 postavili hašemitskega kralja [[Fejsal I. Iraški|Fejsala I. Iraškega]], ki so ga Francozi izgnali iz Sirije, za vladarja svoje stranke. Uradno angleško ime države se je istočasno spremenilo iz Mezopotamije v endonim Irak. Podobno so britanske oblasti izbrale sunitske arabske elite iz regije za imenovanja v vladne in ministrske urade. [[File:Al Rasheed Street Baghdad after the rain 1942.png|thumb|Al Rašid Street, Bagdad leta 1942]] Soočena z naraščajočimi stroški in pod vplivom javnih protestov vojnega heroja [[Thomas Edward Lawrence|T. E. Lawrencea]]<ref> {{navedi knjigo|first1=Jeremy |last1=Wilson |author-link=|title=Lawrence of Arabia: The Authorised Biography of T. E. Lawrence|date=1998|publisher=Sutton|location=Stroud|isbn=978-0-7509-1877-0|url={{Google books|OsEhAQAAIAAJ|page=|keywords=%22Lawrence of Arabia%22|text=|plainurl=yes}}|quote=The exploits of T.E. Lawrence as British liaison officer in the Arab Revolt, recounted in his work Seven Pillars of Wisdom, made him one of the most famous Englishmen of his generation. This biography explores his life and career including his correspondence with writers, artists and politicians.}}</ref> je Britanija oktobra 1920 zamenjala Arnolda Wilsona z novim civilnim komisarjem, sirom Percyjem Coxom. Coxu je uspelo zadušiti upor, hkrati pa je bil odgovoren tudi za izvajanje usodne politike tesnega sodelovanja z iraško sunitsko manjšino. Suženjstvo je bilo odpravljeno v 1920-ih. Britanija je podelila neodvisnost Kraljevini Irak leta 1932<ref>Ongsotto et al. ''Asian History Module-based Learning Ii' 2003 Ed''. p69. [https://books.google.com/books?id=KE6f6Ni5lrsC&q=asian+history+module+based+learning&pg=PR7]</ref> na poziv kralja Fejsala, čeprav so Britanci obdržali vojaške baze in lokalne milice v obliki asirskih dajatev. Kralj Ghazi je vladal kot figura po smrti kralja Fejsala leta 1933, medtem ko so ga spodkopavali poskusi vojaškega udara, do svoje smrti leta 1939. Ghaziju je sledil njegov mladoletni sin Fejsal II., z 'Abd al-Ilahom kot regentom. 1. aprila 1941 so Rašid Ali al-Gajlani in člani Zlatega kvadrata izvedli državni udar. Med anglo-iraško vojno, ki je sledila, je Združeno kraljestvo napadlo Irak iz strahu, da bi vlada lahko zmanjšala dobavo nafte zahodnim državam zaradi njegovih povezav s silami osi. Vojna se je začela 2. maja in Britanci so skupaj z zvestimi asirskimi levičarji premagali sile Al-Gajlanija in 31. maja izsilili premirje. Nuri Said je bil v času kraljevine Irak predsednik vlade. Leta 1930, med svojim prvim mandatom, je podpisal anglo-iraško pogodbo, ki je kot korak k večji neodvisnosti Veliki Britaniji podelila neomejeno pravico do nameščanja svojih oboroženih sil v Iraku in tranzita vojaških enot skozi Irak ter dala legitimnost britanskemu nadzoru nad naftna industrija države. Poleg tega je Said prispeval k ustanovitvi Kraljevine Irak in iraške vojske. Vojaška okupacija je sledila obnovitvi vlade Hašemitske monarhije pred udarom. Okupacija se je končala 26. oktobra 1947, čeprav naj bi Velika Britanija obdržala vojaške baze v Iraku do leta 1954, nato pa so bile asirske milice razpuščene. Vladarja med okupacijo in preostalim delom hašemitske monarhije sta bila Nuri as-Said, avtokratski premier, ki je vladal tudi od leta 1930 do 1932, in 'Abd al-Ilah, nekdanji regent, ki je zdaj služil kot svetovalec kralja Fejsala II. === Iraška republika === {{glavni|Iraška republika (1958–1968)}} [[File:Crowd in Al-Rashid Street supporting Iraq’s new leader Abd al-Karim Qasim, Baghdad, 1958.jpg|thumb|Množica v Bagdadu podpira novega voditelja Abdul-Karima Qasima]] Leta 1958 je državni udar, znan kot revolucija 14. julija, vodil brigadni general in nacionalist Abd al-Karim Kasim.<ref>{{navedi splet |last=Aldroubi |first=Mina |last2=Mahmoud |first2=Sinan |date=2021-08-23 |title=The three kings of Iraq: How a short-lived monarchy changed the country forever |url=https://www.thenationalnews.com/mena/iraq/2021/08/23/the-three-kings-of-iraq-how-a-short-lived-monarchy-changed-the-country-forever/ |access-date=2024-04-30 |website=The National |language=en}}</ref> Ta upor je bil izrazito protiimperialne in protimonarhične narave in je imel močne socialistične elemente. V državnem udaru je bilo ubitih veliko ljudi, vključno s kraljem Fejsalom II., princem Abd al-Ilahom in Nurijem al-Sa'idom, in je znan kot »pokol kraljeve družine«.<ref>{{navedi knjigo|last1=Cleveland|first1=William|title=A History of the Modern Middle East|url=https://archive.org/details/historyofmodernm0000clev_l4x8|date=2016|publisher=Westview Press|location=Boulder, CO}}</ref> Tudi po pokopu so njihova trupla vlekli po ulicah Bagdada in jih pohabili. Po vzponu na oblast je veliko ljudi protestiralo v podporo Qasimu. Qasim je nadzoroval Irak z vojaško vladavino in leta 1958 je začel postopek prisilnega zmanjševanja odvečne zemlje v lasti nekaj državljanov in zahteval, da država prerazporedi zemljo.<ref>{{navedi splet |date=2024-04-03 |title=ʿAbd al-Karīm Qāsim {{!}} Iraqi Prime Minister, Revolutionary Leader {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/biography/Abd-al-Karim-Qasim |access-date=2024-04-30 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Iraški državni emblem pod nacionalističnim Kasimom je večinoma temeljil na mezopotamskem simbolu [[Šamaš]]a in se je izogibal vsearabski simboliki z vključevanjem elementov socialistične heraldike. Leta 1959 je polkovnik Abd al-Wahab al-Šavaf vodil vstajo v Mosulu, da bi strmoglavil Kasima in se nameraval pridružiti [[Združena arabska republika|Združeni arabski republiki]], vendar ga je vlada zatrla. Irak se je leta 1959 umaknil iz ''Bagdadskega pakta'', kar je povzročilo napete odnose z Zahodom. Leta 1961 kurdska nacionalistična gibanja, ki jih vodi Kurdistanska demokratična stranka Mustafe Barzanija, sprožijo oborožen upor proti iraški vladi in zahtevajo avtonomijo za kurdsko regijo. Vlada se je soočala z izzivi pri zadušitvi kurdskega upora, kar je vodilo v občasne spopade med kurdskimi silami in iraško vojsko. Irak se je prav tako postavil na stran arabske koalicije v podporo palestinski stvari v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni leta 1967]] proti Izraelu. Kasima je ubil in strmoglavil polkovnik [[Abdul El Salem Mohamed Aref|Abdul Salam Arif]] v državnem udaru februarja 1963. Stranka Baas prevzame oblast, vendar notranje delitve v stranki povzročijo politično nestabilnost in vrsto neuspešnih državnih udarov. Istega leta se je v taborišču vojske Ar-Rashid v Bagdadu začel upor, ki ga je vlada ponovno zadušila tako kot vstaje leta 1959. Po smrti Abdula Salama Arifa v letalski nesreči leta 1966 ga je nasledil njegov brat [[Abdul Rahman Arif]]. 17. julija 1968 ga je z državnim udarom strmoglavila stranka Ba'ath.<ref>{{harvp|Polk|2005|p=111}}</ref><ref>{{harvp|Simons|1996|p=221}}</ref> Strmoglavljenje Abdula Rahmana Arifa je tlakovalo pot za ustanovitev baasističnega Iraka, ki ga je vodil Ahmed Hassan al-Bakr kot predsednik. Nova vlada v Iraku je temeljila na Ba'athistični ideologiji, ki jo je utemeljil Michel Aflaq, ki je zagovarjal arabski nacionalizem in arabski socializem. Baasistično obdobje Iraka se je začelo z visoko stopnjo blaginje in reform, ki so Irak spremenile v močno in vodilno državo na Bližnjem vzhodu. Gibanje je postopoma prešlo pod nadzor [[Sadam Husein|Sadama Huseina]], ki je julija 1979 pristopil k predsedstvu in nadzoru Revolucionarnega poveljniškega sveta (RCC), takratnega vrhovnega izvršilnega organa Iraka. Zaradi nezmožnosti Iraka, da Kuvajtu plača več kot 14 milijard ameriških dolarjev, ki si jih je izposodil za financiranje vojne med Iranom in Irakom, in povečane ravni proizvodnje nafte v Kuvajtu, ki je znižala prihodke, je Irak zavrnitev Kuvajta, da zmanjša svojo proizvodnjo nafte, razumel kot dejanje agresije. Avgusta 1990 je Irak napadel in priključil Kuvajt. To je vodilo do vojaškega posredovanja koalicijskih sil pod vodstvom Združenih držav v prvi zalivski vojni. Irak je z raketami scud napadel tudi Saudovo Arabijo in Izrael. Iraške oborožene sile so bile med vojno uničene. Posledica vojne je bil izgon mnogih narodov iz Kuvajta. === Iraška vojna === {{glavni|Iraška vojna}} [[File:SaddamStatue.jpg|thumb|Aprila 2003 so enote ameriške vojske podrle kip Sadama Huseina na trgu Firdos v Bagdadu kmalu po invaziji pod vodstvom ZDA]] Po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] je administracija [[George W. Bush|Georgea W. Busha]] začela načrtovati strmoglavljenje Sadamove vlade. Oktobra 2002 je ameriški kongres sprejel skupno resolucijo o odobritvi uporabe oboroženih sil ZDA proti Iraku. Novembra 2002 je Varnostni svet ZN sprejel Resolucijo VS ZN 1441, marca 2003 pa so ZDA in njihovi zavezniki napadli Irak. 20. marca 2003 je koalicija, ki so jo organizirale ZDA, vdrla v Irak pod pretvezo, da Irak ni opustil svojega programa [[Orožje za množično uničevanje|orožja za množično uničevanje]]. Po invaziji so ZDA ustanovile koalicijsko začasno oblast za upravljanje Iraka. Maja 2003 je L. Paul Bremer, izvršni direktor CPA, izdal ukaze o izključitvi članov stranke Ba'ath iz nove iraške vlade (CPA ukaz 1) in o razpustitvi iraške vojske (CPA ukaz 2). Odločitev je razpustila večinoma sunitsko iraško vojsko in izključila številne nekdanje vladne uradnike v državi, vključno s 40.000 šolskimi učitelji, ki so se pridružili stranki Ba'ath zgolj zato, da bi obdržali svoje službe, s čimer je pripomogla k kaotičnemu stanju po invaziji.<ref name=mehdi>{{navedi novice|title=Who are Iraq's Mehdi Army?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/3604393.stm|work=BBC News|access-date=4 March 2013|date=30 May 2007|first=Patrick|last=Jackson}}</ref> Upor proti koalicijski vladavini v Iraku pod vodstvom ZDA se je začel poleti 2003 znotraj elementov nekdanje iraške tajne policije in vojske, ki so oblikovali gverilske enote. Jeseni 2003 so 'džihadistične' skupine začele ciljati na koalicijske sile. Leta 2003 so bile ustanovljene različne sunitske milice, na primer Jama'at al-Tawhid wal-Jihad, ki jo je vodil Abu Musab al-Zarkavi. Upor je vključeval intenzivno medetnično nasilje med suniti in šiiti. Škandal mučenja in zlorabe zapornikov v [[Abu Ghraib]]u je prišel na dan konec leta 2003. Sadama so ameriške sile prijele decembra 2003 in ga zasliševale na bagdadskem letališču. Mahdijeva vojska – šiitska milica, ki jo je poleti 2003 ustanovil Muktada al-Sadr – se je začela boriti proti koalicijskim silam aprila 2004.<ref name=mehdi/> Leta 2004 so se sunitski in šiitski militanti borili drug proti drugemu in proti novi začasni iraški vladi, ustanovljeni junija 2004, ter proti koalicijskim silam, pa tudi prva [[bitka za Faludžo]] aprila in druga bitka za Faludžo novembra. Mahdijeva vojska je ugrabila sunitske civiliste kot del genocida.<ref>{{Cite journal|url=http://www.csmonitor.com/2006/0320/p09s01-coop.html|title=Al Qaeda's hand in tipping Iraq toward civil war|journal=Christian Science Monitor|date=20 March 2006}}</ref> Januarja 2005 so bile prve volitve po invaziji, oktobra pa je bila potrjena nova ustava, ki so ji decembra sledile parlamentarne volitve. Vendar se je število uporniških napadov leta 2005 povečalo na 34.131 s 26.496 leta 2004. V letu 2006 so se spopadi nadaljevali in dosegli najvišjo raven nasilja, več škandalov vojnih zločinov, kot je pokol v Hadhiti, je bilo objavljenih. [[Abu Musab al-Zarkavi|Abu Musaba al-Zarkavija]], vodjo [[Al-Kaida|Al-Kaide]] v Iraku, so ubile ameriške sile, nekdanjega iraškega diktatorja in odstavljenega predsednika Sadama Huseina pa so obesili zaradi zločinov proti človečnosti – njegove vpletenosti v pokol leta 1982. Državljanska vojna je potekala od leta 2006 do 2008.<ref>{{navedi splet |title=Powell: Iraq in civil war |url=https://www.aljazeera.com/news/2006/11/30/powell-iraq-in-civil-war |access-date=2022-01-01 |website=www.aljazeera.com |language=en}}</ref> Konec leta 2006 je Študijska skupina ameriške vlade za Irak priporočila, da se ZDA začnejo osredotočati na usposabljanje iraškega vojaškega osebja, januarja 2007 pa je George W. Bush napovedal "skok" števila ameriških vojakov, napotenih v državo. Maja 2007 je iraški parlament pozval ZDA, naj določijo časovni načrt za umik, koalicijske partnerice ZDA, kot sta Združeno kraljestvo in Danska, pa so začele umikati svoje sile. Leta 2008 so se spopadi nadaljevali in na novo usposobljene iraške oborožene sile so začele napade na skrajneže. Iraška vlada je podpisala ameriško-iraški sporazum o statusu sil, ki je zahteval, da se ameriške sile umaknejo iz iraških mest do 30. junija 2009 in popolnoma umaknejo iz Iraka do 31. decembra 2011. Ameriške enote so junija 2009 predale varnostne naloge iraškim silam, čeprav so po umiku nadaljevali sodelovanje z iraškimi silami. Zjutraj 18. decembra 2011 je zadnji kontingent ameriških vojakov, ki naj bi se umaknili, slovesno zapustil mejo v Kuvajt. Kriminal in nasilje sta se sprva povečala v mesecih po umiku ZDA iz mest sredi leta 2009, vendar so kljub začetnemu porastu nasilja novembra 2009 uradniki iraškega notranjega ministrstva poročali, da je število civilnih žrtev v Iraku padlo na najnižja raven od invazije leta 2003. Po umiku ameriških vojakov leta 2011 se je upor nadaljeval in Irak je trpel zaradi politične nestabilnosti. Trditev o posedovanju orožja za množično uničevanje je temeljila na dokumentih, ki sta jih zagotovili Cia in britanska vlada, za katere se je pozneje izkazalo, da niso zanesljivi, obtožbe o povezavah Sadama Huseina z Al Kaido med napadi 11. septembra pa so bile lažne. Prihodnja politična nestabilnost in upor sta ostala posledica vojne. To je povečalo pozitivno zapuščino Sadama Huseina. Po raziskavi je 60 % Iračanov vlado Sadama Huseina videlo bolje kot sedanjo.<ref name=":9">{{navedi splet |last=D'Agata |first=Charlie |date=2023-03-22 |title=How Iraq has changed, and how the war changed people, 20 years after the U.S.-led invasion - CBS News |url=https://www.cbsnews.com/news/iraq-war-20-years-after-us-invasion-what-has-changed/ |access-date=2024-04-30 |website=www.cbsnews.com |language=en-US}}</ref> Vendar so trdili, da so ZDA dejansko sledile nacionalnim ciljem razširitve svojih sfer moči. Vojna v Iraku je povzročila med 151.000 in 1,2 milijona ubitih Iračanov.<ref>"[https://www.theguardian.com/world/2008/jan/10/iraq.iraqtimeline 151,000 civilians killed since Iraq invasion]". ''[[The Guardian]]''. 10 January 2008.</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Iraka}} [[File:Cheekha Dar seen from Halgurd.jpg|thumb|[[Cheekha Dar]], najvišja točka v Iraku]] Irak leži med 29° in 38° S ter 39° in 49° V (majhno območje leži zahodno od 39°). Obsega 437.072 km² in je 58. največja država na svetu. Ima obalo, ki meri 58 km na severnem [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]].<ref>{{navedi splet|date=26 November 2007|title=Declaration of Principles for a Long-Term Relationship of Cooperation and Friendship Between the Republic of Iraq and the United States of America|url=https://georgewbush-whitehouse.archives.gov/news/releases/2007/11/20071126-11.html}}</ref> Severneje, vendar le pod glavnim izvirom, država zlahka zajame mezopotamsko aluvialno nižino. Dve veliki reki, [[Tigris]] in [[Evfrat]], tečeta proti jugu skozi Irak in v [[Šat el Arab]], od tod v Perzijski zaliv. To ustje (med Iranci znano kot ''arvandrūd: اروندرود'') na široko obdajajo [[močvirje|močvirja]], pol poljedelska. Ob obeh velikih rekah in med njimi so rodovitne aluvialne ravnice, saj reke v delto letno odnesejo približno 60.000.000 m³ mulja. Osrednji del juga, ki se rahlo zoži v korist drugih držav, je močvirje z naravno vegetacijo, pomešano z riževimi polji in je vlažno glede na ostale ravnine. Irak ima severozahodni konec gorovja [[Zagros]] in vzhodni del [[Sirska puščava|Sirske puščave]]. Kamnite puščave pokrivajo okoli 40 odstotkov Iraka. Drugih 30 odstotkov je goratih z mrzlimi zimami. Sever države je večinoma sestavljen iz gora; najvišja točka je na 3611 m. Irak je dom sedmih kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: gozdna stepa gorovja Zagros, stepa Bližnjega vzhoda, mezopotamska močvirja, vzhodnosredozemski iglasto-sklerofilno-širokolistni gozdovi, arabska puščava, mezopotamska grmičasta puščava ter južna iranska nubo-sindijska puščava in polpuščava.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287}}</ref> === Podnebje === Velik del Iraka ima vroče suho podnebje s subtropskim vplivom. Poletne temperature so v povprečju nad 40 °C v večini države in pogosto presegajo 48 °C. Zimske temperature redko presežejo 21 °C z najvišjimi približno 15 do 19 °C in najnižjimi nočnimi temperaturami od 2 do 5 °C. Običajno je padavin malo; večina krajev prejme manj kot 250 mm letno, največ padavin pa pade v zimskih mesecih. Padavine poleti so redke, razen v severnih predelih države. Severne gorate regije imajo mrzle zime z občasnimi močnimi snežnimi padavinami, ki včasih povzročijo obsežne poplave. Irak je zelo občutljiv na podnebne spremembe.<ref>{{navedi splet |title=Migration, Environment, and Climate Change in Iraq |url=https://iraq.un.org/en/194355-migration-environment-and-climate-change-iraq,%20https://iraq.un.org/en/194355-migration-environment-and-climate-change-iraq |access-date=17 March 2023 |website=iraq.un.org |language=en }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=August 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Država je izpostavljena naraščajočim temperaturam in zmanjšani količini padavin ter trpi zaradi vse večjega pomanjkanja vode za človeško populacijo, ki se je med letoma 1890 in 2010 desetkrat povečala in še naprej narašča. === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Iraka}} [[File:Little Lion King.jpg|thumb|Azijski lev, ki je danes v regiji izumrl, je skozi zgodovino ostal pomemben simbol države.<ref>Benjamin Sass, Joachim Marzahn. Aramaic and figural stamp impressions on bricks of the sixth century B.C. from Babylon. Otto Harrassowitz Verlag, 2010. Pp. 181-182.</ref>|left]] Irak ima številne in raznolike biome, ki vključujejo gorsko regijo na severu do mokrih močvirij ob rekah Evfrat in Tigris, medtem ko zahodni del države obsega predvsem puščavo in nekaj polsušnih regij. Številne vrste iraških živali so bile ogrožene, vključno s sedmimi vrstami iraških sesalcev in 12 vrstami ptic. V [[Mezopotamsko močvirje|mezopotamskih močvirjih]] v sredini in na jugu živi približno 50 vrst ptic in redkih vrst rib. Ogroženih je približno 50 % svetovne populacije marmorirane race (''Marmaronetta angustirostris''), ki živi v močvirjih, skupaj s 60 % svetovne populacije basrske trsnice (''Acrocephalus griseldis'').<ref>{{navedi splet |title=Iraq's Marshes Show Progress toward Recovery |url=http://www.wildlifeextra.com/go/news/good-iraqimarshes.html#cr |access-date=7 August 2010 |publisher=Wildlife Extra}}</ref> Izsušitev mezopotamskih močvirij s strani Sadamovega režima je povzročila znaten upad biološkega življenja. Od strmoglavljenja je tok obnovljen in ekosistem se je začel obnavljati.<ref>{{navedi splet |title=The Marshlands of Mesopotamia, IRAK |url=https://medomed.org/featured_item/the-marshlands-of-mesopotamia-cultural-landscape-irak/ |access-date=7 May 2022 |website=Med-O-Med |language=en-US}}</ref> Iraške korale so ene najbolj odpornih na vročino, saj se morska voda na tem območju giblje med 14 in 34 °C.<ref name="sr">{{cite journal |author=Thomas Pohl |author2=Sameh W. Al-Muqdadi |author3=Malik H. Ali |author4=Nadia Al-Mudaffar Fawzi |author5=Hermann Ehrlich |author6=Broder Merkel |date=6 March 2014 |title=Discovery of a living coral reef in the coastal waters of Iraq |journal=[[Scientific Reports]] |volume=4 |issue=1 |page=4250 |bibcode=2014NatSR...4E4250P |doi=10.1038/srep04250 |pmc=3945051 |pmid=24603901|issn = 2045-2322}}</ref> Vodne ali polvodne divje živali se pojavljajo v in okoli njih, glavna jezera so [[Habanija (jezero)|jezero Habanija]], [[Milh (jezero)|jezero Milh]], [[Kadisija (jezero)|jezero Kadisija]] in [[Tatarsko zajezitveno jezero|jezero Tartar]]. === Državne meje === Irak meji na Iran (1458&nbsp;km skupne meje), na Kuvajt (240&nbsp;km), na Saudsko Arabijo (814 kilometrov), na Jordanijo (181&nbsp;km), na Sirijo (605&nbsp;km) in na Turčijo (352&nbsp;km). Razen mej do Irana in Turčije, so vse meje določile kolonialne sile. Nevtralno območje med Irakom in Saudsko Arabijo sta si državi med letoma 1975 in 1983 razdelili. Poleg vseh naštetih mej ima Irak tudi 58&nbsp;km dolgo obalo. == Največja mesta == Glavno mesto se imenuje [[Bagdad]] in je tako kulturno kot geografsko gledano center [[Država|države]]. Z 5,7 milijoni prebivalcev je Bagdad tudi iraško največje mesto. Abasidski kalif [[al-Mansur]] je Bagdad (ime izhaja iz perzijskega jezika in pomeni 'dano ob boga' ali 'božje darilo') 762 proglasil za glavno mesto [[Islam|islamskega kraljestva]], 1920 je bil Bagdad proglašen za glavno mesto novoustanovljene države Irak. V času razcveta gospodarstva okoli v 1970-ih se je mesto intenzivno dograjevalo. V [[Prva zalivska vojna|prvi zalivski vojni]] je ostalo skoraj neprizadeto, v drugi pa je nato večkrat postal cilj zračnih napadov. V Bagdadu se nahajajo 3 od šestih [[univerza|univerz]] države ter največje iraško mednarodno [[letališče]]. [[Basra]] je drugo največje mesto države. Ima 2 milijona prebivalcev in je center šiitskega juga države. Mesto je ustanovil Kalif Omar leta 636 in takrat je služilo kot vojaško oporišče in trgovsko središče. V 16. stoletju so mesto zasedli Turki, 1914 pa so v mesto vkorakale britanske sile. Mesto med prvo zalivsko vojno ni imelo toliko sreče kot Bagdad in je bilo hudo prizadeto. V Basri najdemo leta 1964 ustanovljeno univerzo in mednarodno letališče. [[Mosul]] je tretje največje mesto v državi in ima približno 1,7 milijona prebivalcev. Je center vzhodnokrščanske in asirske kulture v Iraku in največje mesto na severu države. Mosul je bil ustanovljen v osmem stoletju kot pomembno gospodarsko središče, celotna provinca Ninive v kateri mesto leži, je pravno gledano šele 1926 prišlo pod iraško suvereno oblast. [[Arbil]] (Hewler) je glavno mesto avtonomne regije [[avtonomna regija Kurdistan|Kurdistan]] in je eno najdlje naseljenih mest na svetu (starost se ceni na 4000 let). V Arbilu živi približno 900,000 ljudi. == Upravna delitev == [[File:Iraq, administrative divisions - de - colored.svg|thumb|300px|Guvernati Iraka]] Irak je sestavljen iz 18 guvernatov (ali provinc) ({{lang-ar|muhafadhat}} (ednina ''muhafadhah'')). Gubernije so razdeljene na okrožja (ali ''qadhas''), ki so nadalje razdeljena na podokrožja (ali ''nawāḥī''). Iraška vlada ne priznava devetnajstega guvernerja, guvernerja Halabja. {{div col|colwidth=24em}} * [[Nineve (guvernat)|Nineve]] ({{lang-ar|نينوى&lrm;}}) * [[Kirkuk (guvernat)|Kirkuk]] ({{lang-ar|كركوك&lrm;}}) * [[Saladin (guvernat)|Saladin]] ({{lang-ar|صلاح الدين&lrm;}}) * [[Al Anbar (guvernat)|Al Anbar]] ({{lang-ar|الأنبار&lrm;}}) * [[Bagdad (guvernat)|Bagdad]] ({{lang-ar|بغداد&lrm;}}) * [[Dijala (guvernat)|Dijala]] ({{lang-ar|ديالى&lrm;}}) * [[Karbala (guvernat)|Karbala]] ({{lang-ar|كربلاء&lrm;}}) * [[Babil (guvernat)|Babylon]] ({{lang-ar|بابل&lrm;}}) * [[Vasit (guvernat)|Vasit]] ({{lang-ar|واسط&lrm;}}) * [[Nadžaf (guvernat)|Nadžaf]] ({{lang-ar|النجف&lrm;}}) * [[Kadisija (guvernat)|Kadisija]] ({{lang-ar|القادسية&lrm;}}) * [[Majsan (guvernat)|Majsan]] ({{lang-ar|ميسان&lrm;}}) * [[Mutana (guvernat)|Mutana]] ({{lang-ar|المثنى&lrm;}}) * [[Di Kar (guvernat)|Di Kar]] ({{lang-ar|ذي قار&lrm;}}) * [[Basra (guvernat)|Basra]] ({{lang-ar|البصرة&lrm;}}) * [[Avtonomna regija Kurdistan]]: ** [[Dahuk (guvernat|Dahuk]] ({{lang-ar|دهوك&lrm;}}) ** [[Arbil (guvernat|Arbil]] ({{lang-ar|أربيل&lrm;}}) ** [[Sulejmanija (guvernat|Sulejmanija]] ({{lang-ar|السليمانية&lrm;}}) ** [[Halabdža (guvernat|Halabdža]] ({{lang-ar|حلبجة&lrm;}}) {{div col end}} == Prebivalstvo in religija == Irak ima po lastnih navedbah približno 27 milijonov prebivalcev. Centralne province Bagdad in Babil so najbolj gosto naseljene. * 75-80 % prebivalstva je [[Arabci|Arabcev]] * 15-20 % je [[Kurdi|Kurdov]] * Preostali 3 % so Turkomani, Aramejci, [[Iranci]] in [[Armenci]]. 97 % prebivalstva je [[musliman]]ov, od tega 55-65 % [[Šiiti|šiitov]] in 32-35 % [[Suniti|sunitov]]. Večina Kurdov je sunitov. Poleg glavnih vej islama so se ohranile tudi druge staroorientalske vere (npr. jezidi). Poleg tega v Iraku srečamo pripadnike kaldejsko-katoliške cerkve, asirske cerkve vzhoda, staroapostolske cerkve vzhoda, gregorijancev, rimskih in sirskih katoličanov, armenskih kristjanov itn. Poleg tega živi v Iraku še približno 2500 židov. Dejstvo, da je Irak 16. 12. 2020 razglasil božič za državni praznik potrjuje, da je v Iraku veliko kristjanov. Povprečna pričakovana starost je pri ženskah 70,31 let in pri moških 67,76 let. Povprečna starost ženske je 19,8 let in moškega 19,6 let. Leta 2005 so imeli 2,5 % naravni prirastek. Pismenost v državi je slaba in s 40,4 % leži daleč pod svetovnim povprečjem. Pisati zna 55,9 % vseh moških in le 24,4 % vseh žensk. Za zanimivost velja omeniti, da je konec 80ih pismenost dosegala 88-90 %. == Gospodarstvo == [[File:Empire World Erbil.jpg|thumb|Empire World in [[arbil]]u|left]] V iraškem gospodarstvu prevladuje naftni sektor, ki tradicionalno zagotavlja približno 95 % deviznih prihodkov. Pomanjkanje razvoja v drugih sektorjih je povzročilo 18–30 % brezposelnih in BDP na prebivalca v višini 4812 USD.<ref name=cia>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/iraq/ |title=Iraq |work=[[The World Factbook]] |date=27 September 2021 |accessdate=2024-05-22 |archive-date=2022-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221110151312/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/iraq/ |url-status=dead }}</ref> Zaposleni v javnem sektorju so leta 2011 predstavljali skoraj 60 % zaposlenih za polni delovni čas. Industrija izvoza nafte, ki prevladuje v iraškem gospodarstvu, ustvarja zelo malo delovnih mest. Trenutno je le skromen odstotek žensk (najvišja ocena za leto 2011 je bila 22 %) vključenih v delovno silo. Pred ameriško okupacijo je iraško centralno načrtovano gospodarstvo prepovedovalo tuje lastništvo iraških podjetij, vodilo večino velikih industrij kot državna podjetja in uvedlo visoke carine, da bi preprečevalo vstop tujega blaga.<ref>{{navedi splet|url=http://reliefweb.int/report/iraq/iraqs-economy-past-present-future |title=Iraq's economy: Past, present, future |publisher=Reliefweb.int |date=3 June 2003 |access-date=7 January 2013}}</ref> Po invaziji na Irak leta 2003 je koalicijska začasna oblast hitro začela izdajati številne zavezujoče ukaze, s katerimi je privatizirala iraško gospodarstvo in ga odprla tujim naložbam. 20. novembra 2004 se je Pariški klub držav upnic strinjal z odpisom 80 % (33 milijard dolarjev) iraškega dolga v višini 42 milijard dolarjev do članic kluba. Skupni iraški zunanji dolg je v času invazije leta 2003 znašal okoli 120 milijard dolarjev, do leta 2004 pa je narasel še za 5 milijard dolarjev. Odpis dolga naj bi se izvajal v treh fazah: dve po 30 % in ena po 20 %. Uradna valuta v Iraku je [[iraški dinar]]. Koalicijska začasna oblast je izdala nove dinarske kovance in bankovce, pri čemer je bankovce natisnil ''De La Rue'' z uporabo sodobnih tehnik proti ponarejanju.<ref>{{navedi splet|author=Coalition Provisional Authority |url=http://www.cpa-iraq.org/budget/IraqCurrencyExchange.html |title=Iraq Currency Exchange |access-date=28 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515093736/http://www.cpa-iraq.org/budget/IraqCurrencyExchange.html |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead |author-link=Coalition Provisional Authority }}</ref> Potrditev Jima Cramerja 20. oktobra 2009 za iraški dinar na CNBC je dodatno vzbudila zanimanje za naložbo. Pet let po invaziji je bilo po ocenah 2,4 milijona ljudi notranje razseljenih (z nadaljnjima dvema milijonoma beguncev zunaj Iraka), štirje milijoni Iračanov so imeli pomanjkanje hrane (četrtina otrok je bila kronično podhranjena) in le tretjina iraških otrok je imela dostop do varne pitne vode.<ref name="ODI1">{{navedi splet|url=http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=1089&title=humanitarian-action-iraq |title=Humanitarian action in Iraq: putting the pieces together |author=Sarah Bailey and Rachel Atkinson |publisher=Overseas Development Institute |date=19 November 2012 |access-date=25 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120515071043/http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=1089&title=humanitarian-action-iraq |archive-date=15 May 2012 }}</ref> Leta 2022 in po več kot 30 letih po ustanovitvi Odškodninske komisije ZN (UNCC), da bi Kuvajtu zagotovila vračilo po iraški invaziji leta 1990, je reparacijski organ objavil, da je Irak Kuvajtu plačal skupno 52,4 milijarde dolarjev vojne odškodnine.<ref>{{navedi splet|date=9 February 2022|title=Iraq makes final reparation payment to Kuwait for 1990 invasion|url=https://news.un.org/en/story/2022/02/1111632|access-date=12 February 2022|website=UN News|language=en}}</ref> Po mnenju Inštituta za čezmorski razvoj se mednarodne nevladne organizacije soočajo z izzivi pri izvajanju svojega poslanstva, pri čemer je njihova pomoč »po delih in večinoma pod krinko, ki jo ovirajo negotovost, pomanjkanje usklajenega financiranja, omejene operativne zmogljivosti in nepopolne informacije«. Tarče so bile mednarodne nevladne organizacije in v prvih 5 letih je bilo 94 humanitarnih delavcev ubitih, 248 ranjenih, 24 aretiranih ali pridržanih in 89 ugrabljenih ali ugrabljenih. === Turizem === [[File:Views around the Mosul Museum in the old city of Mosul in 2019 during the summer, following war with the Islamic State 01.jpg|thumb|Mosulski muzej je drugi največji muzej v Iraku za Iraškim muzejem v Bagdadu. Vsebuje starodavne mezopotamske artefakte.]] Irak je bil dolga leta pomembna turistična destinacija, vendar se je to dramatično spremenilo med vojno z Iranom in po invaziji ZDA in zaveznikov leta 2003. Medtem ko se Irak še naprej razvija in stabilizira, se iraški turizem še vedno sooča s številnimi izzivi, vlada pa je naredila malo, da bi izkoristila njegov ogromen potencial kot globalna turistična destinacija in pridobila s tem povezane gospodarske koristi, predvsem zaradi konfliktov.<ref>{{navedi splet |title=After years of bloody conflict, Iraq is enjoying a 'mini-boom' in tourism |url=https://ina.iq/eng/18557-after-years-of-bloody-conflict-iraq-is-enjoying-a-mini-boom-in-tourism.html |access-date=2024-03-10 |website=Iraqi News Agency }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Najdišč iz starodavne preteklosti Iraka je veliko in izkopanih je bilo veliko v bližini velikih mest. [[Babilon]] je nedavno doživel veliko obnovo; znan po znamenitem [[zigurat]]u (navdih za biblijski babilonski stolp), visečih vrtovih (eno od sedmih čudes sveta) in [[Ištarina vrata|Ištarinih vratih]], zaradi česar je glavna destinacija. [[Ninive]], tekmec Babilona, so prav tako doživele pomembno obnovo in rekonstrukcijo. [[Ur]], eno prvih sumerskih mest, ki je blizu Nasirije, je bilo delno obnovljeno. To je seznam primerov nekaterih pomembnih najdišč v državi z ogromnim arheološkim in zgodovinskim bogastvom.<ref>{{navedi splet|url=https://documents1.worldbank.org/curated/pt/547671468040505626/pdf/780700BRI0QN870nowledge0note0series.pdf|title=Iraq's Tourism Potential}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Irak velja za potencialno lokacijo za ekoturizem. Turizem v Iraku vključuje tudi romanje na sveta šiitska mesta blizu [[Karbala|Karbale]] in [[Nadžaf]]a. [[Mosulski muzej]] je drugi največji muzej v Iraku za [[Iraški narodni muzej|Narodnim muzejem]] v Bagdadu. Vsebuje starodavne mezopotamske artefakte. == Kultura == Iraška kultura ima globoko dediščino, ki sega v starodavno mezopotamsko kulturo. Irak ima eno najdaljših pisnih tradicij na svetu, vključno z arhitekturo, literaturo, glasbo, plesom, slikarstvom, tkalstvom, lončarstvom, kaligrafijo, kamnoseštvom in obdelavo kovin. Kultura Iraka ali Mezopotamije je ena najstarejših kulturnih zgodovin na svetu in velja za eno najvplivnejših kultur na svetu. Mezopotamska zapuščina je naprej vplivala in oblikovala civilizacije starega sveta na različne načine, kot je izum pisnega sistema, matematike, časa, koledarja, astrologije in zakonika. Irak je dom različnih etničnih skupin, ki so vsaka na svoj način prispevale k dolgi in bogati dediščini države. Država je znana po svojih pesnikih, arhitektih, slikarjih in kiparjih, ki so med najboljšimi v regiji, nekateri med njimi pa so tudi na svetovni ravni. Irak je znan po izdelavi finih rokodelskih izdelkov, vključno s preprogami in preprogami. === Umetnost === {{glavni|Mezopotamska umetnost|Iraška umetnost}} [[File:Al-Wasiti-Discussion near a village.jpg|thumb|250x250px|Vasitijeve ilustracije so služile kot navdih za moderno bagdadsko umetniško gibanje v 20. stoletju.<ref>{{navedi knjigo |last=Wijdan |first=A |title=Contemporary Art From The Islamic World |pages=166}}</ref>]] V starodavnem Iraku je bilo več med seboj povezanih tradicij umetnosti. Dinastija Abasidov se je razvila v Abasidskem kalifatu med letoma 750 in 945, predvsem v njegovem središču Mezopotamije. Na Abaside je vplivala predvsem mezopotamska umetnostna tradicija, kasneje pa so vplivali na perzijske in srednjeazijske sloge. Med 8. in 13. stoletjem v obdobju Abasidov je lončarstvo doseglo visoko stopnjo sofisticiranosti, [[kaligrafija]] se je začela uporabljati za okrasitev površine okrasnih predmetov in [[iluminirani rokopis|iluminiranih rokopisov]], zlasti [[koran]]ska besedila so postala bolj zapletena in stilizirana. V tem obdobju je bila ustanovljena prva iraška umetniška šola, ki je omogočila razcvet rokodelcev in obrti.<ref>Dabrowska, K. and Hann, G., ''Iraq Then and Now: A Guide to the Country and Its People,'' Bradt Travel Guides, 2008, p. 278</ref> Na vrhuncu abasidskega obdobja, v poznem 12. stoletju, se je pojavilo slogovno gibanje rokopisnih ilustracij in kaligrafije. Za to gibanje islamske umetnosti, ki je zdaj znano kot Bagdadska šola, so bile značilne predstavitve vsakdanjega življenja in uporaba zelo ekspresivnih obrazov namesto stereotipnih likov, ki so bili uporabljeni v preteklosti.<ref name="Online">"Baghdad school," in: ''Encyclopædia Britannica,'' [https://www.britannica.com/art/Baghdad-school Online:]</ref> === Arhitektura === {{glavni|Arhitektura Mezopotamije|Abasidska arhitektura}} [[File:Zaha Hadid in Heydar Aliyev Cultural center in Baku nov 2013.jpg|thumb|left|[[Zaha Hadid]] (1950–2016), priznana arhitektka]] [[File:اثار الحضر 2 - نينوى.jpg|thumb|Pročelje templja v Hatri, ki ga je UNESCO leta 1985 razglasil za svetovno dediščino<ref>{{navedi splet|title=Hatra|url=https://whc.unesco.org/en/list/277/|access-date=12 February 2022|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref>]] Arhitektura Iraka ima dolgo zgodovino, ki zajema več različnih kultur in obsega obdobje od 10. tisočletja pr. n. št. ter vključuje tako mezopotamsko kot abasidsko arhitekturo. Sodobni ugledni arhitekti so med drugim [[Zaha Hadid]], Basil Bayati, Rifat Chadirji in Hisham N. Ashkouri. Pomembne kulturne ustanove v prestolnici so Iraški nacionalni simfonični orkester – vaje in nastopi so bili med okupacijo Iraka na kratko prekinjeni, a so se od takrat vrnili v normalno stanje. Iraško narodno gledališče je bilo med invazijo leta 2003 izropano, vendar potekajo prizadevanja za njegovo obnovo. Gledališka scena v živo je dobila zagon v devetdesetih letih, ko so sankcije ZN omejile uvoz tujih filmov. Poročali so, da je bilo kar 30 kinematografov spremenjenih v odre v živo, ki so producirali širok nabor komedij in dramskih produkcij. Institucije, ki ponujajo kulturno izobraževanje v Bagdadu, so Akademijo za glasbo, Inštitut za likovno umetnost ter Glasbeno in baletno šolo Bagdad. Bagdad ima tudi številne muzeje, vključno z [[Iraški narodni muzej|Iraškim narodnim muzejem]] – v katerem je največja in najboljša zbirka artefaktov in relikvij starodavnih iraških civilizacij na svetu; nekateri so bili ukradeni med okupacijo Iraka. Leta 2021 je bilo objavljeno, da je Irak povrnil okoli 17.000 izropanih artefaktov, kar je veljalo za največjo repatriacijo.<ref>{{navedi novice |last=Arraf |first=Jane |date=3 August 2021 |title=Iraq Reclaims 17,000 Looted Artifacts, Its Biggest-Ever Repatriation |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2021/08/03/world/middleeast/iraq-looted-artifacts-return.html |access-date=8 May 2022 |issn=0362-4331}}</ref> Prestolnico, Ninus ali [[Ninive]], so zavzeli Medijci pod Kiaksarjem in kakšnih 200 let po tem, ko je [[Ksenofont]] šel mimo njenega kraja, ki je bil takrat le gomila zemlje. Ostala je zakopana do leta 1845, ko sta Botta in Layard odkrila ruševine asirskih mest. Glavni ostanki so tisti iz Khorsabada, 16 km N.E. iz Mosula; iz [[Nimrud]]a, ki naj bi bil starodavni Calah; in Koujundžik, po vsej verjetnosti starodavne Ninive. V teh mestih so najdeni fragmenti več velikih zgradb, za katere se zdi, da so bile palače-templji. Zgrajeni so bili pretežno iz na soncu sušene opeke, od njih pa je ostal le spodnji del sten, okrašen s skulpturami in slikami, deli tlakov, nekaj navedb višine in nekaj del v zvezi z odvodnjavanjem. === Kulinarika === [[File:Masgouf.jpg|thumb|''Masgouf'', priljubljena iraška jed]] Iraški kuhinji je mogoče slediti približno 10.000 let nazaj – do Sumercev, Akadcev, Babiloncev, Asircev in starih Perzijcev. Plošče, najdene v starodavnih ruševinah v Iraku, prikazujejo recepte, pripravljene v templjih med verskimi prazniki – prve kuharske knjige na svetu. Starodavni Irak ali Mezopotamija je bil dom številnim sofisticiranim in zelo naprednim civilizacijam na vseh področjih znanja – vključno s kulinariko. Vendar pa je iraška kuhinja dosegla svoj vrhunec v srednjem veku, ko je bil Bagdad glavno mesto Abasidskega kalifata. Danes iraška kuhinja odraža to bogato dediščino, pa tudi močne vplive kulinarične tradicije sosednje Turčije, Irana in območja Velike Sirije. Nekatere značilne sestavine iraške kuhinje vključujejo – zelenjavo, kot so jajčevci, paradižnik, okra, čebula, krompir, bučke, česen, paprika in čili, žita, kot so riž, bulgur pšenica in ječmen, stročnice in stročnice, kot so leča, čičerika in kanelini, sadje, kot so datlji, rozine, marelice, fige, grozdje, melona, granatno jabolko in citrusi, zlasti limona in limeta.[351] Podobno kot v drugih državah zahodne Azije sta priljubljeni mesnini piščanec in predvsem jagnjetina. Večino jedi postrežejo z rižem – običajno z basmatijem, ki ga gojijo v močvirjih južnega Iraka. Pšenica bulgur se uporablja v številnih jedeh, saj je bila glavna sestavina v državi že od časov starih Asircev. === Naravne in kulturne znamenitosti === * '''[[Ašur]]''', (danes Qal'at Šarqat) izkopanine iz 3. tisočletja pred našim štetjem; bil je prva prestolnica Asirskega cesarstva in versko središče Asircev; središče čaščenja boga Ašurja. Tu so ostanki mestnega obzidja, kraljeve palače in svetišča. Je del Unescove svetovne dediščine. * '''[[Babilon]]''' - nekdanja Hamurabijeva prestolnica, je med vladavino Nebukadnezarja II. postal največja naselbina v starodavni Mezopotamiji. Izkopanine prestolnice Babilon in novobabilonske države, močno poškodovane v vojni 2003. Mesto je delno rekonstruirano: [[Ištarina vrata]], Nebukadnezarjeva palača, Mardukovo svetišče, ostanki gledališča in babilonskega stolpa. Je del Unescove svetovne dediščine. * '''[[Bagdad]]''' - glavno mesto Iraka. Tu so ostanki palače abasidskih kalifov (13. stol.), verski šoli [[medresa al-Mustansirija|al-Mustansirija]] (1228–33) in Mirjanija (1356), karavanseraj, Narodni muzej Iraka in drugi muzeji, mošeja al Kazimija (tudi Zlata mošeja),... * '''[[Basra]]''', mesto na desnem bregu Šat el Araba; pomemben je stari trgovski del mesta z bazarjem in hiše trgovcev * '''[[Hatra]]''', utrjeno partsko mesto z arhitekturo, ki odraža tako helenistične kot rimske vplive. Tu je mogočno obzidje s štirimi vrati, veliko svetišče,...Je del Unescove svetovne dediščine. * '''[[Karbala]]''' je šiitsko sveto mesto z groboma imama Huseina in njegovega brata Abasa (vnuka preroka Mohameda). Tu so številne mošeje in verske šole. V bližini so ruševine arabske trdnjave Uhajdir (8. stol.) * '''[[Ktezifon]]''' z ostanki prestolnice perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva in Sasanidskega cesarstva in enega največjih mest v antični Mezopotamiji. * '''[[Kufa]]''' je tretje šiitsko sveto mesto; ima več mošej in verskih šol. * '''[[Mosul]]''' z mošejo Muhajidi (12. stol.), Veliko mošejo (12. stol.), poševnim minaretom (7. stol.), ostanki obzidja. Pomemben je Mosulski muzej, znana je Kaldejska cerkev Simona Petra (13. stol.) in cerkev sv. Tomaža ter več samostanov. * '''[[Nadžaf]]''' je najpomembnejše šiitsko sveto mesto in romarski kraj. Mošeja z grobom Alija, Mohamedovega zeta in več verskih šol. * '''[[Nimrud]]''' - arheološko najdišče nekdanje asirske prestolnice; Asurbanipalova palača in stopničast stolp * '''[[Ninive]]''' - arheološko najdišče nekdanje novoasirske prestolnice; delno ohranjeno obzidje z mestnimi vrati, Senaheribova palača, Ištarino svetišče idr. * '''[[Samara, Irak|Samara]]''' - občasna prestolnica abasidskih kalifov; ohranjeni so zidovi Velike mošeje iz let 848–852 z visokim spiralni minaretom, Zlata mošeja na grobu imama Alija al Hadija; je pomembna šiitska božja pot. * '''[[Uhaidir]]''' s trdnjavo in abasidsko palačo obdano z visokim obzidjem * '''[[Ur]]''' - arheološko najdišče enega najpomembnejših sumerskih mest z ziguratom in ostanki palače kraljice Šulgi. * '''[[Uruk]]''' - arheološko najdišče sumerskega mesta iz okoli 4000 pr. n. št. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|العراق}} {{wikislovar}} *[https://en.wikivoyage.org/wiki/Iraq Potovanja] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/iraq/ Iraq]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * {{Wikiatlas|Iraq}} * {{Osmrelation-inline|304934}} * {{curlie|Regional/Middle_East/Iraq}} * [https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-14542954 Iraq profile] from the BBC News * [https://www.youtube.com/watch?v=gkLSmVJ7bGo Life in Iraq – A short video presentation] '''Vlada''' * [http://presidency.iq/ Presidency of Iraq] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190118192205/https://presidency.iq/ |date=18 January 2019 }} * [http://www.cabinet.iq/default.aspx Cabinet of Iraq] * [https://gds.gov.iq/pm/ Government of Iraq] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220502041902/https://gds.gov.iq/pm/ |date=2 May 2022 }} * [https://www.pmo.iq/pme/indexe.htm Prime Minister's Office] {{Države Jugozahodne Azije}} {{OPEC}} {{Arabska liga}} [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Organizacija držav izvoznic nafte]] [[Kategorija:Irak|*]] {{normativna kontrola}} eet36bck09mc6pb40g0h2cg039h8g2d Cevonosci 0 6657 6659060 6452509 2026-04-12T15:49:58Z Yerpo 8417 /* Taksonomija */ disambig. 6659060 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | name = Cevonosci |fossil_range = {{fossil range|Eocen|recentno|earliest=kampanij}} | image =Short-tailed_Albatross_(Phoebastria_albatrus).jpg | image_caption = [[Kratkorepi albatros]] (''Phoebastria albatrus'')<br />s cevasto nosno strukturo |taxon = Procellariiformes |authority = [[Max Fürbringer|Fürbringer]], 1888 |diversity = 4 živeče družine, 26 rodov, 147 Vrst |diversity_link = Seznam cevonoscev |subdivision_ranks = Družine |subdivision = †[[Diomedeoididae]] <br/> [[Procellariidae]] (viharniki)<br/> [[Diomedeidae]] (albatrosi)<br/> [[Hydrobatidae]] (severni strakoši)<br/> [[Oceanitidae]] (oceanski strakoši) }} '''Cevonósci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Procellariiformes''''', iz {{jezik-la|procella}}, vihar) je [[Red (biologija)|red]] [[Ptiči|morskih ptic]], ki obsega štiri [[Družina (biologija)|družine]]: [[Albatrosi|albatrose]], [[Viharniki|viharnike]] ter dve družini [[Strakoši|strakošev]]. Pogosto se jih skupno označuje tudi kot '''viharnike''' – izraz, ki se uporablja za vse člane reda,<ref name="war3">Warham, J. (1996). ''The Behaviour, Population, Biology and Physiology of the Petrels''. London: Academic Press, {{ISBN|0-12-735415-8}}</ref> včasih pa le za vse družine razen albatrosov.<ref name="Brooke2">Brooke, 2004.</ref> Skoraj izključno živijo v [[Pelagično območje|pelagičnem okolju]] (hranijo se v odprtem oceanu) in so [[Kozmopolit (biogeografija)|kozmopolitsko razširjene]] po svetovnih oceanih, največja [[Vrstna raznolikost|raznolikost]] pa je okoli [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Tennyson|first=Alan J. D.|url=https://www.worldcat.org/oclc/80016906|title=Extinct birds of New Zealand|date=2006|publisher=Te Papa Press|others=Paul Martinson|isbn=978-0-909010-21-8|location=Wellington, N.Z.|pages=38|oclc=80016906}}</ref> == Taksonomija == {{Cladogram |caption=Filogenetsko drevo danes živečih cevonoscev, zasnovano na raziskavi Richarda Pruma in sodelavcev, 2015.<ref name=prum2015>{{cite journal | last1=Prum | first1=R.O. | author1-link=Richard Prum | last2=Berv | first2=J.S. | last3=Dornburg | first3=A. | last4=Field | first4=D.J. | last5=Townsend | first5=J.P. | last6=Lemmon | first6=E.M. | last7=Lemmon | first7=A.R. | year=2015 | title=A comprehensive phylogeny of birds (Aves) using targeted next-generation DNA sequencing | journal=Nature | volume=526 | issue=7574 | pages=569–573 | doi=10.1038/nature15697 | pmid=26444237 | bibcode=2015Natur.526..569P | s2cid=205246158 | doi-access= }}</ref><!---Kuhl et al 2020 obtained the same cladogram--> Število vrst je povzeto s seznama Mednarodnega ornitološkega odbora (IOC).<ref name=ioc/> |align=left |cladogram={{Clade| style=font-size:90%;line-height:90%;width:460px; |label1=Procellariiformes |1={{clade |1=[[Diomedeidae]] – albatrosi (21 vrst) |2={{clade |1=[[Oceanitidae]] – oceanski strakoši (10 vrst) |2={{clade |1=[[Hydrobatidae]] – severni strmoglavi strakoši (18 vrst) |2=[[Procellariidae]] – viharniki (100 vrst) }} }} }} }} }} Po vsem svetu obstaja 147 živih vrst cevonoscev<ref name=ioc>{{cite web| editor1-last=Gill | editor1-first=Frank | editor1-link=Frank Gill (ornithologist) | editor2-last=Donsker | editor2-first=David | editor3-last=Rasmussen | editor3-first=Pamela | editor3-link=Pamela C. Rasmussen | date=December 2023 | title=Petrels, albatrosses | work=IOC World Bird List Version 14.1 | url=https://www.worldbirdnames.org/bow/petrels/ | publisher=International Ornithologists' Union | access-date=29 July 2024 }}</ref>, red pa je razdeljen na štiri obstoječe družine, peta pa je [[Izumrtje|izumrla]] [[Izumrtje|v prazgodovini]]. V [[Evropa|Evropi]] in v Sloveniji živita le družini viharnikov in strakošov. * Družina [[Albatrosi|Diomedeidae]] ([[albatrosi]]) so zelo velike morske ptice z velikim močnim kljunastim kljunom. Imajo močne noge, ki jim omogočajo dobro hojo po kopnem.<ref name="Tickell2">Tickell, W.L.N. (2000). ''Albatrosses''. Pica Press. {{ISBN|1-873403-94-1}}</ref> * Družina [[Oceanitidae]] (oceanski strakoši) sodi med najmanjše morske ptice, s plapolajočim letom in dolgimi, a šibkimi nogami. Večina ima temen zgornji del in belo spodnjo stran.<ref name=hbw-hydrobatidae>{{ cite book | last=Carboneras | first=C. | year=1992 | chapter=Family Hydrobatidae (Storm-petrels) | editor1-last=del Hoyo | editor1-first=J. | editor2-last=Elliott | editor2-first=A. | editor3-last=Sargatal | editor3-first=J. | title=Handbook of the Birds of the World | volume=1: Ostrich to Ducks | location=Barcelona, Spain | publisher=Lynx Edicions | isbn=84-87334-10-5 | pages=258–271 | chapter-url=https://archive.org/details/handbookofbirdso0001unse/page/258/mode/1up | chapter-url-access=registration }}</ref> * Družina [[Strakoši|Hydrobatidae]] (severni strakoši) je podobna oceanskim strakošem, vendar ima daljša in bolj koničasta krila, večina vrst pa ima razcepljene repe.<ref name=hbw-hydrobatidae/> * Družina [[Viharniki|Procellariidae]] (viharniki) je raznolika skupina majhnih ali srednje velikih morskih ptic, največji med njimi so [[Orjaški strakoš|orjaški]] [[Orjaški strakoš|strakoši]]. Za svojo velikost so težki in imajo veliko obremenitev kril, zato morajo leteti hitro. Večina, razen orjaških strakošev, ima šibke noge in so na kopnem skoraj nemočni. <ref name="Maynard2">{{Navedi enciklopedijo|last=Maynard|first=B. J.|editor-first=Michael|editor-last=Hutchins|encyclopedia=Grzimek's Animal Life Encyclopedia|title=Shearwaters, petrels, and fulmars (procellariidae)|edition=2|year=2003|publisher=Gale Group|volume=8 Birds I Tinamous and Ratites to Hoatzins|pages=123–127|isbn=978-0-7876-5784-0}}</ref> * Družina † [[Diomedeoididae]] (zgodnji [[oligocen]] – zgodnji [[miocen]]) je izumrla skupina, ki je imela ozke kljune in stopala s širokimi, ploščatimi [[Prstnice nog|falangami]], zlasti na četrtem prstu.<ref name="Mayr2">{{Navedi časopis|last=Mayr|first=Gerald|year=2009|title=Notes on the osteology and phylogenetic affinities of the Oligocene Diomedeoididae (Aves, Procellariiformes)|journal=Fossil Record|volume=12|issue=2|pages=133–140|bibcode=2009FossR..12..133M|doi=10.1002/mmng.200900003|doi-access=free}}</ref> {{clear}} == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje poovezave== {{Commons category|Procellariiformes}} {{Wikispecies|Procellariiformes}} * [http://www.acap.aq/ The Agreement for the Conservation of Albatrosses and Petrels (ACAP)] {{Ptiči}} {{Procellariiformes}} {{Taxonbar|from=Q21685}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cevonosci| ]] [[Kategorija:Redovi ptičev]] [[Kategorija:Morske ptice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1888]] b4ffwy85xxdghz9quf07hbj0v6f0n7b Šlezija 0 8220 6659078 6505596 2026-04-12T16:48:19Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6659078 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Šlezija |native_name = {{lang-pl|Śląsk}}<br/>{{lang-cz|Slezsko}}<br/>{{lang-de|Schlesien}}<br/>{{lang-szl|Ślōnsk}} | native_name_lang = pl, cz, de | settlement_type = Zgodovinsko-kulturna regija | anthem = | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1 | perrow = 2/2/2 | image1 = Ksiaz w jesiennej scenerii.jpg{{!}}Książ Castle, Wałbrzych | image2 = Wrocław square.jpg{{!}}Wrocław Old Town | image3 = Market Square Opole Southside 2019.jpg{{!}}Opole Old Town | image4 = Spodek.4.jpg{{!}}Spodek multipurpose arena, Katowice | image5 = Deptak Zielona Góra.jpg{{!}}Zielona Góra Old Town | image6 = Opava, Horní náměstí, divadlo a konkatedrála, 01.jpg{{!}}Horní náměstí, Opava | caption1 = [[grad Książ]] | caption2 = [[Staro mesto Vroclav]] | caption3 = [[Opole]] Old Town | caption4 = [[Spodek]], [[Katovice]] | caption5 = [[Zielona Góra]] | caption6 = [[Opava]]}} | image_map = Schlesien 1905.png | image_flag = | map_caption = Zgodovinski zemljevid pokrajine iz leta [[1905]] | coordinates = {{coord|51.6|N|17.2|E|region:PL|display=inline,title}} | image_shield = Generic Silesia CoA.svg | subdivision_type = Države | subdivision_name = {{POL}}<br />{{CZE}}<br />{{GER}} | subdivision_type1 = Dežele | subdivision_name1 = | seat_type = največje mesto | seat = [[Vroclav]] | seat1 = [[Vroclav]] (Spodnja Šlezija)<br>[[Opole]] (Zgornja Šlezija) | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | area_total_km2 = 40.400 | area_footnotes = | population_total = ok. 8.000.000 | population_as_of = | population_footnotes = | population_density_km2 = 200 | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat | access-date=18 September 2023 | archive-date=27 February 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230227213552/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | url-status=live }}</ref> |demographics1_title1 = Total |demographics1_info1 = €150 mrd (2022) | demographics1_title2 = Per capita |demographics1_info2 = €18.000 (2022) | population_demonym = Šlezijec, Šlezijka | blank_info_sec2 = | iso_code = | image_map1 = }} '''Šlezija''' ({{jezik-pl|Śląsk}}, {{jezik-de|Schlesien}}, {{jezik-cs|Slezsko}}, {{jezik-hsb|Šleska}}) je zgodovinska regija v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], ki leži večinoma na Poljskem, z manjšimi deli na Češkem in v Nemčiji. Meri okoli 40.000 km<sup>2</sup>, prebivalstvo pa je ocenjeno na 8.000.000. Po zadnjih spremembah meja v letih 1922 in 1945 je Šlezija zdaj večinoma na [[Poljska|poljskem]], ''Hultschiner Ländchen'' v južnem delu [[Zgornja Šlezija|Zgornje Šlezije]] (''Górny'' ''Śląsk'') in večji del nekdanje avstrijske dežele Šlezije na [[Češka|češkem]] (''České Slezsko''), drug manjši del na zahodu nekdanje pruske pokrajine [[Spodnja Šlezija]] pripada [[Nemčija|Nemčiji]], ki je od njene združitve 1871 do konca 1. svetovne vojne posedovala veliko večino njenega ozemlja. Šlezija je 1526 pripadla češki kroni kot sestavni del [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], po [[Šlezijske vojne|Šlezijskih vojnah]] med [[Habsburžani]] in [[Hohenzollern|Hohenzollerni]] pa leta 1742 [[Prusija|Prusiji]]. Šlezija, ki leži ob reki [[Odra|Odri]], čez južno mejo pa se raztezajo [[Sudeti]], je močno industrializirana regija, bogata z mineralnimi in naravnimi viri. Največje mesto in glavno mesto Spodnje Šlezije je [[Vroclav]]; zgodovinska prestolnica Zgornje Šlezije je [[Opole]]. Največje metropolitansko območje je [[metropolitansko območje Katovic]], katerega središče so [[Katovice]]. Deli češkega mesta [[Ostrava]] in nemškega mesta Görlitz so znotraj zgodovinskih meja Šlezije. Kultura Šlezije odraža njeno kompleksno zgodovino in raznolike vplive, ki vključujejo poljske, češke in nemške elemente. Regija je znana po svojem značilnem šlezijskem jeziku (ki ga še vedno govori manjšina v Zgornji Šleziji), bogato okrašenih ljudskih nošah, obilni regionalni kuhinji in mešanici gotske, baročne in industrijske arhitekture, ki jo vidimo v njenih mestih in krajih. Regija vsebuje številne zgodovinske znamenitosti in območja svetovne dediščine UNESCO. Meje in nacionalna pripadnost Šlezije so se sčasoma spreminjale, tako ko je bila dedna posest plemiških hiš kot po vzponu sodobnih nacionalnih držav, kar je povzročilo obilico gradov in trdnjav, zlasti v dolini Jelenja Gora. == Etimologija == Imena Šlezije v različnih jezikih najverjetneje delijo svojo etimologijo – poljščina: {{langx|pl|Śląsk}} {{IPA|pl|ɕlɔ̃sk||Pl-Śląsk.ogg}}; {{langx|de|Schlesien}} {{IPA|de|ˈʃleːzi̯ən||De-Schlesien.ogg}}; {{langx|cs|Slezsko}} {{IPA|cs|ˈslɛsko|}}; {{langx|sli|Schläsing}}; {{langx|szl|Ślōnsk}} {{IPA|szl|ɕlonsk|}}; {{langx|dsb|Šlazyńska}} {{IPA|dsb|ˈʃlazɨnʲska|}}; {{langx|hsb|Šleska}} {{IPA|hsb|ˈʃlɛska|}}; {{langx|sk|Sliezsko}}; latinščina, španščina in angleščina: ''Silesia''; {{langx|fr|link=no|Silésie}}; {{langx|nl|Silezië}}; {{langx|it|Slesia}}. Vsa imena se nanašajo na ime reke (danes Ślęza) in gore (gora Ślęża) v osrednjem južnem delu Šlezije, ki je služila kot kultni kraj za pogane pred pokristjanjevanjem. ''Ślęża'' je navedena kot eno od številnih predindoevropskih topografskih imen v regiji..<ref>Zbigniew Babik, "Najstarsza warstwa nazewnicza na ziemiach polskich w granicach średniowiecznej Słowiańszczyzny", Uniwersitas, Kraków, 2001.</ref> Po mnenju nekaterih polonistov je ime ''Ślęża'' [ˈɕlɛ̃ʐa] ali ''Ślęż'' [ɕlɛ̃ʂ] neposredno povezano s staropoljskima besedama ''ślęg'' [ɕlɛŋk] ali ''śląg'' [ɕlɔŋk], kar pomeni vlaga, mokrota ali vlažnost.<ref>Rudolf Fischer. Onomastica slavogermanica. Uniwersytet Wrocławski. 2007. t. XXVI. 2007. str. 83</ref> Ne strinjajo se s hipotezo o izvoru imena ''Śląsk'' iz imena plemena Silings.<ref name='RGA'>{{cite encyclopedia |editor1=Jankuhn, Herbert |editor2=Beck, Heinrich | encyclopedia = Reallexikon der Germanischen Altertumskunde | title = Wandalen | language = de | edition = 2nd | year = 2006 | publisher = de Gruyter | volume = 33 | location = Berlin, Germany; New York City | quote = Da die Silingen offensichtlich ihren Namen im mittelalterlichen pagus silensis und dem mons slenz – möglicherweise mit dem Zobten gleichzusetzen [...] – hinterließen und damit einer ganzen Landschaft – Schlesien – den Namen gaben [...]|display-editors=etal}}</ref> V poljski običajni rabi se ''Śląsk'' nanaša na tradicionalno poljsko Zgornjo Šlezijo in današnje [[Šlezijsko vojvodstvo]], manj pa na Spodnjo Šlezijo, ki se v marsičem razlikuje od Zgornje Šlezije, saj je bilo njeno prebivalstvo od sredine 19. stoletja do 1945–48 pretežno nemško govoreče.<ref>{{cite book|publisher= C.H.Beck|title=Deutsche und Polen: Geschichte, Kultur, Politik|author=Andreas Lawaty, Hubert Orłowski|year= 2003|page=183|language=de}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Šlezije}} [[File:Polska 960 - 992.svg|thumb|200px|left|Zemljevid Poljske s Šlezijo (''Šlesko'') leta 992 med vladavino [[Mješko I.€Mješka I.]]]] V 4. stoletju pred našim štetjem so [[Kelti]] z juga, skozi dolino Kłodzko, vstopili v Šlezijo in se naselili okoli gore Šleza blizu sodobnega Vroclava, [[Oława|Oławe]] in [[Strzelin]]a.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 34–35</ref> Germanska plemena [[Lugi]] so bila v Šleziji prvič zabeležena v 1. stoletju pred našim štetjem. Zahodni [[Slovani]] in [[Lehiti]] so v regijo prispeli okoli 7. stoletja.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 37–38</ref> Do začetka 9. stoletja so se njihova naselja stabilizirala. Lokalni zahodni Slovani so začeli postavljati mejne strukture, kot sta Šleška Przesieka in Šleško obzidje. Vzhodna meja šlezijskega naselja je bila zahodno od [[Bytom]]a in vzhodno od [[Racibórz]]a in [[Cieszyn]]a. Vzhodno od te črte je živelo tesno sorodno lehiško pleme [[Vistulani]]. Njihova severna meja je bila v dolini reke Barycz, severno od katere je živelo pleme [[Zahodni Poljani]], ki so dali ime Poljski.<ref name="M. Czpliński 2007">R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 21–22</ref> Prvi znani državi v Šleziji sta bili [[Velikomoravska]] in [[Vojvodina Češka]]. V 10. stoletju je poljski vladar [[Mješko I.]] iz rodbine [[Pjasti|Pjast]] vključil Šlezijo v novo ustanovljeno [[Civitas Schinesghe]] (langx|pl|Państwo Gnieźnieńskie}}. Leta 1000 je bila ustanovljena Vroclavska škofija kot najstarejša katoliška škofija v regiji in ena najstarejših škofij na Poljskem, podrejena rimskokatoliški nadškofiji Gniezno. Poljska je leta 1017 pri Niemczi in leta 1109 pri Głogówu odbila nemške vdore v Šlezijo. Med [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov|razdrobljenostjo Poljske]] sta bili Šlezija in preostali del države razdeljeni na številne manjše vojvodstva, ki so jim vladali različni šlezijski vojvode. Leta 1178 so bili deli Krakovske vojvodine okoli Bytoma, [[Oświęcim]]a, [[Chrzanów]]a in [[Siewierz]]a preneseni v Šlezijske Pjaste, čeprav je bilo njihovo prebivalstvo pretežno viselskega in ne šlezijskega porekla.<ref name="M. Czpliński 2007"/> [[File:Silesia 1172-1177.jpg|thumb|200px|Šlezija v zgodnjem obdobju razdrobljenosti Poljske, 1172–1177, Spodnja Šlezija z Lubuško deželo v oranžni barvi, Zgornja Šlezija v zeleni in rumeni barvi]] [[Valonija|Valonci]] so prišli v Šlezijo kot ena prvih tujih priseljenskih skupin na Poljskem, verjetno so se od 12. stoletja naselili v Vroclavu, nadaljnje valonske priseljence pa je v začetku 13. stoletja povabil vojvoda Henrik Bradati.<ref>{{cite magazine|last=Zientara|first=Benedykt|year=1975|title=Walonowie na Śląsku w XII i XIII wieku|magazine=Przegląd Historyczny|language=pl|issue=66/3|pages=353, 357}}</ref> Od 13. stoletja se je nemški kulturni in etnični vpliv povečeval zaradi priseljevanja iz nemško govorečih držav [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Prva podelitev [[Mestne pravice|občinskih privilegijev]] na Poljskem se je zgodila v regiji, v mestu Złotoryja, s strani Henrika Bradatega. Srednjeveške občinske pravice, oblikovane po vzoru Lwówka Šleskega in Šrode Šleske, ki ju je ustanovil Henrik Bradati, so postale osnova občinske oblike upravljanja za več mest in vasi na Poljskem ter dve od petih lokalnih poljskih različic srednjeveških mestnih pravic. ''[[Henrikovska knjiga]]'', ki vsebuje najstarejši znani stavek, napisan v poljščini in dokument, ki vsebuje najstarejše tiskano besedilo v poljščini, sta nastala v Henrikówu oziroma Vroclavu v Šleziji. Leta 1241 so [[Mongoli]] izvedli svojo prvo invazijo na Poljsko, kar je povzročilo široko paniko in množične bege. Oropali so velik del regije in v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]], ki se je zgodila pri Legnickem Polu blizu mesta Legnica, premagali združene poljske, moravske in nemške sile pod vodstvom vojvode [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]]. Po smrti [[Orda kan]]a se Mongoli niso odločili, da bodo prodrli naprej v Evropo, temveč so se vrnili na vzhod, da bi sodelovali pri volitvah novega velikega kana (vodje). Med letoma 1289 in 1292 je češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] postal [[suzerenstvo|suzeren]] nekaterih zgornješlezijskih vojvodstev. Poljski monarhi se svojih dednih pravic do Šlezije niso odpovedali vse do leta 1335.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, p. 81</ref> Pokrajina je postala del češke krone, ki je bila del Svetega rimskega cesarstva; vendar so številna vojvodstva ostala pod oblastjo poljskih vojvod Pjastov, [[Jagelonci|Jageloncev]] in Sobieski kot formalne češke [[fevd]]e, nekatere do 17. in 18. stoletja. Med letoma 1469 in 1490 je bila regija pod oblastjo [[Matija Korvin|Matije Korvina]], ki si je lastil češki prestol. Leta 1526 je Šlezija skupaj s češko krono prešla pod [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]]. V 15. stoletju so bile meje Šlezije večkrat spremenjene. Dele ozemelj, ki so bila leta 1178 prenesena na šlezijske Pjaste, so [[seznam poljskih kraljev|poljski kralji]] kupili v drugi polovici 15. stoletja (vojvodina Oswięcim leta 1457; vojvodina Zator leta 1494). Območje Bytoma je ostalo v lasti šlezijskih Pjastov, čeprav je bilo del krakovske škofije.<ref name="M. Czpliński 2007"/> Vojvodino Krosno Odrzańskie (''Crossen'') je leta 1476 podedovala [[mejna grofija Brandenburg]] in je z odpovedjo kralja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] in čeških posesti leta 1538 postala sestavni del Brandenburga. Od leta 1645 do 1666 je bila vojvodina Opole in Racibórz v zastavi poljske [[rodbina Vasa|rodbine Vasa]] kot dota poljske kraljice Cecilije Renate. [[File:Crown of Bohemia 1648.png|thumb|Dežele češke krone med letoma 1635 in 1742, preden je bila večina Šlezije odstopljena Prusiji]] [[File:Silesia-map.svg|thumb|left|Zemljevid avstrijske in pruske Šlezije s sodobnimi državnimi mejami: {{Legend|#00ffff|Avstrijska Šlezija, 1740}}{{Legend|#ffffff|border=2px solid #ff0000|Pruska Šlezija, 1871}}{{Legend|#0000ff|[[Odra]]}}]] Leta 1742 je večino Šlezije v [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijski nasledstveni vojni]] zasegel pruski kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]], ki je leta 1815 postala pruska provinca Šlezija; posledično je Šlezija leta 1871, ko je bila razglašena, postala del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Šlezijsko glavno mesto Breslau je takrat postalo eno največjih mest v Nemčiji. Breslau je bil središče judovskega življenja v Nemčiji in pomembno mesto znanosti (univerza) in industrije (proizvodnja lokomotiv). Nemški množični turizem se je začel v šlezijski gorski regiji (Hirschberg, Schneekoppe). [[File:Wrocław Rynek 18 sm.jpg|thumb|left|upright|200px|Tipična šlezijska baročna arhitektura v Vroclavu]] Po prvi svetovni vojni sta se za del Šlezije, Zgornjo Šlezijo, borili Nemčija in novo neodvisna Druga poljska republika. [[Društvo narodov]] je leta 1921 organizirala [[plebiscit]], da bi o tem vprašanju odločila. Na njem je bilo 60 % glasov oddanih za Nemčijo in 40 % za Poljsko.<ref>[http://www.gonschior.de/weimar/Preussen/Oberschlesien/Volksentscheide.html gonschior.de] (in German)</ref> Po tretji šlezijski vstaji (1921) pa je bil najvzhodnejši del Zgornje Šlezije (vključno s Katovicami), z večinsko poljsko etnično populacijo, dodeljen Poljski in postal Šlezijsko vojvodstvo. Pruska provinca Šlezija v Nemčiji je bila nato razdeljena na provinci Spodnjo Šlezijo in Zgornjo Šlezijo. Medtem je bila avstrijska Šlezija, majhen del Šlezije, ki ga je Avstrija obdržala po [[Šlezijske vojne|šlezijskih vojnah]], večinoma dodeljena novi [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] (ki je postala znana kot Češka Šlezija in Zaolža), čeprav je večina Cieszyna in ozemlja vzhodno od njega pripadla Poljski. Poljska Šlezija je bila med prvimi regijami, ki so bile napadene med nemškim napadom na Poljsko leta 1939, s katerim se je začela druga svetovna vojna. Eden od domnevnih ciljev nacistične okupacije, zlasti v Zgornji Šleziji, je bilo iztrebljanje tistih, ki so jih nacisti imeli za ''podljudi'' in sicer Judov in etničnih Poljakov. Poljsko in judovsko prebivalstvo takratnega poljskega dela Šlezije je bilo žrtev [[genocid]]a, ki je vključeval izgone, množične umore in deportacije v nacistična [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] in taborišča za prisilno delo, medtem ko so bili Nemci naseljeni v prizadevanju za življenjski prostor.<ref>Piotr Eberhardt, Political Migrations in Poland, 1939–1948, Warsaw 2006, p.25</ref> Leta 1940 je bilo v okviru poljskega programa germanizacije v okviru ''Intelligenzaktion Schlesien''<ref>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance (IPN)}}</ref> umorjenih dva tisoč poljskih intelektualcev, politikov in poslovnežev. V Šleziji je bil tudi eden od dveh glavnih vojnih centrov, kjer so nacisti izvajali medicinske poskuse na ugrabljenih poljskih otrocih.<ref>Kamila Uzarczyk: Podstawy ideologiczne higieny ras. Toruń: Wydawnictwo Adam Marszałek, 2002, pp. 285, 286, 289. {{ISBN|83-7322-287-1}}.</ref> Češko Šlezijo je Nemčija okupirala kot del Sudetov. V Šleziji je nacistična Nemčija upravljala koncentracijsko taborišče Gross-Rosen, več taborišč za vojne ujetnike zavezniških vojnih ujetnikov (vključno z glavnimi taborišči Stalag VIII-A, Stalag VIII-B in Stalag VIII-C), številne nacistične zapore in tisoče taborišč za prisilno delo, vključno z mrežo taborišč za prisilno delo izključno za Poljake (Polenlager), podtaborišči zaporov, taborišči za vojne ujetnike ter koncentracijskima taboriščema Gross-Rosen in [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. [[Potsdamska konferenca]] leta 1945 je določila črto Odra-Nisa kot mejo med Nemčijo in Poljsko, v pričakovanju končne mirovne konference z Nemčijo, ki ni bila nikoli izvedena.<ref>{{cite book|title=The Politics Today Companion to West European Politics|author=Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood|publisher=Oxford University Press|year=2013|page=50|url=https://books.google.com/books?id=Q40tDwAAQBAJ|isbn=9781847790323}}; {{cite book|title=The United States and Poland|author=Piotr Stefan Wandycz|publisher=Harvard University Press|year= 1980|page=303|url=https://books.google.com/books?id=_XaFaNshCrkC|isbn=9780674926851}}; {{cite book|title=The Oder-Neisse Line: a reappraisal under internaromtional law|author=Phillip A. Bühler|series=East European Monographs|year= 1990|page=33|url=https://books.google.com/books?id=riBpAAAAMAAJ|isbn=9780880331746}}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so Nemci v Šleziji pobegnili z bojišča, v predpostavki, da se bodo lahko vrnili, ko bo vojna končana. Vendar se niso mogli vrniti, tisti, ki so ostali, pa so bili izgnani, preživelim poljskim prebivalcem regije pa se je pridružilo novo poljsko prebivalstvo, vključno z ljudmi, razseljenimi iz nekdanje vzhodne Poljske, ki jo je priključila [[Sovjetska zveza]] in iz osrednje Poljske. Po letu 1945 in leta 1946 je skoraj vseh 4,5 milijona Šlezijcev nemškega rodu pobegnilo ali pa so bili internirani v taborišča in izgnani, vključno z nekaj tisoč nemškimi Judi, ki so preživeli [[holokavst]] in se vrnili v Šlezijo. Novo ustanovljena Poljska združena delavska stranka je ustanovila Ministrstvo za povrnjena ozemlja, ki je zahtevalo polovico razpoložljivih obdelovalnih zemljišč za državne kolektivizirane kmetije. Mnogi novi poljski Šlezijci, ki so zamerili Nemcem zaradi njihove invazije leta 1939 in brutalnosti med okupacijo, so zdaj zamerili novo ustanovljeni poljski komunistični vladi zaradi premestitve prebivalstva in vmešavanja v kmetijske in industrijske zadeve.<ref>{{cite book|last=Lukowski, Zawadski|first=Jerzy, Hubert|title=A Concise History of Poland|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, UK|isbn=978-0-521-61857-1|pages=[https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278 278–280]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278}}</ref> Upravna delitev Šlezije znotraj Poljske se je od leta 1945 večkrat spremenila. Od leta 1999 je razdeljena med [[Lubuško vojvodstvo]], [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]], [[Opoljsko vojvodstvo]] in [[Šlezijsko vojvodstvo]]. Češka Šlezija je zdaj del Češke republike in je del [[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijskega okraja]] ter severnega dela [[Olomuški okraj|Olomouškega okraja]]. Nemčija obdrži regijo Šlezija-Lužica (''Niederschlesien-Oberlausitz'' ali ''Schlesische Oberlausitz'') zahodno od Nise, ki je del zvezne dežele [[Saška]]. Regijo so prizadele poplave v Srednji Evropi v letih 1997, 2010 in 2024. === Etnična zgodovina === [[File:Silesia Language Map 1905.png|thumb|Materni jeziki Šlezije po popisu iz leta 1905]] V sodobni Šleziji živijo [[Poljaki]], [[Šlezijci]], [[Nemci]] in [[Čehi]]. Nemci so v Šlezijo prvič prišli med poznosrednjeveškim vzhodnim prebivalstvom.<ref>{{Cite book| url=https://archive.org/details/bub_gb_CqpCAAAAIAAJ|title=Die Verbreitung und die Herkunft der Deutschen in Schlesien|last=Weinhold|first=Karl|publisher=J. Engelhorn|year=1887|location=Stuttgart|language=de|trans-title=The Spread and the Origin of Germans in Silesia}}</ref> Zadnji poljski popis prebivalstva leta 2011 je pokazal, da so Šlezijci največja etnična ali narodna manjšina na Poljskem, Nemci so druga; obe skupini sta večinoma v Zgornji Šleziji. Češki del Šlezije naseljujejo Čehi, Moravci, Šlezijci in Poljaki. V začetku 19. stoletja je bilo prebivalstvo pruskega dela Šlezije med 2/3 in 3/4 nemško govorečega, med 1/5 in 1/3 poljsko govorečega, Lužiški Srbi, Čehi, Moravci in Judje pa so tvorili še druge manjše manjšine (glej tabelo 1 spodaj). Pred drugo svetovno vojno so v Šleziji živeli večinoma Nemci, Poljaki pa so bili velika manjšina, ki je v Zgornji Šleziji tvorila večino.<ref name="Gumpert">{{cite book|title=Polen, Deutschland|author=Jobst Gumpert|publisher=Callwey |year= 1966|pages=138|language = de}}</ref> Šlezija je bila tudi dom češke in judovske manjšine. Nemško prebivalstvo je bilo večinoma naseljeno v urbanih središčih in na podeželju na severu in zahodu, medtem ko je bilo poljsko prebivalstvo večinoma podeželsko in ga je bilo mogoče najti na vzhodu in jugu.<ref>Hunt Tooley, T (1997). ''National Identity and Weimar Germany: Upper Silesia and the Eastern Border, 1918–1922,'' University of Nebraska Press, p.17.</ref> {| class="wikitable" |+Tabela 1. Etnojezikovna struktura pruske Šlezije v letih 1787–1823 !Etnična skupina !acc. G. Hassel in 1819<ref name="Georg Hassel">{{cite book |author=Georg Hassel |url=https://books.google.com/books?id=31DMAJgQV28C&pg=PA34 |title=Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt |publisher=Verlag des Geographischen Instituts Weimar |year=1823 |pages=33–34 |language=de}}</ref> !'''%''' !acc. S. Plater in 1823{{Sfn|Plater|1825|p=60}} !'''%''' !acc. T. Ładogórski in 1787<ref>{{Cite book|title=Ludność, in: Historia Śląska, vol. II: 1763–1850, part 1: 1763–1806|last=Ładogórski|first=Tadeusz|publisher=edited by W. Długoborski|year=1966|location=Wrocław|pages=150|language=pl}}</ref> !'''%''' |- |'''Nemci''' |1.561.570 |'''75,6''' |1.550.000 |'''70,5''' |1,303,300 |'''74.6''' |- |'''Poljaki''' |444.000 |'''21,5''' |600.000 |'''27,3''' |401.900 |'''23,0''' |- |'''Srbi''' |24.500 |'''1,2''' |30.000 |'''1,4''' |900 |'''0.1''' |- |'''Čehi''' |5500 |'''0,3''' | | |32.600 |'''1,9''' |- |'''Moravci''' |12.000 |'''0,6''' | | | | |- |'''Judje''' |16.916 |'''0,8''' |20.000 |'''0,9''' |8900 |'''0,5''' |- |'''Prebivalci''' |'''c. 2,1&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 2,2&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 1,8&nbsp;milijon''' |'''100''' |} == Geografija == [[File:Landkarte von Schlesien.jpg|thumb|Prvi zemljevid Šlezije Martina Helwiga, 1561; sever spodaj]] [[File:Silesia Physical Map.png|thumb|Fizični zemljevid Šlezije leta 1905]] Večina Šlezije je relativno ravna, čeprav je njena južna meja večinoma gorata. Predvsem je v pasu, ki poteka vzdolž obeh bregov zgornjega in srednjega toka reke [[Odra|Odre]], vendar se proti vzhodu razteza do zgornjega toka [[Visla|Visle]]. Regija vključuje tudi številne pritoke Odre, vključno z Bóbr (in njegovim pritokom Kwiso), Baryczom in Niso Kłodzko. [[Sudeti]] se raztezajo vzdolž večjega dela južnega roba regije, na svojem jugovzhodnem skrajnem koncu segajo do Šlezijskih [[Beskidi|Beskidov]] in Moravsko-Šlezijskih Beskidov, ki spadajo v [[karpati|Karpatsko gorovje]]. Zgodovinsko gledano je Šlezijo na zahodu omejevala reka Kvisa in Bóbr, medtem ko je bilo ozemlje zahodno od Kvise v Zgornji Lužici (prej Milsko). Ker pa je bil del Zgornje Lužice leta 1815 vključen v provinco Šlezija, se v Nemčiji Görlitz, Niederschlesischer Oberlausitzkreis in sosednja območja štejejo za dele zgodovinske Šlezije. Ta okrožja skupaj s poljskim Spodnješlezijskim vojvodstvom in deli Lubuškega vojvodstva sestavljajo geografsko regijo Spodnja Šlezija. Šlezija je na svojem vzhodnem skrajnem robu doživela podobno domnevno razširitev. Zgodovinsko gledano se je raztezala le do reke Brynice, ki jo ločuje od Zagłębie Dąbrowskie v Malopoljski regiji. Vendar pa mnogi Poljaki danes razumejo Šlezijo ({{lang|pl|Śląsk}}) kot celotno območje okoli Katovic, vključno z Zagłębie. Ta razlaga je uradno potrjena z uporabo imena [[Šlezijsko vojvodstvo]] ({{lang|pl|województwo śląskie}}) za provinco, ki pokriva to območje. Pravzaprav se beseda ''Śląsk'' v poljščini (če se uporablja brez pridržka) danes običajno nanaša izključno na to območje (imenovano tudi ''Górny Śląsk'' ali Zgornja Šlezija). Poleg območja Katovic zgodovinska Zgornja Šlezija vključuje tudi regijo Opole (poljsko [[Opoljsko vojvodstvo]]) in Češko Šlezijo. Češka Šlezija je sestavljena iz dela Moravsko-šlezijskega vojvodstva in okraja Jesenik v Olomouškem okraju. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Silesia}} [[Kategorija:Šlezija|* ]] [[Kategorija:Srednja Evropa]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Geografija Češke]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] {{normativna kontrola}} 1u1gl7qdsz1a1on6k2fp8sd3kzply0e 6659088 6659078 2026-04-12T19:04:35Z Ljuba24b 92351 6659088 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Naselje | name = Šlezija |native_name = {{lang-pl|Śląsk}}<br/>{{lang-cz|Slezsko}}<br/>{{lang-de|Schlesien}}<br/>{{lang-szl|Ślōnsk}} | native_name_lang = pl, cz, de | settlement_type = Zgodovinsko-kulturna regija | anthem = | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1 | perrow = 2/2/2 | image1 = Ksiaz w jesiennej scenerii.jpg{{!}}Książ Castle, Wałbrzych | image2 = Wrocław square.jpg{{!}}Wrocław Old Town | image3 = Market Square Opole Southside 2019.jpg{{!}}Opole Old Town | image4 = Spodek.4.jpg{{!}}Spodek multipurpose arena, Katowice | image5 = Deptak Zielona Góra.jpg{{!}}Zielona Góra Old Town | image6 = Opava, Horní náměstí, divadlo a konkatedrála, 01.jpg{{!}}Horní náměstí, Opava | caption1 = [[grad Książ]] | caption2 = [[Staro mesto Vroclav]] | caption3 = [[Opole]] Old Town | caption4 = [[Spodek]], [[Katovice]] | caption5 = [[Zielona Góra]] | caption6 = [[Opava]]}} | image_map = Schlesien 1905.png | image_flag = | map_caption = Zgodovinski zemljevid pokrajine iz leta [[1905]] | coordinates = {{coord|51.6|N|17.2|E|region:PL|display=inline,title}} | image_shield = Generic Silesia CoA.svg | subdivision_type = Države | subdivision_name = {{POL}}<br />{{CZE}}<br />{{GER}} | subdivision_type1 = Dežele | subdivision_name1 = | seat_type = največje mesto | seat = [[Vroclav]] | seat1 = [[Vroclav]] (Spodnja Šlezija)<br>[[Opole]] (Zgornja Šlezija) | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | area_total_km2 = 40.400 | area_footnotes = | population_total = ok. 8.000.000 | population_as_of = | population_footnotes = | population_density_km2 = 200 | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat | access-date=18 September 2023 | archive-date=27 February 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230227213552/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | url-status=live }}</ref> |demographics1_title1 = Total |demographics1_info1 = €150 mrd (2022) | demographics1_title2 = Per capita |demographics1_info2 = €18.000 (2022) | population_demonym = Šlezijec, Šlezijka | blank_info_sec2 = | iso_code = | image_map1 = }} '''Šlezija''' ({{jezik-pl|Śląsk}}, {{jezik-de|Schlesien}}, {{jezik-cs|Slezsko}}, {{jezik-hsb|Šleska}}) je zgodovinska regija v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], ki leži večinoma na Poljskem, z manjšimi deli na Češkem in v Nemčiji. Meri okoli 40.000 km<sup>2</sup>, prebivalstvo pa je ocenjeno na 8.000.000. Po zadnjih spremembah meja v letih 1922 in 1945 je Šlezija zdaj večinoma na [[Poljska|poljskem]], ''Hultschiner Ländchen'' v južnem delu [[Zgornja Šlezija|Zgornje Šlezije]] (''Górny'' ''Śląsk'') in večji del nekdanje avstrijske dežele Šlezije na [[Češka|češkem]] (''České Slezsko''), drug manjši del na zahodu nekdanje pruske pokrajine [[Spodnja Šlezija]] pripada [[Nemčija|Nemčiji]], ki je od njene združitve 1871 do konca 1. svetovne vojne posedovala veliko večino njenega ozemlja. Šlezija je 1526 pripadla češki kroni kot sestavni del [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], po [[Šlezijske vojne|Šlezijskih vojnah]] med [[Habsburžani]] in [[Hohenzollern|Hohenzollerni]] pa leta 1742 [[Prusija|Prusiji]]. Šlezija, ki leži ob reki [[Odra|Odri]], čez južno mejo pa se raztezajo [[Sudeti]], je močno industrializirana regija, bogata z mineralnimi in naravnimi viri. Največje mesto in glavno mesto Spodnje Šlezije je [[Vroclav]]; zgodovinska prestolnica Zgornje Šlezije je [[Opole]]. Največje metropolitansko območje je [[metropolitansko območje Katovic]], katerega središče so [[Katovice]]. Deli češkega mesta [[Ostrava]] in nemškega mesta Görlitz so znotraj zgodovinskih meja Šlezije. Kultura Šlezije odraža njeno kompleksno zgodovino in raznolike vplive, ki vključujejo poljske, češke in nemške elemente. Regija je znana po svojem značilnem šlezijskem jeziku (ki ga še vedno govori manjšina v Zgornji Šleziji), bogato okrašenih ljudskih nošah, obilni regionalni kuhinji in mešanici gotske, baročne in industrijske arhitekture, ki jo vidimo v njenih mestih in krajih. Regija vsebuje številne zgodovinske znamenitosti in območja svetovne dediščine UNESCO. Meje in nacionalna pripadnost Šlezije so se sčasoma spreminjale, tako ko je bila dedna posest plemiških hiš kot po vzponu sodobnih nacionalnih držav, kar je povzročilo obilico gradov in trdnjav, zlasti v dolini Jelenja Gora. == Etimologija == Imena Šlezije v različnih jezikih najverjetneje delijo svojo etimologijo – poljščina: {{langx|pl|Śląsk}} {{IPA|pl|ɕlɔ̃sk||Pl-Śląsk.ogg}}; {{langx|de|Schlesien}} {{IPA|de|ˈʃleːzi̯ən||De-Schlesien.ogg}}; {{langx|cs|Slezsko}} {{IPA|cs|ˈslɛsko|}}; {{langx|sli|Schläsing}}; {{langx|szl|Ślōnsk}} {{IPA|szl|ɕlonsk|}}; {{langx|dsb|Šlazyńska}} {{IPA|dsb|ˈʃlazɨnʲska|}}; {{langx|hsb|Šleska}} {{IPA|hsb|ˈʃlɛska|}}; {{langx|sk|Sliezsko}}; latinščina, španščina in angleščina: ''Silesia''; {{langx|fr|link=no|Silésie}}; {{langx|nl|Silezië}}; {{langx|it|Slesia}}. Vsa imena se nanašajo na ime reke (danes Ślęza) in gore (gora Ślęża) v osrednjem južnem delu Šlezije, ki je služila kot kultni kraj za pogane pred pokristjanjevanjem. ''Ślęża'' je navedena kot eno od številnih predindoevropskih topografskih imen v regiji..<ref>Zbigniew Babik, "Najstarsza warstwa nazewnicza na ziemiach polskich w granicach średniowiecznej Słowiańszczyzny", Uniwersitas, Kraków, 2001.</ref> Po mnenju nekaterih polonistov je ime ''Ślęża'' [ˈɕlɛ̃ʐa] ali ''Ślęż'' [ɕlɛ̃ʂ] neposredno povezano s staropoljskima besedama ''ślęg'' [ɕlɛŋk] ali ''śląg'' [ɕlɔŋk], kar pomeni vlaga, mokrota ali vlažnost.<ref>Rudolf Fischer. Onomastica slavogermanica. Uniwersytet Wrocławski. 2007. t. XXVI. 2007. str. 83</ref> Ne strinjajo se s hipotezo o izvoru imena ''Śląsk'' iz imena plemena Silings.<ref name='RGA'>{{cite encyclopedia |editor1=Jankuhn, Herbert |editor2=Beck, Heinrich | encyclopedia = Reallexikon der Germanischen Altertumskunde | title = Wandalen | language = de | edition = 2nd | year = 2006 | publisher = de Gruyter | volume = 33 | location = Berlin, Germany; New York City | quote = Da die Silingen offensichtlich ihren Namen im mittelalterlichen pagus silensis und dem mons slenz – möglicherweise mit dem Zobten gleichzusetzen [...] – hinterließen und damit einer ganzen Landschaft – Schlesien – den Namen gaben [...]|display-editors=etal}}</ref> V poljski običajni rabi se ''Śląsk'' nanaša na tradicionalno poljsko Zgornjo Šlezijo in današnje [[Šlezijsko vojvodstvo]], manj pa na Spodnjo Šlezijo, ki se v marsičem razlikuje od Zgornje Šlezije, saj je bilo njeno prebivalstvo od sredine 19. stoletja do 1945–48 pretežno nemško govoreče.<ref>{{cite book|publisher= C.H.Beck|title=Deutsche und Polen: Geschichte, Kultur, Politik|author=Andreas Lawaty, Hubert Orłowski|year= 2003|page=183|language=de}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Šlezije}} [[File:Polska 960 - 992.svg|thumb|200px|left|Zemljevid Poljske s Šlezijo (''Šlesko'') leta 992 med vladavino [[Mješko I.€Mješka I.]]]] V 4. stoletju pred našim štetjem so [[Kelti]] z juga, skozi dolino Kłodzko, vstopili v Šlezijo in se naselili okoli gore Šleza blizu sodobnega Vroclava, [[Oława|Oławe]] in [[Strzelin]]a.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 34–35</ref> Germanska plemena [[Lugi]] so bila v Šleziji prvič zabeležena v 1. stoletju pred našim štetjem. Zahodni [[Slovani]] in [[Lehiti]] so v regijo prispeli okoli 7. stoletja.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 37–38</ref> Do začetka 9. stoletja so se njihova naselja stabilizirala. Lokalni zahodni Slovani so začeli postavljati mejne strukture, kot sta Šleška Przesieka in Šleško obzidje. Vzhodna meja šlezijskega naselja je bila zahodno od [[Bytom]]a in vzhodno od [[Racibórz]]a in [[Cieszyn]]a. Vzhodno od te črte je živelo tesno sorodno lehiško pleme [[Vistulani]]. Njihova severna meja je bila v dolini reke Barycz, severno od katere je živelo pleme [[Zahodni Poljani]], ki so dali ime Poljski.<ref name="M. Czpliński 2007">R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 21–22</ref> Prvi znani državi v Šleziji sta bili [[Velikomoravska]] in [[Vojvodina Češka]]. V 10. stoletju je poljski vladar [[Mješko I.]] iz rodbine [[Pjasti|Pjast]] vključil Šlezijo v novo ustanovljeno [[Civitas Schinesghe]] (langx|pl|Państwo Gnieźnieńskie}}. Leta 1000 je bila ustanovljena Vroclavska škofija kot najstarejša katoliška škofija v regiji in ena najstarejših škofij na Poljskem, podrejena rimskokatoliški nadškofiji Gniezno. Poljska je leta 1017 pri Niemczi in leta 1109 pri Głogówu odbila nemške vdore v Šlezijo. Med [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov|razdrobljenostjo Poljske]] sta bili Šlezija in preostali del države razdeljeni na številne manjše vojvodstva, ki so jim vladali različni šlezijski vojvode. Leta 1178 so bili deli Krakovske vojvodine okoli Bytoma, [[Oświęcim]]a, [[Chrzanów]]a in [[Siewierz]]a preneseni v Šlezijske Pjaste, čeprav je bilo njihovo prebivalstvo pretežno viselskega in ne šlezijskega porekla.<ref name="M. Czpliński 2007"/> [[File:Silesia 1172-1177.jpg|thumb|200px|Šlezija v zgodnjem obdobju razdrobljenosti Poljske, 1172–1177, Spodnja Šlezija z Lubuško deželo v oranžni barvi, Zgornja Šlezija v zeleni in rumeni barvi]] [[Valonija|Valonci]] so prišli v Šlezijo kot ena prvih tujih priseljenskih skupin na Poljskem, verjetno so se od 12. stoletja naselili v Vroclavu, nadaljnje valonske priseljence pa je v začetku 13. stoletja povabil vojvoda Henrik Bradati.<ref>{{cite magazine|last=Zientara|first=Benedykt|year=1975|title=Walonowie na Śląsku w XII i XIII wieku|magazine=Przegląd Historyczny|language=pl|issue=66/3|pages=353, 357}}</ref> Od 13. stoletja se je nemški kulturni in etnični vpliv povečeval zaradi priseljevanja iz nemško govorečih držav [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Prva podelitev [[Mestne pravice|občinskih privilegijev]] na Poljskem se je zgodila v regiji, v mestu Złotoryja, s strani Henrika Bradatega. Srednjeveške občinske pravice, oblikovane po vzoru Lwówka Šleskega in Šrode Šleske, ki ju je ustanovil Henrik Bradati, so postale osnova občinske oblike upravljanja za več mest in vasi na Poljskem ter dve od petih lokalnih poljskih različic srednjeveških mestnih pravic. ''[[Henrikovska knjiga]]'', ki vsebuje najstarejši znani stavek, napisan v poljščini in dokument, ki vsebuje najstarejše tiskano besedilo v poljščini, sta nastala v Henrikówu oziroma Vroclavu v Šleziji. Leta 1241 so [[Mongoli]] izvedli svojo prvo invazijo na Poljsko, kar je povzročilo široko paniko in množične bege. Oropali so velik del regije in v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]], ki se je zgodila pri Legnickem Polu blizu mesta Legnica, premagali združene poljske, moravske in nemške sile pod vodstvom vojvode [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]]. Po smrti [[Orda kan]]a se Mongoli niso odločili, da bodo prodrli naprej v Evropo, temveč so se vrnili na vzhod, da bi sodelovali pri volitvah novega velikega kana (vodje). Med letoma 1289 in 1292 je češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] postal [[suzerenstvo|suzeren]] nekaterih zgornješlezijskih vojvodstev. Poljski monarhi se svojih dednih pravic do Šlezije niso odpovedali vse do leta 1335.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, p. 81</ref> Pokrajina je postala del češke krone, ki je bila del Svetega rimskega cesarstva; vendar so številna vojvodstva ostala pod oblastjo poljskih vojvod Pjastov, [[Jagelonci|Jageloncev]] in Sobieski kot formalne češke [[fevd]]e, nekatere do 17. in 18. stoletja. Med letoma 1469 in 1490 je bila regija pod oblastjo [[Matija Korvin|Matije Korvina]], ki si je lastil češki prestol. Leta 1526 je Šlezija skupaj s češko krono prešla pod [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]]. V 15. stoletju so bile meje Šlezije večkrat spremenjene. Dele ozemelj, ki so bila leta 1178 prenesena na šlezijske Pjaste, so [[seznam poljskih kraljev|poljski kralji]] kupili v drugi polovici 15. stoletja (vojvodina Oswięcim leta 1457; vojvodina Zator leta 1494). Območje Bytoma je ostalo v lasti šlezijskih Pjastov, čeprav je bilo del krakovske škofije.<ref name="M. Czpliński 2007"/> Vojvodino Krosno Odrzańskie (''Crossen'') je leta 1476 podedovala [[mejna grofija Brandenburg]] in je z odpovedjo kralja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] in čeških posesti leta 1538 postala sestavni del Brandenburga. Od leta 1645 do 1666 je bila vojvodina Opole in Racibórz v zastavi poljske [[rodbina Vasa|rodbine Vasa]] kot dota poljske kraljice Cecilije Renate. [[File:Crown of Bohemia 1648.png|thumb|Dežele češke krone med letoma 1635 in 1742, preden je bila večina Šlezije odstopljena Prusiji]] [[File:Silesia-map.svg|thumb|left|Zemljevid avstrijske in pruske Šlezije s sodobnimi državnimi mejami: {{Legend|#00ffff|Avstrijska Šlezija, 1740}}{{Legend|#ffffff|border=2px solid #ff0000|Pruska Šlezija, 1871}}{{Legend|#0000ff|[[Odra]]}}]] Leta 1742 je večino Šlezije v [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijski nasledstveni vojni]] zasegel pruski kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]], ki je leta 1815 postala pruska provinca Šlezija; posledično je Šlezija leta 1871, ko je bila razglašena, postala del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Šlezijsko glavno mesto Breslau je takrat postalo eno največjih mest v Nemčiji. Breslau je bil središče judovskega življenja v Nemčiji in pomembno mesto znanosti (univerza) in industrije (proizvodnja lokomotiv). Nemški množični turizem se je začel v šlezijski gorski regiji (Hirschberg, Schneekoppe). [[File:Wrocław Rynek 18 sm.jpg|thumb|left|upright|200px|Tipična šlezijska baročna arhitektura v Vroclavu]] Po prvi svetovni vojni sta se za del Šlezije, Zgornjo Šlezijo, borili Nemčija in novo neodvisna Druga poljska republika. [[Društvo narodov]] je leta 1921 organizirala [[plebiscit]], da bi o tem vprašanju odločila. Na njem je bilo 60 % glasov oddanih za Nemčijo in 40 % za Poljsko.<ref>[http://www.gonschior.de/weimar/Preussen/Oberschlesien/Volksentscheide.html gonschior.de] (in German)</ref> Po tretji šlezijski vstaji (1921) pa je bil najvzhodnejši del Zgornje Šlezije (vključno s Katovicami), z večinsko poljsko etnično populacijo, dodeljen Poljski in postal Šlezijsko vojvodstvo. Pruska provinca Šlezija v Nemčiji je bila nato razdeljena na provinci Spodnjo Šlezijo in Zgornjo Šlezijo. Medtem je bila avstrijska Šlezija, majhen del Šlezije, ki ga je Avstrija obdržala po [[Šlezijske vojne|šlezijskih vojnah]], večinoma dodeljena novi [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] (ki je postala znana kot Češka Šlezija in Zaolža), čeprav je večina Cieszyna in ozemlja vzhodno od njega pripadla Poljski. Poljska Šlezija je bila med prvimi regijami, ki so bile napadene med nemškim napadom na Poljsko leta 1939, s katerim se je začela druga svetovna vojna. Eden od domnevnih ciljev nacistične okupacije, zlasti v Zgornji Šleziji, je bilo iztrebljanje tistih, ki so jih nacisti imeli za ''podljudi'' in sicer Judov in etničnih Poljakov. Poljsko in judovsko prebivalstvo takratnega poljskega dela Šlezije je bilo žrtev [[genocid]]a, ki je vključeval izgone, množične umore in deportacije v nacistična [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] in taborišča za prisilno delo, medtem ko so bili Nemci naseljeni v prizadevanju za življenjski prostor.<ref>Piotr Eberhardt, Political Migrations in Poland, 1939–1948, Warsaw 2006, p.25</ref> Leta 1940 je bilo v okviru poljskega programa germanizacije v okviru ''Intelligenzaktion Schlesien''<ref>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance (IPN)}}</ref> umorjenih dva tisoč poljskih intelektualcev, politikov in poslovnežev. V Šleziji je bil tudi eden od dveh glavnih vojnih centrov, kjer so nacisti izvajali medicinske poskuse na ugrabljenih poljskih otrocih.<ref>Kamila Uzarczyk: Podstawy ideologiczne higieny ras. Toruń: Wydawnictwo Adam Marszałek, 2002, pp. 285, 286, 289. {{ISBN|83-7322-287-1}}.</ref> Češko Šlezijo je Nemčija okupirala kot del Sudetov. V Šleziji je nacistična Nemčija upravljala koncentracijsko taborišče Gross-Rosen, več taborišč za vojne ujetnike zavezniških vojnih ujetnikov (vključno z glavnimi taborišči Stalag VIII-A, Stalag VIII-B in Stalag VIII-C), številne nacistične zapore in tisoče taborišč za prisilno delo, vključno z mrežo taborišč za prisilno delo izključno za Poljake (Polenlager), podtaborišči zaporov, taborišči za vojne ujetnike ter koncentracijskima taboriščema Gross-Rosen in [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. [[Potsdamska konferenca]] leta 1945 je določila črto Odra-Nisa kot mejo med Nemčijo in Poljsko, v pričakovanju končne mirovne konference z Nemčijo, ki ni bila nikoli izvedena.<ref>{{cite book|title=The Politics Today Companion to West European Politics|author=Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood|publisher=Oxford University Press|year=2013|page=50|url=https://books.google.com/books?id=Q40tDwAAQBAJ|isbn=9781847790323}}; {{cite book|title=The United States and Poland|author=Piotr Stefan Wandycz|publisher=Harvard University Press|year= 1980|page=303|url=https://books.google.com/books?id=_XaFaNshCrkC|isbn=9780674926851}}; {{cite book|title=The Oder-Neisse Line: a reappraisal under internaromtional law|author=Phillip A. Bühler|series=East European Monographs|year= 1990|page=33|url=https://books.google.com/books?id=riBpAAAAMAAJ|isbn=9780880331746}}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so Nemci v Šleziji pobegnili z bojišča, v predpostavki, da se bodo lahko vrnili, ko bo vojna končana. Vendar se niso mogli vrniti, tisti, ki so ostali, pa so bili izgnani, preživelim poljskim prebivalcem regije pa se je pridružilo novo poljsko prebivalstvo, vključno z ljudmi, razseljenimi iz nekdanje vzhodne Poljske, ki jo je priključila [[Sovjetska zveza]] in iz osrednje Poljske. Po letu 1945 in leta 1946 je skoraj vseh 4,5 milijona Šlezijcev nemškega rodu pobegnilo ali pa so bili internirani v taborišča in izgnani, vključno z nekaj tisoč nemškimi Judi, ki so preživeli [[holokavst]] in se vrnili v Šlezijo. Novo ustanovljena Poljska združena delavska stranka je ustanovila Ministrstvo za povrnjena ozemlja, ki je zahtevalo polovico razpoložljivih obdelovalnih zemljišč za državne kolektivizirane kmetije. Mnogi novi poljski Šlezijci, ki so zamerili Nemcem zaradi njihove invazije leta 1939 in brutalnosti med okupacijo, so zdaj zamerili novo ustanovljeni poljski komunistični vladi zaradi premestitve prebivalstva in vmešavanja v kmetijske in industrijske zadeve.<ref>{{cite book|last=Lukowski, Zawadski|first=Jerzy, Hubert|title=A Concise History of Poland|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, UK|isbn=978-0-521-61857-1|pages=[https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278 278–280]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278}}</ref> Upravna delitev Šlezije znotraj Poljske se je od leta 1945 večkrat spremenila. Od leta 1999 je razdeljena med [[Lubuško vojvodstvo]], [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]], [[Opoljsko vojvodstvo]] in [[Šlezijsko vojvodstvo]]. Češka Šlezija je zdaj del Češke republike in je del [[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijskega okraja]] ter severnega dela [[Olomuški okraj|Olomouškega okraja]]. Nemčija obdrži regijo Šlezija-Lužica (''Niederschlesien-Oberlausitz'' ali ''Schlesische Oberlausitz'') zahodno od Nise, ki je del zvezne dežele [[Saška]]. Regijo so prizadele poplave v Srednji Evropi v letih 1997, 2010 in 2024. === Etnična zgodovina === [[File:Silesia Language Map 1905.png|thumb|Materni jeziki Šlezije po popisu iz leta 1905]] V sodobni Šleziji živijo [[Poljaki]], [[Šlezijci]], [[Nemci]] in [[Čehi]]. Nemci so v Šlezijo prvič prišli med poznosrednjeveškim vzhodnim prebivalstvom.<ref>{{Cite book| url=https://archive.org/details/bub_gb_CqpCAAAAIAAJ|title=Die Verbreitung und die Herkunft der Deutschen in Schlesien|last=Weinhold|first=Karl|publisher=J. Engelhorn|year=1887|location=Stuttgart|language=de|trans-title=The Spread and the Origin of Germans in Silesia}}</ref> Zadnji poljski popis prebivalstva leta 2011 je pokazal, da so Šlezijci največja etnična ali narodna manjšina na Poljskem, Nemci so druga; obe skupini sta večinoma v Zgornji Šleziji. Češki del Šlezije naseljujejo Čehi, Moravci, Šlezijci in Poljaki. V začetku 19. stoletja je bilo prebivalstvo pruskega dela Šlezije med 2/3 in 3/4 nemško govorečega, med 1/5 in 1/3 poljsko govorečega, Lužiški Srbi, Čehi, Moravci in Judje pa so tvorili še druge manjše manjšine (glej tabelo 1 spodaj). Pred drugo svetovno vojno so v Šleziji živeli večinoma Nemci, Poljaki pa so bili velika manjšina, ki je v Zgornji Šleziji tvorila večino.<ref name="Gumpert">{{cite book|title=Polen, Deutschland|author=Jobst Gumpert|publisher=Callwey |year= 1966|pages=138|language = de}}</ref> Šlezija je bila tudi dom češke in judovske manjšine. Nemško prebivalstvo je bilo večinoma naseljeno v urbanih središčih in na podeželju na severu in zahodu, medtem ko je bilo poljsko prebivalstvo večinoma podeželsko in ga je bilo mogoče najti na vzhodu in jugu.<ref>Hunt Tooley, T (1997). ''National Identity and Weimar Germany: Upper Silesia and the Eastern Border, 1918–1922,'' University of Nebraska Press, p.17.</ref> {| class="wikitable" |+Tabela 1. Etnojezikovna struktura pruske Šlezije v letih 1787–1823 !Etnična skupina !acc. G. Hassel in 1819<ref name="Georg Hassel">{{cite book |author=Georg Hassel |url=https://books.google.com/books?id=31DMAJgQV28C&pg=PA34 |title=Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt |publisher=Verlag des Geographischen Instituts Weimar |year=1823 |pages=33–34 |language=de}}</ref> !'''%''' !acc. S. Plater in 1823{{Sfn|Plater|1825|p=60}} !'''%''' !acc. T. Ładogórski in 1787<ref>{{Cite book|title=Ludność, in: Historia Śląska, vol. II: 1763–1850, part 1: 1763–1806|last=Ładogórski|first=Tadeusz|publisher=edited by W. Długoborski|year=1966|location=Wrocław|pages=150|language=pl}}</ref> !'''%''' |- |'''Nemci''' |1.561.570 |'''75,6''' |1.550.000 |'''70,5''' |1,303,300 |'''74.6''' |- |'''Poljaki''' |444.000 |'''21,5''' |600.000 |'''27,3''' |401.900 |'''23,0''' |- |'''Srbi''' |24.500 |'''1,2''' |30.000 |'''1,4''' |900 |'''0.1''' |- |'''Čehi''' |5500 |'''0,3''' | | |32.600 |'''1,9''' |- |'''Moravci''' |12.000 |'''0,6''' | | | | |- |'''Judje''' |16.916 |'''0,8''' |20.000 |'''0,9''' |8900 |'''0,5''' |- |'''Prebivalci''' |'''c. 2,1&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 2,2&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 1,8&nbsp;milijon''' |'''100''' |} == Geografija == [[File:Landkarte von Schlesien.jpg|thumb|Prvi zemljevid Šlezije Martina Helwiga, 1561; sever spodaj]] [[File:Silesia Physical Map.png|thumb|Fizični zemljevid Šlezije leta 1905]] Večina Šlezije je relativno ravna, čeprav je njena južna meja večinoma gorata. Predvsem je v pasu, ki poteka vzdolž obeh bregov zgornjega in srednjega toka reke [[Odra|Odre]], vendar se proti vzhodu razteza do zgornjega toka [[Visla|Visle]]. Regija vključuje tudi številne pritoke Odre, vključno z Bóbr (in njegovim pritokom Kwiso), Baryczom in Niso Kłodzko. [[Sudeti]] se raztezajo vzdolž večjega dela južnega roba regije, na svojem jugovzhodnem skrajnem koncu segajo do Šlezijskih [[Beskidi|Beskidov]] in Moravsko-Šlezijskih Beskidov, ki spadajo v [[karpati|Karpatsko gorovje]]. Zgodovinsko gledano je Šlezijo na zahodu omejevala reka Kvisa in Bóbr, medtem ko je bilo ozemlje zahodno od Kvise v Zgornji Lužici (prej Milsko). Ker pa je bil del Zgornje Lužice leta 1815 vključen v provinco Šlezija, se v Nemčiji Görlitz, Niederschlesischer Oberlausitzkreis in sosednja območja štejejo za dele zgodovinske Šlezije. Ta okrožja skupaj s poljskim Spodnješlezijskim vojvodstvom in deli Lubuškega vojvodstva sestavljajo geografsko regijo Spodnja Šlezija. Šlezija je na svojem vzhodnem skrajnem robu doživela podobno domnevno razširitev. Zgodovinsko gledano se je raztezala le do reke Brynice, ki jo ločuje od Zagłębie Dąbrowskie v Malopoljski regiji. Vendar pa mnogi Poljaki danes razumejo Šlezijo ({{lang|pl|Śląsk}}) kot celotno območje okoli Katovic, vključno z Zagłębie. Ta razlaga je uradno potrjena z uporabo imena [[Šlezijsko vojvodstvo]] ({{lang|pl|województwo śląskie}}) za provinco, ki pokriva to območje. Pravzaprav se beseda ''Śląsk'' v poljščini (če se uporablja brez pridržka) danes običajno nanaša izključno na to območje (imenovano tudi ''Górny Śląsk'' ali Zgornja Šlezija). Poleg območja Katovic zgodovinska Zgornja Šlezija vključuje tudi regijo Opole (poljsko [[Opoljsko vojvodstvo]]) in Češko Šlezijo. Češka Šlezija je sestavljena iz dela Moravsko-šlezijskega vojvodstva in okraja Jesenik v Olomouškem okraju. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Silesia}} [[Kategorija:Šlezija|* ]] [[Kategorija:Srednja Evropa]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Geografija Češke]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] {{normativna kontrola}} ioq8dkx9xoowjck028ccaxghv889n5e 6659245 6659088 2026-04-13T11:56:12Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6659245 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Šlezija |native_name = {{lang-pl|Śląsk}}<br/>{{lang-cz|Slezsko}}<br/>{{lang-de|Schlesien}}<br/>{{lang-szl|Ślōnsk}} | native_name_lang = pl, cz, de | settlement_type = Zgodovinsko-kulturna regija | anthem = | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1 | perrow = 2/2/2 | image1 = Ksiaz w jesiennej scenerii.jpg{{!}}Książ Castle, Wałbrzych | image2 = Wrocław square.jpg{{!}}Wrocław Old Town | image3 = Market Square Opole Southside 2019.jpg{{!}}Opole Old Town | image4 = Spodek.4.jpg{{!}}Spodek multipurpose arena, Katowice | image5 = Deptak Zielona Góra.jpg{{!}}Zielona Góra Old Town | image6 = Opava, Horní náměstí, divadlo a konkatedrála, 01.jpg{{!}}Horní náměstí, Opava | caption1 = [[grad Książ]] | caption2 = [[Staro mesto Vroclav]] | caption3 = [[Opole]] Old Town | caption4 = [[Spodek]], [[Katovice]] | caption5 = [[Zielona Góra]] | caption6 = [[Opava]]}} | image_map = Schlesien 1905.png | image_flag = | map_caption = Zgodovinski zemljevid pokrajine iz leta [[1905]] | coordinates = {{coord|51.6|N|17.2|E|region:PL|display=inline,title}} | image_shield = Generic Silesia CoA.svg | subdivision_type = Države | subdivision_name = {{POL}}<br />{{CZE}}<br />{{GER}} | subdivision_type1 = Dežele | subdivision_name1 = | seat_type = največje mesto | seat = [[Vroclav]] | seat1 = [[Vroclav]] (Spodnja Šlezija)<br>[[Opole]] (Zgornja Šlezija) | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | area_total_km2 = 40.400 | area_footnotes = | population_total = ok. 8.000.000 | population_as_of = | population_footnotes = | population_density_km2 = 200 | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat | access-date=18 September 2023 | archive-date=27 February 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230227213552/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | url-status=live }}</ref> |demographics1_title1 = Total |demographics1_info1 = €150 mrd (2022) | demographics1_title2 = Per capita |demographics1_info2 = €18.000 (2022) | population_demonym = Šlezijec, Šlezijka | blank_info_sec2 = | iso_code = | image_map1 = }} '''Šlezija''' ({{jezik-pl|Śląsk}}, {{jezik-de|Schlesien}}, {{jezik-cs|Slezsko}}, {{jezik-hsb|Šleska}}) je zgodovinska regija v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], ki leži večinoma na Poljskem, z manjšimi deli na Češkem in v Nemčiji. Meri okoli 40.000 km<sup>2</sup>, prebivalstvo pa je ocenjeno na 8.000.000. Po zadnjih spremembah meja v letih 1922 in 1945 je Šlezija zdaj večinoma na [[Poljska|poljskem]], ''Hultschiner Ländchen'' v južnem delu [[Zgornja Šlezija|Zgornje Šlezije]] (''Górny'' ''Śląsk'') in večji del nekdanje avstrijske dežele Šlezije na [[Češka|češkem]] (''České Slezsko''), drug manjši del na zahodu nekdanje pruske pokrajine [[Spodnja Šlezija]] pripada [[Nemčija|Nemčiji]], ki je od njene združitve 1871 do konca 1. svetovne vojne posedovala veliko večino njenega ozemlja. Šlezija je 1526 pripadla češki kroni kot sestavni del [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], po [[Šlezijske vojne|Šlezijskih vojnah]] med [[Habsburžani]] in [[Hohenzollern|Hohenzollerni]] pa leta 1742 [[Prusija|Prusiji]]. Šlezija, ki leži ob reki [[Odra|Odri]], čez južno mejo pa se raztezajo [[Sudeti]], je močno industrializirana regija, bogata z mineralnimi in naravnimi viri. Največje mesto in glavno mesto Spodnje Šlezije je [[Vroclav]]; zgodovinska prestolnica Zgornje Šlezije je [[Opole]]. Največje metropolitansko območje je [[metropolitansko območje Katovic]], katerega središče so [[Katovice]]. Deli češkega mesta [[Ostrava]] in nemškega mesta Görlitz so znotraj zgodovinskih meja Šlezije. Kultura Šlezije odraža njeno kompleksno zgodovino in raznolike vplive, ki vključujejo poljske, češke in nemške elemente. Regija je znana po svojem značilnem šlezijskem jeziku (ki ga še vedno govori manjšina v Zgornji Šleziji), bogato okrašenih ljudskih nošah, obilni regionalni kuhinji in mešanici gotske, baročne in industrijske arhitekture, ki jo vidimo v njenih mestih in krajih. Regija vsebuje številne zgodovinske znamenitosti in območja svetovne dediščine UNESCO. Meje in nacionalna pripadnost Šlezije so se sčasoma spreminjale, tako ko je bila dedna posest plemiških hiš kot po vzponu sodobnih nacionalnih držav, kar je povzročilo obilico gradov in trdnjav, zlasti v dolini Jelenja Gora. == Etimologija == Imena Šlezije v različnih jezikih najverjetneje delijo svojo etimologijo – poljščina: {{langx|pl|Śląsk}} {{IPA|pl|ɕlɔ̃sk||Pl-Śląsk.ogg}}; {{langx|de|Schlesien}} {{IPA|de|ˈʃleːzi̯ən||De-Schlesien.ogg}}; {{langx|cs|Slezsko}} {{IPA|cs|ˈslɛsko|}}; {{langx|sli|Schläsing}}; {{langx|szl|Ślōnsk}} {{IPA|szl|ɕlonsk|}}; {{langx|dsb|Šlazyńska}} {{IPA|dsb|ˈʃlazɨnʲska|}}; {{langx|hsb|Šleska}} {{IPA|hsb|ˈʃlɛska|}}; {{langx|sk|Sliezsko}}; latinščina, španščina in angleščina: ''Silesia''; {{langx|fr|link=no|Silésie}}; {{langx|nl|Silezië}}; {{langx|it|Slesia}}. Vsa imena se nanašajo na ime reke (danes Ślęza) in gore (gora Ślęża) v osrednjem južnem delu Šlezije, ki je služila kot kultni kraj za pogane pred pokristjanjevanjem. ''Ślęża'' je navedena kot eno od številnih predindoevropskih topografskih imen v regiji..<ref>Zbigniew Babik, "Najstarsza warstwa nazewnicza na ziemiach polskich w granicach średniowiecznej Słowiańszczyzny", Uniwersitas, Kraków, 2001.</ref> Po mnenju nekaterih polonistov je ime ''Ślęża'' [ˈɕlɛ̃ʐa] ali ''Ślęż'' [ɕlɛ̃ʂ] neposredno povezano s staropoljskima besedama ''ślęg'' [ɕlɛŋk] ali ''śląg'' [ɕlɔŋk], kar pomeni vlaga, mokrota ali vlažnost.<ref>Rudolf Fischer. Onomastica slavogermanica. Uniwersytet Wrocławski. 2007. t. XXVI. 2007. str. 83</ref> Ne strinjajo se s hipotezo o izvoru imena ''Śląsk'' iz imena plemena Silings.<ref name='RGA'>{{cite encyclopedia |editor1=Jankuhn, Herbert |editor2=Beck, Heinrich | encyclopedia = Reallexikon der Germanischen Altertumskunde | title = Wandalen | language = de | edition = 2nd | year = 2006 | publisher = de Gruyter | volume = 33 | location = Berlin, Germany; New York City | quote = Da die Silingen offensichtlich ihren Namen im mittelalterlichen pagus silensis und dem mons slenz – möglicherweise mit dem Zobten gleichzusetzen [...] – hinterließen und damit einer ganzen Landschaft – Schlesien – den Namen gaben [...]|display-editors=etal}}</ref> V poljski običajni rabi se ''Śląsk'' nanaša na tradicionalno poljsko Zgornjo Šlezijo in današnje [[Šlezijsko vojvodstvo]], manj pa na Spodnjo Šlezijo, ki se v marsičem razlikuje od Zgornje Šlezije, saj je bilo njeno prebivalstvo od sredine 19. stoletja do 1945–48 pretežno nemško govoreče.<ref>{{cite book|publisher= C.H.Beck|title=Deutsche und Polen: Geschichte, Kultur, Politik|author=Andreas Lawaty, Hubert Orłowski|year= 2003|page=183|language=de}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Šlezije}} [[File:Polska 960 - 992.svg|thumb|200px|left|Zemljevid Poljske s Šlezijo (''Šlesko'') leta 992 med vladavino [[Mješko I.€Mješka I.]]]] V 4. stoletju pred našim štetjem so [[Kelti]] z juga, skozi dolino Kłodzko, vstopili v Šlezijo in se naselili okoli gore Šleza blizu sodobnega Vroclava, [[Oława|Oławe]] in [[Strzelin]]a.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 34–35</ref> Germanska plemena [[Lugi]] so bila v Šleziji prvič zabeležena v 1. stoletju pred našim štetjem. Zahodni [[Slovani]] in [[Lehiti]] so v regijo prispeli okoli 7. stoletja.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 37–38</ref> Do začetka 9. stoletja so se njihova naselja stabilizirala. Lokalni zahodni Slovani so začeli postavljati mejne strukture, kot sta Šleška Przesieka in Šleško obzidje. Vzhodna meja šlezijskega naselja je bila zahodno od [[Bytom]]a in vzhodno od [[Racibórz]]a in [[Cieszyn]]a. Vzhodno od te črte je živelo tesno sorodno lehiško pleme [[Vistulani]]. Njihova severna meja je bila v dolini reke Barycz, severno od katere je živelo pleme [[Zahodni Poljani]], ki so dali ime Poljski.<ref name="M. Czpliński 2007">R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 21–22</ref> Prvi znani državi v Šleziji sta bili [[Velikomoravska]] in [[Vojvodina Češka]]. V 10. stoletju je poljski vladar [[Mješko I.]] iz rodbine [[Pjasti|Pjast]] vključil Šlezijo v novo ustanovljeno [[Civitas Schinesghe]] (langx|pl|Państwo Gnieźnieńskie}}. Leta 1000 je bila ustanovljena Vroclavska škofija kot najstarejša katoliška škofija v regiji in ena najstarejših škofij na Poljskem, podrejena rimskokatoliški nadškofiji Gniezno. Poljska je leta 1017 pri Niemczi in leta 1109 pri Głogówu odbila nemške vdore v Šlezijo. Med [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov|razdrobljenostjo Poljske]] sta bili Šlezija in preostali del države razdeljeni na številne manjše vojvodstva, ki so jim vladali različni šlezijski vojvode. Leta 1178 so bili deli Krakovske vojvodine okoli Bytoma, [[Oświęcim]]a, [[Chrzanów]]a in [[Siewierz]]a preneseni v Šlezijske Pjaste, čeprav je bilo njihovo prebivalstvo pretežno viselskega in ne šlezijskega porekla.<ref name="M. Czpliński 2007"/> [[File:Silesia 1172-1177.jpg|thumb|200px|Šlezija v zgodnjem obdobju razdrobljenosti Poljske, 1172–1177, Spodnja Šlezija z Lubuško deželo v oranžni barvi, Zgornja Šlezija v zeleni in rumeni barvi]] [[Valonija|Valonci]] so prišli v Šlezijo kot ena prvih tujih priseljenskih skupin na Poljskem, verjetno so se od 12. stoletja naselili v Vroclavu, nadaljnje valonske priseljence pa je v začetku 13. stoletja povabil vojvoda Henrik Bradati.<ref>{{cite magazine|last=Zientara|first=Benedykt|year=1975|title=Walonowie na Śląsku w XII i XIII wieku|magazine=Przegląd Historyczny|language=pl|issue=66/3|pages=353, 357}}</ref> Od 13. stoletja se je nemški kulturni in etnični vpliv povečeval zaradi priseljevanja iz nemško govorečih držav [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Prva podelitev [[Mestne pravice|občinskih privilegijev]] na Poljskem se je zgodila v regiji, v mestu Złotoryja, s strani Henrika Bradatega. Srednjeveške občinske pravice, oblikovane po vzoru Lwówka Šleskega in Šrode Šleske, ki ju je ustanovil Henrik Bradati, so postale osnova občinske oblike upravljanja za več mest in vasi na Poljskem ter dve od petih lokalnih poljskih različic srednjeveških mestnih pravic. ''[[Henrikovska knjiga]]'', ki vsebuje najstarejši znani stavek, napisan v poljščini in dokument, ki vsebuje najstarejše tiskano besedilo v poljščini, sta nastala v Henrikówu oziroma Vroclavu v Šleziji. Leta 1241 so [[Mongoli]] izvedli svojo prvo invazijo na Poljsko, kar je povzročilo široko paniko in množične bege. Oropali so velik del regije in v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]], ki se je zgodila pri Legnickem Polu blizu mesta Legnica, premagali združene poljske, moravske in nemške sile pod vodstvom vojvode [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]]. Po smrti [[Orda kan]]a se Mongoli niso odločili, da bodo prodrli naprej v Evropo, temveč so se vrnili na vzhod, da bi sodelovali pri volitvah novega velikega kana (vodje). Med letoma 1289 in 1292 je češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] postal [[suzerenstvo|suzeren]] nekaterih zgornješlezijskih vojvodstev. Poljski monarhi se svojih dednih pravic do Šlezije niso odpovedali vse do leta 1335.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, p. 81</ref> Pokrajina je postala del češke krone, ki je bila del Svetega rimskega cesarstva; vendar so številna vojvodstva ostala pod oblastjo poljskih vojvod Pjastov, [[Jagelonci|Jageloncev]] in Sobieski kot formalne češke [[fevd]]e, nekatere do 17. in 18. stoletja. Med letoma 1469 in 1490 je bila regija pod oblastjo [[Matija Korvin|Matije Korvina]], ki si je lastil češki prestol. Leta 1526 je Šlezija skupaj s češko krono prešla pod [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]]. V 15. stoletju so bile meje Šlezije večkrat spremenjene. Dele ozemelj, ki so bila leta 1178 prenesena na šlezijske Pjaste, so [[seznam poljskih kraljev|poljski kralji]] kupili v drugi polovici 15. stoletja (vojvodina Oswięcim leta 1457; vojvodina Zator leta 1494). Območje Bytoma je ostalo v lasti šlezijskih Pjastov, čeprav je bilo del krakovske škofije.<ref name="M. Czpliński 2007"/> Vojvodino Krosno Odrzańskie (''Crossen'') je leta 1476 podedovala [[mejna grofija Brandenburg]] in je z odpovedjo kralja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] in čeških posesti leta 1538 postala sestavni del Brandenburga. Od leta 1645 do 1666 je bila vojvodina Opole in Racibórz v zastavi poljske [[rodbina Vasa|rodbine Vasa]] kot dota poljske kraljice Cecilije Renate. [[File:Crown of Bohemia 1648.png|thumb|Dežele češke krone med letoma 1635 in 1742, preden je bila večina Šlezije odstopljena Prusiji]] [[File:Silesia-map.svg|thumb|left|Zemljevid avstrijske in pruske Šlezije s sodobnimi državnimi mejami: {{Legend|#00ffff|Avstrijska Šlezija, 1740}}{{Legend|#ffffff|border=2px solid #ff0000|Pruska Šlezija, 1871}}{{Legend|#0000ff|[[Odra]]}}]] Leta 1742 je večino Šlezije v [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijski nasledstveni vojni]] zasegel pruski kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]], ki je leta 1815 postala pruska provinca Šlezija; posledično je Šlezija leta 1871, ko je bila razglašena, postala del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Šlezijsko glavno mesto Breslau je takrat postalo eno največjih mest v Nemčiji. Breslau je bil središče judovskega življenja v Nemčiji in pomembno mesto znanosti (univerza) in industrije (proizvodnja lokomotiv). Nemški množični turizem se je začel v šlezijski gorski regiji (Hirschberg, Schneekoppe). [[File:Wrocław Rynek 18 sm.jpg|thumb|left|upright|200px|Tipična šlezijska baročna arhitektura v Vroclavu]] Po prvi svetovni vojni sta se za del Šlezije, Zgornjo Šlezijo, borili Nemčija in novo neodvisna Druga poljska republika. [[Društvo narodov]] je leta 1921 organizirala [[plebiscit]], da bi o tem vprašanju odločila. Na njem je bilo 60 % glasov oddanih za Nemčijo in 40 % za Poljsko.<ref>[http://www.gonschior.de/weimar/Preussen/Oberschlesien/Volksentscheide.html gonschior.de] (in German)</ref> Po tretji šlezijski vstaji (1921) pa je bil najvzhodnejši del Zgornje Šlezije (vključno s Katovicami), z večinsko poljsko etnično populacijo, dodeljen Poljski in postal Šlezijsko vojvodstvo. Pruska provinca Šlezija v Nemčiji je bila nato razdeljena na provinci Spodnjo Šlezijo in Zgornjo Šlezijo. Medtem je bila avstrijska Šlezija, majhen del Šlezije, ki ga je Avstrija obdržala po [[Šlezijske vojne|šlezijskih vojnah]], večinoma dodeljena novi [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] (ki je postala znana kot Češka Šlezija in Zaolža), čeprav je večina Cieszyna in ozemlja vzhodno od njega pripadla Poljski. Poljska Šlezija je bila med prvimi regijami, ki so bile napadene med nemškim napadom na Poljsko leta 1939, s katerim se je začela druga svetovna vojna. Eden od domnevnih ciljev nacistične okupacije, zlasti v Zgornji Šleziji, je bilo iztrebljanje tistih, ki so jih nacisti imeli za ''podljudi'' in sicer Judov in etničnih Poljakov. Poljsko in judovsko prebivalstvo takratnega poljskega dela Šlezije je bilo žrtev [[genocid]]a, ki je vključeval izgone, množične umore in deportacije v nacistična [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] in taborišča za prisilno delo, medtem ko so bili Nemci naseljeni v prizadevanju za življenjski prostor.<ref>Piotr Eberhardt, Political Migrations in Poland, 1939–1948, Warsaw 2006, p.25</ref> Leta 1940 je bilo v okviru poljskega programa germanizacije v okviru ''Intelligenzaktion Schlesien''<ref>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance (IPN)}}</ref> umorjenih dva tisoč poljskih intelektualcev, politikov in poslovnežev. V Šleziji je bil tudi eden od dveh glavnih vojnih centrov, kjer so nacisti izvajali medicinske poskuse na ugrabljenih poljskih otrocih.<ref>Kamila Uzarczyk: Podstawy ideologiczne higieny ras. Toruń: Wydawnictwo Adam Marszałek, 2002, pp. 285, 286, 289. {{ISBN|83-7322-287-1}}.</ref> Češko Šlezijo je Nemčija okupirala kot del Sudetov. V Šleziji je nacistična Nemčija upravljala koncentracijsko taborišče Gross-Rosen, več taborišč za vojne ujetnike zavezniških vojnih ujetnikov (vključno z glavnimi taborišči Stalag VIII-A, Stalag VIII-B in Stalag VIII-C), številne nacistične zapore in tisoče taborišč za prisilno delo, vključno z mrežo taborišč za prisilno delo izključno za Poljake (Polenlager), podtaborišči zaporov, taborišči za vojne ujetnike ter koncentracijskima taboriščema Gross-Rosen in [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. [[Potsdamska konferenca]] leta 1945 je določila črto Odra-Nisa kot mejo med Nemčijo in Poljsko, v pričakovanju končne mirovne konference z Nemčijo, ki ni bila nikoli izvedena.<ref>{{cite book|title=The Politics Today Companion to West European Politics|author=Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood|publisher=Oxford University Press|year=2013|page=50|url=https://books.google.com/books?id=Q40tDwAAQBAJ|isbn=9781847790323}}; {{cite book|title=The United States and Poland|author=Piotr Stefan Wandycz|publisher=Harvard University Press|year= 1980|page=303|url=https://books.google.com/books?id=_XaFaNshCrkC|isbn=9780674926851}}; {{cite book|title=The Oder-Neisse Line: a reappraisal under internaromtional law|author=Phillip A. Bühler|series=East European Monographs|year= 1990|page=33|url=https://books.google.com/books?id=riBpAAAAMAAJ|isbn=9780880331746}}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so Nemci v Šleziji pobegnili z bojišča, v predpostavki, da se bodo lahko vrnili, ko bo vojna končana. Vendar se niso mogli vrniti, tisti, ki so ostali, pa so bili izgnani, preživelim poljskim prebivalcem regije pa se je pridružilo novo poljsko prebivalstvo, vključno z ljudmi, razseljenimi iz nekdanje vzhodne Poljske, ki jo je priključila [[Sovjetska zveza]] in iz osrednje Poljske. Po letu 1945 in leta 1946 je skoraj vseh 4,5 milijona Šlezijcev nemškega rodu pobegnilo ali pa so bili internirani v taborišča in izgnani, vključno z nekaj tisoč nemškimi Judi, ki so preživeli [[holokavst]] in se vrnili v Šlezijo. Novo ustanovljena Poljska združena delavska stranka je ustanovila Ministrstvo za povrnjena ozemlja, ki je zahtevalo polovico razpoložljivih obdelovalnih zemljišč za državne kolektivizirane kmetije. Mnogi novi poljski Šlezijci, ki so zamerili Nemcem zaradi njihove invazije leta 1939 in brutalnosti med okupacijo, so zdaj zamerili novo ustanovljeni poljski komunistični vladi zaradi premestitve prebivalstva in vmešavanja v kmetijske in industrijske zadeve.<ref>{{cite book|last=Lukowski, Zawadski|first=Jerzy, Hubert|title=A Concise History of Poland|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, UK|isbn=978-0-521-61857-1|pages=[https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278 278–280]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278}}</ref> Upravna delitev Šlezije znotraj Poljske se je od leta 1945 večkrat spremenila. Od leta 1999 je razdeljena med [[Lubuško vojvodstvo]], [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]], [[Opoljsko vojvodstvo]] in [[Šlezijsko vojvodstvo]]. Češka Šlezija je zdaj del Češke republike in je del [[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijskega okraja]] ter severnega dela [[Olomuški okraj|Olomouškega okraja]]. Nemčija obdrži regijo Šlezija-Lužica (''Niederschlesien-Oberlausitz'' ali ''Schlesische Oberlausitz'') zahodno od Nise, ki je del zvezne dežele [[Saška]]. Regijo so prizadele poplave v Srednji Evropi v letih 1997, 2010 in 2024. === Etnična zgodovina === [[File:Silesia Language Map 1905.png|thumb|Materni jeziki Šlezije po popisu iz leta 1905]] V sodobni Šleziji živijo [[Poljaki]], [[Šlezijci]], [[Nemci]] in [[Čehi]]. Nemci so v Šlezijo prvič prišli med poznosrednjeveškim vzhodnim prebivalstvom.<ref>{{Cite book| url=https://archive.org/details/bub_gb_CqpCAAAAIAAJ|title=Die Verbreitung und die Herkunft der Deutschen in Schlesien|last=Weinhold|first=Karl|publisher=J. Engelhorn|year=1887|location=Stuttgart|language=de|trans-title=The Spread and the Origin of Germans in Silesia}}</ref> Zadnji poljski popis prebivalstva leta 2011 je pokazal, da so Šlezijci največja etnična ali narodna manjšina na Poljskem, Nemci so druga; obe skupini sta večinoma v Zgornji Šleziji. Češki del Šlezije naseljujejo Čehi, Moravci, Šlezijci in Poljaki. V začetku 19. stoletja je bilo prebivalstvo pruskega dela Šlezije med 2/3 in 3/4 nemško govorečega, med 1/5 in 1/3 poljsko govorečega, Lužiški Srbi, Čehi, Moravci in Judje pa so tvorili še druge manjše manjšine (glej tabelo 1 spodaj). Pred drugo svetovno vojno so v Šleziji živeli večinoma Nemci, Poljaki pa so bili velika manjšina, ki je v Zgornji Šleziji tvorila večino.<ref name="Gumpert">{{cite book|title=Polen, Deutschland|author=Jobst Gumpert|publisher=Callwey |year= 1966|pages=138|language = de}}</ref> Šlezija je bila tudi dom češke in judovske manjšine. Nemško prebivalstvo je bilo večinoma naseljeno v urbanih središčih in na podeželju na severu in zahodu, medtem ko je bilo poljsko prebivalstvo večinoma podeželsko in ga je bilo mogoče najti na vzhodu in jugu.<ref>Hunt Tooley, T (1997). ''National Identity and Weimar Germany: Upper Silesia and the Eastern Border, 1918–1922,'' University of Nebraska Press, p.17.</ref> {| class="wikitable" |+Tabela 1. Etnojezikovna struktura pruske Šlezije v letih 1787–1823 !Etnična skupina !acc. G. Hassel in 1819<ref name="Georg Hassel">{{cite book |author=Georg Hassel |url=https://books.google.com/books?id=31DMAJgQV28C&pg=PA34 |title=Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt |publisher=Verlag des Geographischen Instituts Weimar |year=1823 |pages=33–34 |language=de}}</ref> !'''%''' !acc. S. Plater in 1823{{Sfn|Plater|1825|p=60}} !'''%''' !acc. T. Ładogórski in 1787<ref>{{Cite book|title=Ludność, in: Historia Śląska, vol. II: 1763–1850, part 1: 1763–1806|last=Ładogórski|first=Tadeusz|publisher=edited by W. Długoborski|year=1966|location=Wrocław|pages=150|language=pl}}</ref> !'''%''' |- |'''Nemci''' |1.561.570 |'''75,6''' |1.550.000 |'''70,5''' |1,303,300 |'''74.6''' |- |'''Poljaki''' |444.000 |'''21,5''' |600.000 |'''27,3''' |401.900 |'''23,0''' |- |'''Srbi''' |24.500 |'''1,2''' |30.000 |'''1,4''' |900 |'''0.1''' |- |'''Čehi''' |5500 |'''0,3''' | | |32.600 |'''1,9''' |- |'''Moravci''' |12.000 |'''0,6''' | | | | |- |'''Judje''' |16.916 |'''0,8''' |20.000 |'''0,9''' |8900 |'''0,5''' |- |'''Prebivalci''' |'''c. 2,1&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 2,2&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 1,8&nbsp;milijon''' |'''100''' |} == Geografija == [[File:Landkarte von Schlesien.jpg|thumb|Prvi zemljevid Šlezije Martina Helwiga, 1561; sever spodaj]] [[File:Silesia Physical Map.png|thumb|Fizični zemljevid Šlezije leta 1905]] Večina Šlezije je relativno ravna, čeprav je njena južna meja večinoma gorata. Predvsem je v pasu, ki poteka vzdolž obeh bregov zgornjega in srednjega toka reke [[Odra|Odre]], vendar se proti vzhodu razteza do zgornjega toka [[Visla|Visle]]. Regija vključuje tudi številne pritoke Odre, vključno z Bóbr (in njegovim pritokom Kwiso), Baryczom in Niso Kłodzko. [[Sudeti]] se raztezajo vzdolž večjega dela južnega roba regije, na svojem jugovzhodnem skrajnem koncu segajo do Šlezijskih [[Beskidi|Beskidov]] in Moravsko-Šlezijskih Beskidov, ki spadajo v [[karpati|Karpatsko gorovje]]. Zgodovinsko gledano je Šlezijo na zahodu omejevala reka Kvisa in Bóbr, medtem ko je bilo ozemlje zahodno od Kvise v Zgornji Lužici (prej Milsko). Ker pa je bil del Zgornje Lužice leta 1815 vključen v provinco Šlezija, se v Nemčiji Görlitz, Niederschlesischer Oberlausitzkreis in sosednja območja štejejo za dele zgodovinske Šlezije. Ta okrožja skupaj s poljskim Spodnješlezijskim vojvodstvom in deli Lubuškega vojvodstva sestavljajo geografsko regijo Spodnja Šlezija. Šlezija je na svojem vzhodnem skrajnem robu doživela podobno domnevno razširitev. Zgodovinsko gledano se je raztezala le do reke Brynice, ki jo ločuje od Zagłębie Dąbrowskie v Malopoljski regiji. Vendar pa mnogi Poljaki danes razumejo Šlezijo ({{lang|pl|Śląsk}}) kot celotno območje okoli Katovic, vključno z Zagłębie. Ta razlaga je uradno potrjena z uporabo imena [[Šlezijsko vojvodstvo]] ({{lang|pl|województwo śląskie}}) za provinco, ki pokriva to območje. Pravzaprav se beseda ''Śląsk'' v poljščini (če se uporablja brez pridržka) danes običajno nanaša izključno na to območje (imenovano tudi ''Górny Śląsk'' ali Zgornja Šlezija). Poleg območja Katovic zgodovinska Zgornja Šlezija vključuje tudi regijo Opole (poljsko [[Opoljsko vojvodstvo]]) in Češko Šlezijo. Češka Šlezija je sestavljena iz dela Moravsko-šlezijskega vojvodstva in okraja Jesenik v Olomouškem okraju. === Naravni viri === Šlezija je bogata z viri in gosto poseljena regija. [[Premog]] se koplje že od sredine 18. stoletja. Industrija je rasla, ko je bila Šlezija del Nemčije in dosegla vrhunec v 1970-ih pod Ljudsko republiko Poljsko. V tem obdobju je Šlezija postala ena največjih svetovnih proizvajalk premoga, z rekordno tonažo leta 1979.<ref name="en.poland.gov.pl">{{cite web|url=http://en.poland.gov.pl/Natural,Resources,310.html |title=Natural Resources &#124; poland.gov.pl |publisher=En.poland.gov.pl |access-date=19 November 2013}}</ref> Rudnik premoga se je v naslednjih dveh desetletjih zmanjšal, a se je po koncu komunistične vladavine ponovno povečal. [[File:KWK Bolesław Śmiały 01.jpg|thumb|upright|Premogovnik Bolesław Śmiały, Łaziska Górne]] 41 premogovnikov v Šleziji je večinoma del Zgornješlezijskega premogovnega bazena, ki leži v Šlezijskem višavju. Premogovnik ima površino približno 4500 km<sup>2</sup>.<ref name="en.poland.gov.pl"/> Izkazalo se je, da je izkoriščanje nahajališč v Spodnji Šleziji težko, zato so bili nedonosni rudniki na tem območju leta 2000 zaprti. Leta 2008 so v bližini Legnice našli približno 35 milijard ton rezerv [[lignit]]a, kar jih uvršča med največje na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.gazetawyborcza.pl/1,82244,4820533.html |title=Mamy największe złoża węgla brunatnego na świecie |language=pl |publisher=Gazetawyborcza.pl |access-date=20 November 2013}}</ref> Že od 4. stoletja pred našim štetjem so v višinskih območjih Šlezije kopali [[železova ruda|železovo rudo]]. V istem obdobju so kopali [[svinec]], [[baker]], [[srebro]] in [[zlato]]. V regiji so kopali tudi [[cink]], [[kadmij]], [[arzen]]<ref>S.Z. Mikulski, "Late-Hercynian gold-bearing arsenic-polymetallic mineralization within Saxothuringian zone in the Polish Sudetes, Northeast Bohemian Massif". In: "Mineral Deposit at the Beginning of the 21st Century", A. Piestrzyński et al. (eds). Swets & Zeitinger Publishers [https://books.google.com/books?id=DcUk9rlWHuEC&pg=PA787&lpg=PA787 (Google books)]</ref> in [[uran]].<ref>{{cite web |url=http://www10.antenna.nl/wise/index.html?http://www10.antenna.nl/wise/439-440/poland.html |title=Wise International &#124; World Information Service on Energy |publisher=0.antenna.nl |access-date=20 November 2013 |archive-date=10 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071010053346/http://www10.antenna.nl/wise/index.html?http%3A%2F%2Fwww10.antenna.nl%2Fwise%2F439-440%2Fpoland.html |url-status=dead }}</ref> Spodnja Šlezija ima veliko rudnikov in predelavo bakra med mesti Legnica, Głogów, Lubin in Polkowice. V srednjem veku so v regiji kopali zlato ({{langx|pl|link=no|złoto}}) in srebro ({{langx|pl|link=no|srebro}}), kar se odraža v imenih nekdanjih rudarskih mest Złotoryja, Złoty Stok in Srebrna Góra. Regija je znana po [[kamnolom]]ih, kjer pridobivajo [[apnenec]], [[lapor]], [[marmor]] in [[bazalt]].<ref name="en.poland.gov.pl"/> Regija ima tudi uspešen kmetijski sektor, ki prideluje žita (pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo), krompir, oljno repico, sladkorno peso in drugo. Proizvodnja mleka je dobro razvita. Opolska Šlezija že desetletja zaseda prvo mesto na Poljskem po indeksih učinkovitosti rabe kmetijskih zemljišč.<ref>{{cite web|url=http://umwo.opole.pl/serwis/index.php?id=2009 |title=Samorząd Województwa Opolskiego |publisher=Umwo.opole.pl |access-date=20 November 2013}}</ref> Gorati deli južne Šlezije imajo številne pomembne in privlačne turistične destinacije (npr. Karpacz, Szczyrk, Wisła). Šlezija je na splošno dobro gozdnata. To je zato, ker je lokalno prebivalstvo na splošno zelo zaželeno po zelenju, zlasti v visoko industrializiranih delih Šlezije. == Demografija == Šlezija je bila zgodovinsko raznolika v vseh pogledih. Danes je največji del Šlezije na Poljskem; pogosto jo navajajo kot eno najbolj raznolikih regij v tej državi. Ameriška komisija za priseljevanje je v svojem Slovarju ras ali ljudstev (objavljenem leta 1911, v obdobju intenzivnega priseljevanja iz Šlezije v Združene države) šlezijščino obravnavala kot geografski (ne etnični) izraz, ki označuje prebivalce Šlezije. Omenjen je tudi obstoj poljsko-šlezijskih in nemško-šlezijskih narečij v tej regiji.<ref>{{Cite book| url=https://archive.org/stream/dictionaryofrace00unitrich#page/128/mode/1up/search/Silesian|title=Dictionary of Races or Peoples|last1=Dillingham|first1=William Paul|last2=Folkmar|first2=Daniel|last3=Folkmar| first3=Elnora| publisher=Washington, Government Printing Office|year=1911|location=Washington, D.C.|pages=128}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|url=https://archive.org/stream/dictionaryofrace00unitrich#page/105/mode/1up|title=Dictionary of Races or Peoples|last1=Dillingham|first1=William Paul|last2=Folkmar|first2=Daniel|last3=Folkmar|first3=Elnora|publisher=Washington, Government Printing Office|others=United States. Immigration Commission (1907–1910)| year=1911|location=Washington, D.C.|pages=105, 128}}</ref> === Mesta in kraji === Naslednja tabela vključuje mesta in kraje v Šleziji s prebivalstvom nad 100.000 (2022). {| class="wikitable sortable" |- !style="width:1%;"| !style="width:1%;"| ! Name !style="width:6%;"| Štev. prebivalcev !style="width:11%;"| Površina !style="width:4%;"| Država !Uprava !style="width:15%;"|Zgodovinska podregija |- style="text-align:center;" || 1 || [[File:Herb wroclaw.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Vroclav]]''' || style="text-align:center;"| 673.923 || style="text-align:center;"| 293 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo dolnośląskie flag.svg|border|22px]] [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] || [[Spodnja Šlezija]] |- style="text-align:center;" || 2 || [[File:Ostrava CoA CZ.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Ostrava]]'''* || style="text-align:center;"| 283.504 || style="text-align:center;"| 214 km²|| {{Flagicon|CZE}} || style="text-align:center;"|[[File:Flag of Moravian-Silesian Region.svg|border|22px]] [[Moravsko-Šlezijska regija]] || [[Češka Šlezija]]/[[Moravska]] |- style="text-align:center;" || 3 || [[File:Katowice Herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Katovice]]'''|| style="text-align:center;"| 281.418 || style="text-align:center;"| 165 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] [[Šlezijsko vojvodstvo ]] || [[Zgornja Šlezija]] |- style="text-align:center;" || 4 || [[File:Gliwice herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Glivice]]'''|| style="text-align:center;"| 171.896 || style="text-align:center;"| 134 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 5 || [[File:POL Bielsko-Biała COA.svg|center|48px]] || style="text-align:left;"| '''[[Bielsko-Biala]]'''*|| style="text-align:center;"| 167.509 || style="text-align:center;"| 125 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija/[[Malopoljska]] |- style="text-align:center;" || 6 || [[File:POL Zabrze COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Zabrze]]'''|| style="text-align:center;"| 156.082 || style="text-align:center;"| 80 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 7 || [[File:Bytom herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Bitom]]'''|| style="text-align:center;"| 150.594 || style="text-align:center;"| 69 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 8 || [[File:POL Zielona Góra COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Zielona Góra]]'''|| style="text-align:center;"| 139.503 || style="text-align:center;"| 58 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo lubuskie flag.svg|border|22px]] [[Lubuško vojvodstvo ]] || Spodnja Šlezija |- style="text-align:center;" || 9 || [[File:POL Rybnik COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Riybnik]]''' || style="text-align:center;"| 132.266 || style="text-align:center;"| 148 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] 'Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 10 || [[File:POL Ruda Śląska COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Ruda Śląska]]'''|| style="text-align:center;"| 132.040 || style="text-align:center;"| 78 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 11 || [[File:POL Opole COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Opole]]'''|| style="text-align:center;"| 126.623 || style="text-align:center;"| 97 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo opolskie flag.svg|border|22px]] [[Opoljsko vojvodstvo ]] || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 12 || [[File:POL Tychy COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Tychy]]'''|| style="text-align:center;"| 123.562 || style="text-align:center;"| 82 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 13 || [[File:Chorzów herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Chorzów]]'''|| style="text-align:center;"| 102.564 || style="text-align:center;"| 33 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 14 || [[File:POL Wałbrzych COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Wałbrzych]]''' || style="text-align:center;" | 102.,490 || style="text-align:center;"| 85 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo dolnośląskie flag.svg|border|22px]] Spodnješlezijsko vojvodstvo || Spodnja Šlezija |}* Samo del Šlezije <gallery> Old Town Hall in Wrocław, September 2022 07.jpg|[[Vroclav]] Masarykovo namesti.jpg|[[Ostrava]] Katowice Rynek.jpg|[[Katovice]] 6588vik Gliwice. Foto Barbara Maliszewska.jpg|[[Glivice]] Ratusz Bielsko-Biała.JPG|[[Bielsko-Biała]] Zabrze post office.jpg|[[Zabrze]] Rynek w Bytomiu 2020.jpg|[[Bitom]] Ratusz i Stary Rynek w Zielonej Górze.jpg|[[Zielona Góra]] Rynek w Rybniku 1.JPG|[[Rybnik]] Plac Jana Pawła II w Nowym Bytomiu.jpg|[[Ruda Śląska]] Opole 0001.7 - widok na Stare Miasto.jpg|[[Opole]] Tychy Stare. Rynek1.JPG|[[Tychy]] Chorzów - Teatr Rozrywki 01.JPG|[[Chorzów]] Wałbrzych - Rynek 03.jpg|[[Wałbrzych]] Legnica - Rynek - Dawny Ratusz 01.jpg|[[Legnica]] Pałac w Boryni 7.JPG|[[Jastrzębie-Zdrój]] Horni-namesti1.jpg|[[Opava]] SM Brzeg Ratusz 2023 (1).jpg|[[Brzeg]] 2014 Nowa Ruda, rynek 01.JPG|[[Nowa Ruda]] Bohumin radnice.jpg|[[Bohumín]] </gallery> == Unescova svetovna dediščine == <gallery mode="packed-hover" widths="200px" heights="160px"> File:Swidnica- Kosciol Pokoju 02.jpg|[[Cerkvi miru]], [[Świdnica]] in [[Jawor]] File:Wrocław - Jahrhunderthalle5.jpg|[[Dvorana stoletnic (Vroclav)]] File:SZTOLNIA GŁĘBOKA FRYDERYK - część trasy turystycznej pn. Sztolnia Czarnego Pastrąga.jpg|[[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] File:Das Neue Schloss im Park.jpg|[[Muskau Park]], [[Łęknica]] in [[Bad Muskau]]<ref>Łęknica and Bad Muskau were considered part of Silesia in years 1815–1945.</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Silesia}} * {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070727142251/http://brws.silesia-region.pl/indexang.php |date=27 July 2007 |title=Silesia in Europe page }} * [http://www.hoeckmann.de/germany/silesia.htm Map of Silesia in 1763] * [http://www.schlesierland.de/index.html Photos from Silesian towns, villages and communities before 1946] * [http://culture.pl/en/article/what-is-silesia What is Silesia?] * [https://mapy.com/en/zakladni?q=Slezsko%20-%20s%20moravsk%C3%BDmi%20enkl%C3%A1vami&source=area&id=191266&ds=1&x=17.1035242&y=50.7247522&z=7 Borders of Silesia with Moravian enclaves] on Mapy.com [[Kategorija:Šlezija|* ]] [[Kategorija:Srednja Evropa]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Geografija Češke]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] {{normativna kontrola}} hqgtu30beziocgc20qzi6b74o8blitv Seznam slovenskih športnikov 0 10283 6659129 6025023 2026-04-13T00:11:52Z ~2026-13659-49 255600 /* Seznami */ 6659129 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športnik]]ov''' je [[krovni seznam]]. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} == Seznami == * [[seznam slovenskih alpinistov]] * [[seznam slovenskih alpskih smučarjev]] (>>[[seznam slovenskih smučarjev]]) * [[seznam slovenskih atletov]] * [[seznam slovenskih badmintonistov]] *[[seznam slovenskih balinarjev]] *[[seznam slovenskih balonarjev]] *[[seznam slovenskih basejumperjev]] *[[seznam slovenskih biatloncev]] *[[seznam slovenskih bodibilderjev]] * [[seznam slovenskih boksarjev]] * [[seznam slovenskih deskarjev na snegu]] *[[seznam slovenskih deskarjev na valovih]] * [[seznam slovenskih dirkačev]] *[[seznam slovenskih drsalcev]] *[[seznam slovenskih dvigovalcev uteži]] *[[seznam slovenskih ekstremnih športnikov]] *[[seznam slovenskih gimnastikov]] (telovadcev) * [[seznam slovenskih golfistov]] *[[seznam slovenskih gorskih kolesarjev]] *[[seznam slovenskih gorskih tekačev]] * [[seznam slovenskih hapkidoistov]] *[[seznam slovenskih himalajistov]] * [[seznam slovenskih hokejistov na ledu]] * [[seznam slovenskih hokejistov]] *[[seznam slovenskih hokejistov na travi]] * [[seznam slovenskih igralcev ameriškega nogometa]] * [[Seznam slovenskih bejzbolistov|seznam slovenskih igralcev bejzbolistov]] *[[seznam slovenskih igralcev curlinga]] *[[seznam slovenskih igralcev kriketa]] *[[seznam slovenskih igralcev pola]] *[[seznam slovenskih ragbistov]] (ragbijašev) *[[seznam slovenskih igralcev skvoša]] (squasha) *[[seznam slovenskih igralk hazene]] *[[seznam slovenskih jadralcev]] *[[seznam slovenskih jadralnih letalcev]] *[[seznam slovenskih jadralnih padalcev]] * [[seznam slovenskih jamarjev]] (-delno) (in jamskih potapljačev) *[[seznam slovenskih jamatloncev]] * [[seznam slovenskih judoistov]] * [[seznam slovenskih kajakašev]] * [[seznam slovenskih kanuistov]] * [[seznam slovenskih karateistov]] *[[seznam slovenskih kasačev]] * [[seznam slovenskih kegljačev|seznam slovenskih kegljavcev]] (in igralcev bovlinga) *[[seznam slovenskih kikboksarjev]] * [[seznam slovenskih kolesarjev]] *[[seznam slovenskih BMX-kolesarjev]] * [[seznam slovenskih konjenikov]] * [[seznam slovenskih košarkarjev]] *[[seznam slovenskih kotalkarjev]] *[[seznam slovenskih krosistov]] *[[Seznam slovenskih letalcev|seznam slovenskih (športnih) letalcev]] * [[seznam slovenskih lokostrelcev]] *[[seznam slovenskih maratoncev]] *[[seznam slovenskih metalcev]] (diska, krogle, kladiva) *[[seznam slovenskih motociklistov]] *[[seznam slovenskih motokrosistov]] *[[seznam slovenskih namiznih tenisačev]] (pingpongašev) * [[seznam slovenskih nogometašev]] (in igralcev dvoranskega nogometa) * [[seznam slovenskih nordijskih smučarjev]] (in kombinatorcev) * [[seznam slovenskih odbojkarjev]] *[[seznam slovenskih odbojkarjev na mivki]] *[[seznam slovenskih olimpijcev]] *[[seznam slovenskih orodnih telovadcev]] * [[seznam slovenskih padalcev]] *[[seznam slovenskih paraolimpijcev]] * [[seznam slovenskih plavalcev]] * [[seznam slovenskih plezalcev]] * [[seznam slovenskih podvodnih hokejistov]] *[[seznam slovenskih pohodnikov]] * [[seznam slovenskih potapljačev]] *[[seznam slovenskih raftarjev]] *[[seznam slovenskih ragbijašev]] *[[seznam slovenskih reli-voznikov]] *[[seznam slovenskih ritmičnih gimnastičark]] * [[seznam slovenskih rokoborcev]] * [[seznam slovenskih rokometašev]] * [[seznam slovenskih rolkarjev]] * [[seznam slovenskih sabljačev]] * [[seznam slovenskih sankačev]] (in tekmovalcev v bobu) *[[seznam slovenskih skakalcev ob palici]] *[[seznam slovenskih skakalcev v daljavo]] *[[seznam slovenskih skakalcev v višino]] *[[seznam slovenskih skakalcev v vodo]] * [[seznam slovenskih smučarjev|seznam slovenskih (alpskih) smučarjev]] *[[seznam slovenskih smučarjev invalidov]] *[[seznam slovenskih smučarjev na vodi]] *[[seznam slovenskih smučarjev prostega sloga]] *[[seznam slovenskih smučarskih skakalcev]] *[[seznam slovenskih smučarskih tekačev]] *[[seznam slovenskih spidvejistov]] * [[seznam slovenskih strelcev]] * [[seznam slovenskih šahistov]] *[[seznam slovenskih športnih akrobatov]] *[[seznam slovenskih športnih plesalcev]] (>>[[seznam slovenskih plesalcev]]) *[[Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov|seznam slovenskih športnih plezalcev]] *[[seznam slovenskih športnikov invalidov]] *[[seznam slovenskih tabornikov]] in skavtov * [[seznam slovenskih taekwondoistov]] *[[seznam slovenskih tekačev]] * [[seznam slovenskih telovadcev]] * [[seznam slovenskih tenisačev]] *[[seznam slovenskih triatloncev]] * [[seznam slovenskih umetnostnih drsalcev in kotalkarjev]] * [[seznam slovenskih vaterpolistov]] * [[seznam slovenskih veslačev]] *[[seznam slovenskih vodnih dirkalcev]] *[[seznam slovenskih zmajarjev]] {{seznami narodov po poklicu|športnikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Športniki]] [[Kategorija:Krovni seznami|Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski športniki|*]] ijts6qg0gyphndfo11v69scyz4lx4ab Krka 0 11348 6659084 6609120 2026-04-12T18:17:05Z Yerpo 8417 /* Opis reke */ disambig. 6659084 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Reka | name = Krka | image = Krka, Novo mesto, 2024.jpg | image_caption = Krka v Novem mestu | pushpin_map = Slovenija | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] | source1_coordinates = {{koord|45|53|22.90|N|14|46|17.45|E|region:SI_type:waterbody|display=inline,title}} | source1_elevation = 272 m | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] | mouth_coordinates = {{koord|45|53|37.20|N|15|36|2.90|E|region:SI_type:waterbody|display=inline}} | mouth_elevation = 145 m | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km<ref name="SURS2002">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=2013-12-23|archive-date=2007-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20071020155040/http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|url-status=dead}}</ref> | basin_size = 2315 km<sup>2</sup> <ref name="SURS2002"/><br>(po drugih podatkih 2353 km<sup>2</sup>) | discharge1 = 51,9 m<sup>3</sup>/s ([[Podbočje]]) <ref name="vodna-bilanca">[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls ''Vodna bilanca Slovenije 1971-2000'', Preglednica 10: Karakteristični pretoki].</ref> }} '''Krka''' je najdaljši desni pritok [[Sava|Save]] v Sloveniji. Izvira v [[Suha krajina|Suhi krajini]], teče najprej proti jugovzhodu, nato zavije na severovzhod, teče skozi [[Novo mesto]] in po vsej dolžini po [[Krška kotlina|Krški kotlini]] ter se pri [[Brežice|Brežicah]] izliva v Savo. Po dolžini je druga najdaljša povsem slovenska reka (za [[Savinja|Savinjo]]) in največja reka na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Večji levi pritoki so [[Višnjica (reka)|Višnjica]], [[Prečna, Krka|Prečna]], [[Radulja]], [[Račna (reka)|Račna]], [[Lokavec (reka)|Lokavec]] in [[Senuša]]. Večji desni pritoki so [[Globočec, Krka|Globočec]], [[Radeščica]], [[Sušica (Krka)|Sušica]] (pri Dolenjskih Toplicah), [[Težka voda (reka)|Težka voda]], [[Pendirjevka]]/[[Čadraški potok]] in Sušica (pri [[Podbočje|Podbočju]]). == Opis reke == Krka se začenja v zahodni [[Suha krajina|Suhi krajini]] v [[zatrepna dolina|zatrepni dolini]], ki jo v polkrogu obdajajo gozdnata apnenčasta pobočja. V njenem dnu je slikovit kraški izvir [[Pod jamo]], nekaj metrov niže od [[Krška jama|Krške jame]]. V njem prihaja na površje voda iz širšega kraškega zaledja, največji del iz 5&nbsp;km oddaljenih [[Ponor in požiralnik|ponorov]] na jugovzhodnem koncu [[Radensko polje|Radenskega polja]]. Le malo niže se ji z leve pridruži [[Poltarica]], ki prav tako priteka iz kraškega izvira na južni strani vasi [[Gradiček]], in še malo naprej z leve [[Višnjica (potok)|Višnjica]], edini nekraški pritok v celotnem zgornjem toku. Sprva teče 28&nbsp;km daleč proti jugovzhodu po široki dolini, nastali vzdolž žužemberškega preloma, ki ima zelo nenavaden prečni prerez: reka teče večino poti po ozki, 10–25 m globoki dolini s strmimi pobočji, ki si jo je izdelala v živo skalno podlago starejše doline, od katere je ostalo 1–2&nbsp;km široko dno na obeh straneh reke, na katerem so našle obilo prostora številne vasi in njihova polja. Na poti skozi Suho krajino se Krka neopazno povečuje, saj priteka vanjo z obeh strani voda iz kraškega podzemlja Suhe krajine. Mnogi so drobni izviri, ki se okrepijo le ob dolgotrajnih deževjih, nekateri pa so prav mogočni, kot npr. Globočec, desni pritok pri Zagradcu, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje velik del Suhe krajine. [[Tominčev studenec]] na desnem bregu Krke pod Podgozdom je eden naših najizdatnejših kraških izvirov – ob visoki vodi doseže pretok do 10 m<sup>3</sup>/s.<ref>Novak, Dušan (1992). ''Tominčev studenec pri Dvoru in njegovo zaledje.'' Naše jame, 34, str. 63-73.</ref> Posebnost tega dela doline so lehnjakovi pragovi, saj je Krka naša edina večja reka, ki odlaga [[lehnjak]] (domačini mu pravijo ''lahkovec'' ali ''lahki kamen''); najštevilnejši in najlepši so med [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcem]] in [[Žužemberk]]om ter med [[Dvor, Žužemberk|Dvorom]] in [[Gornji Kot|Gornjim Kotom]]. Lehnjak je iz kalcijevega karbonata (CaCO<sub>3</sub>), ker pa se odlaga na mahovih in drugem vodnem rastlinju, je zelo luknjičast in lahek ter razmeroma mehak in so ga nekoč uporabljali tudi kot gradbeni kamen.<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/102-krka Trobec, Tajan (2013). ''Krka''.]{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pridobljeno 17. december 2013.</ref> Ob lehnjakovih pragovih so nekoč delovali številni mlini in žage, ki so danes vsi razen enega opuščeni. Pod Dvorom se značaj doline Krke povsem spremeni: široka dolina preide v ozko, kakšnih 5&nbsp;km dolgo sotesko med strmima pobočjema Ajdovske planote na severni in [[Kočevski Rog|Kočevskega Roga]] na južni strani. Na spodnjem koncu soteske so ostanki istoimenskega gradu, kmalu za njim pa napravi reka izrazito koleno in se usmeri proti severovzhodu. Z desne se ji pridružita Radeščica in Sušica, dolina pa se razširi v majhno Straško kotlinico. To je ena najmlajših tektonskih udorin v Sloveniji, saj se je po mnenju geologov pogreznila šele v pleistocenu.<ref>Premru, Uroš (1976). ''Neotektonika vzhodne Slovenije.'' Geologija, 19, str. 213.</ref> Z leve se vanjo izliva potok [[Temenica (reka)|Prečna]], z desne dobi nekaj manjših pritokov iz kraškega predgorja Gorjancev. [[slika:Krka river spring.jpg|thumb|Izvir Krke]] [[Slika:Otočec, castello.JPG|thumb|Krka pri [[Otočec|Otočcu]]]] Malo naprej se Krka ponovno zaje v živo skalno podlago in v dveh zavojih teče skozi [[Novo mesto]], ki je s starim delom stisnjeno na notranjo stran Krkinega [[Meander|okljuka]]. Tudi še naprej teče po ožji dolini 20–30 m niže od rahlo valovitih in nekoliko zakraselih teras, vse do [[Otočec|Otočca]], kjer na enem od lehnjakovih otočkov stoji [[grad Otočec]]. Malo niže, pri Dolenjem Kronovem, se Krka spremeni v počasno nižinsko reko. Ob njej je čedalje širša poplavna ravnica, ki se na desni strani komaj opazno dvigne v ogromen šentjernejski [[vršaj]]. Z desne strani priteče vanjo več potokov z [[Gorjanci|Gorjancev]], z leve pri Dobravi [[Radulja]], nato pa vijuga naprej proti vzhodu in se pri [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] spet približa vznožju Gorjancev. Na levi strani jo spremlja obsežen [[Krakovski gozd]], naš največji nižinski gozd. Na Krško-Brežiškem polju je Sava v zadnji ledeni dobi nasula obsežen prodni vršaj, ki je Krko ponovno potisnil čisto ob vznožje Gorjancev, tako da se lahko izlije v Savo šele tik ob vznožju gričevja pri [[Brežice|Brežicah]]. == Hidronim in etimologija == Starogrški geograf [[Strabon]] je Krko imenoval {{jezik|grc|Κορκόρας}}, vendar izvor imena ni poznan. Etimologi menijo, da je sedanje ime reke nastalo prek romanskega imena ''Corca'', to pa naj bi imelo izvor v predromanski besedi ''krkā'' = močvirna. V starejših zapisih se ime navaja v različnih oblikah, mdr. kot ''Corca'' (799), ''Gurka'' (1062), ''Gurca'' (1209), ''Gurka fluvio'' (1249), ''Kierka'' (1295), ''Gurke'' (1423) itd.<ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=305-309}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=215}}</ref> == Hidrogeografija == [[Slika:Krka_podbocje_hidrogram.png |sličica|desno|260px|Povprečni mesečni pretoki Krke v [[Podbočje|Podbočju]]<br />v obdobju 1971–2000 <ref name="vodna-bilanca"/>]] Krka ima v celotnem toku izrazit dinarski tip dežno-snežnega režima s skoraj enakovrednima viškoma pretokov v spomladanskih (marec–april) in poznojesenskih mesecih (oktober–december); prvi višek je posledica taljenja snega in deloma spomladanskih deževij, jesenski višek prinesejo obilna jesenska deževja. Avgustovski nižek je veliko izrazitejši kot zimski, saj imamo na dinarskem krasu tudi v zimskih mesecih pogosto dež, deloma pa je to posledica kraške [[retinenca|retinence]], zaradi katere se v kraškem podzemlju zadrži precejšen delež vode od jesenskih deževij in le počasi odteka v površinske vode. Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Save v obdobju 1971–2000 (m<sup>3</sup>/s) <ref name="vodna-bilanca" /> {| class="wikitable" |- ! Vodomerna postaja!! Najmanjši pretok (datum)!! Največji pretok (datum) !!Povprečni letni pretok!! |- |Podbukovje || 0,8 (20. avgust 1992)|| 79,9 (25. september 1973)|| 7,9 |- |Dvor || 1,76 (2. avgust 1988)|| 211 (6. oktober 1998)|| 16,9 |- |Gorenja Gomila || 4,24 (10. oktober 1983)|| 243 (23. oktober 1993)|| 42,9 |- |Podbočje || 3,0 (12. julij 1994)|| 356 (22. november 1991)|| 51,9 |- |} Krka je zlasti v zgornjem in srednjem toku prava kraška reka, saj dobiva skoraj vso vodo iz kraških izvirov. Zaradi vpliva kraške [[retinenca|retinence]] je odziv reke na močnejše padavine časovno zamaknjen za nekaj dni, odvisno od predhodne količine vode v kraškem podzemlju. Tudi najvišji pretoki so veliko manj izraziti, a daljši kot pri naših hudourniških rekah. V ozki dolini ob zgornjem toku tudi ne poplavlja. Povsem drugačna reka je v spodnjem toku od Otočca navzdol. Tu se ob reki začenja široka poplavna ravnica, po kateri se Krka razliva ob vsakem nekoliko višjem vodostaju, včasih tudi večkrat letno. Tovrstne redne poplave se razlijejo le po bližnjih travnikih do 300 m na vsako stran reke in ne povzročajo veliko škode, saj so najbližji deli poplavne ravnice skoraj neposeljeni, poplavne vode pa tečejo razmeroma mirno in po nekaj dneh tudi odtečejo. Pogoste so tudi hujše poplave, ki lahko naredijo veliko škodo na kmetijskih zemljiščih in segajo tudi do naselij. Zaradi nasipanja finega mulja ob poplavah se poplavna ravnica počasi zvišuje, tako da se reka v zadnjih desetletjih ob poplavah razlije bolj na široko kot nekoč in ogroža naselja. Poseben položaj ima [[Kostanjevica na Krki]], ki stoji na poplavni ravnici v okljuku Krke in je tako rekoč povsem nemočna pred hudimi poplavami. Najhuje je bilo septembra 1933, ko je imela v Podbočju najvišji doslej zabeleženi pretok (408 m<sup>3</sup>/s), povsem je bila Kostanjevica pod vodo tudi ob poplavi 19. septembra 2010. V [[Krakovski gozd|Krakovskem gozdu]] se poplavam Krke pridružijo še poplave ob njenih levih pritokih iz [[Krško hribovje|Krškega hribovja]] in tu poplavne vode zastajajo dlje časa. Krka poplavlja tudi pred izlivom v Savo od Bušeče vasi navzdol, težave s poplavami imajo tudi v [[Krška vas, Brežice|Krški vasi]], ki jo Krka poplavlja, kadar ji narasla Sava prepreči izlivanje v glavno reko; to se je npr. zgodilo ob poplavah 2. novembra 1990 in še huje 19. septembra 2010.<ref>Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 111–114. Ljubljana. COBISS 241975296. ISBN 978-961254-094-3</ref> == Kakovost vode == Po podatkih ARSO je bila Krka leta 2009 v dobrem kemijskem stanju, razen na odseku Soteska–Otočec, kjer so v vodi odkrili presežene vrednosti tributilkositrove spojine [[tributil kositer|TBT]] – v povprečju 0,00104 μg/l. Za leto 2010 so v isti publikaciji objavili, da je ekološko in kemijsko stanje Krke zelo dobro do dobro.<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf ''Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010''.] ARSO, 35 str. 2012; tabeli 4 in 6. Pridobljeno 19. december 2013.</ref> Že leta 2008 so na [[Institut »Jožef Stefan«|Inštitutu Jožef Stefan]] pri analizi vzorcev iz Krke odkrili povečani koncentraciji tributilkositra (TBT) in živega srebra; vsebnost TBT-ja je bila celo 60-krat višja od dovoljene. Po izjavah direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto g. Dušana Harlanderja, dr. med., spec., je bila zadnja resna raziskava Krke opravljena leta 1990.<ref>Jakše Gazvoda, Tanja (2011). ''Ribe v laboratoriju, preplah pa še v zraku.'' Dolenjske novice (tedenska priloga Dolenjskega lista), 6.10.2011, str. 1.</ref> Rezultati analiz kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib v letu 2012 so pokazali, da so vrednosti za Krko (mesti vzorčenja Srebrniče in Podbočje) pod mejnimi vrednosti, vendar še vedno nad priporočenimi vrednostmi.<ref>[http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo%20RIBE%202012_SPLET.pdf Sodja, Edita (2013). ''Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib v Sloveniji v letu 2012''.] ARSO, 26 str. Pridobljeno 18. december 2013.</ref> V mesecu avgustu 2013 je v Krki pri Kostanjevici poginilo večje število školjk, med katerimi je prevladovala vrsta [[potočni škržek]] z dolžino lupine do 10&nbsp;cm. Vzrok pogina ni raziskan, ker Zavod RS za varstvo narave nima sredstev za interventne analize površinskih voda, občina Kostanjevica na Krki pa ni bila pripravljena pokriti stroškov analize. Ne ve se, ali so školjke žrtve podnebnih sprememb ali pa krajevnega [[onesnaževanje|onesnaževanja]] reke, visoke poletne temperature in pomanjkanje padavin pa so gotovo povzročili nizek vodostaj reke in pomanjkanje kisika. Nadzor vode v Krki sicer poteka v okviru državnega monitoringa, opravlja ga Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto na 13 mestih od [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteske]] do Brežic. Zadnji redni pregled je bil v mesecu juliju 2013, ko je bila voda še zadovoljive kakovosti.<ref>Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave, ''Naša naravna dediščina-Pogin školjk v Krki''. Dolenjski list, 22.8.2013, str. 18</ref><ref>M. Luzar, ''Zakaj so umirale školjke v Krki''. Dolenjske novice (tedenska priloga Dolenjskega lista), let. 9, št. 34 (22.8.2013), str. 1.</ref> == Ljudje in reka == [[Slika:Zagradec prag.jpg|sličica|desno|260px|Lehnjakova pregrada in nekdanji mlin pri [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]]]] Ob zgornjem toku Krke so nekoč delovali številni mlini in žage, saj je bil to edini vir vodne energije za celotno Suho krajino. »V 2. polovici 19. stoletja so redno mleli v 24 mlinih, phali ječmen, proso in ajdo v 3 stopah, izdelovali sukno v 2 valjkalnicah, žagali na 14 žagah in kovali v 5 kovačijah. Pri slednji številki niso upoštevani veliki kovaški in železolivarski obrati v Zagradcu in na Dvoru ter papirnica in usnjarna v Žužemberku.« <ref name="kulturni">Knez, Tone, Bogataj, Janez (1983). ''Po dolini zgornje Krke'' (zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 120), str. 14</ref> Po koncu 2. svetovne vojne so vodni obrati drug za drugim umirali, nekaj opuščenih še vedno stoji (npr. v Praprečah), v celotni zgornji dolini pa deluje samo še Štupnikov mlin v [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].<ref>[http://www.stupnikov-mlin.si ''Štupnikov mlin''.] Pridobljeno 20. december 2013.</ref> Občina Žužemberk je Dimčev mlin v Budganji vasi in Jožmanov mlin v Drašči vasi razglasila za kulturna spomenika lokalnega pomena.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=111848 Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk]. Uradni list RS, št. 12/2013 (7. februar 2013). Pridobljeno 22. december 2013.</ref> Od nekdanjih žag deluje samo žaga na spodnjem koncu soteske, vendar že dolgo ne več na vodni pogon. Skromna, a nekoč v davnini pomembna nahajališča železove rude v Suhi krajini in drugod po Dolenjskem so bila ena od osnov, ki so že v starejši železni dobi (8.–4. stol. pr. n. št.) omogočila razcvet t. i. [[Halštatska kultura|halštatske kulture]], od katere so ostali ostanki številnih gradišč in gomilnih grobov. Tudi v srednjem in novem veku je bilo v dolini pomembno fužinarstvo, zlasti pri Zagradcu, kjer so poznane [[fužina|fužine]] v 16. stoletju, Žužemberku in predvsem na Dvoru, kjer so nekdanje fužine v 19. stoletju prerasle v veliko železarno, daleč naokrog poznano po izdelkih iz litega železa, ki pa so jo morali zaradi tuje konkurence leta 1896 zapreti.<ref name="kulturni" /><ref>''Krajevni leksikon Slovenije'', 2. knjiga, str. 491.</ref> Danes je neposredno z reko povezan turizem, tako v zgornjem toku, kjer je ob reki več turističnih kmetij, kot ob spodnjem toku, kjer je najpomembnejša turistična točka [[grad Otočec]] z bogato turistično ponudbo (hotel, restavracija, golf igrišče, avtokamp). Na Dvoru deluje velika ribogojnica, manjša je tudi v vasi Krka. == Varstvo narave == Celotna Krka, od izvira do izliva, je sicer vključena v varovana območja [[Natura 2000]], vendar obstajajo številni pritiski za nove posege v to dolenjsko lepotico (male hidroelektrarne, širitev ribogojnic, čolnarjenje in raftanje prek lehnjakovih pragov), ki jih bo treba skrbno pretehtati in ohraniti reko v sedanjem dobrem stanju. V zgornjem delu porečja Krke, kjer so številni kraški izviri, živijo številne endemične jamske živali. Tudi reka in njeni pritoki so biološko zelo bogati, saj v njih živi 52 vrst rib in ena vrsta piškurja (donavski potočni piškur ''Eudontomyzon vladykovi'' Oliva&Zanan 1959), od teh je 44 domorodnih in 8 tujerodnih. Kar 16 ribjih vrst je uvrščenih v Prilogo II Habitatne direktive; to so evropsko pomembne ribje vrste, za katere je Slovenija dolžna varovati njihove [[habitat]]e, npr. upiravec (''Zingel streber'' Siebold 1863), zvezdogled (''Romanogobio uranoscopus'' Agassiz 1828), velika nežica (''Cobitis elongata'' Heckel&Kner 1858). Krka je zelo pomembna tudi za športni ribolov; najpomembnejše lovne ribe so [[potočna postrv]] (''Salmo trutta'' L. 1758), [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'' Walbaum 1792) in [[lipan]] (''Thymallus thymallus L. 1758).<ref>[http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Ribistvo/novomesko_RO.''Načrt za izvajanje ribiškega upravljanja v novomeškem ribiškem območju za obdobje 2011-2016. Osnutek''.]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 2010, 84 str. Pridobljeno 22. december 2013.</ref><ref>[http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/sezffh_II_sept07.pdf ''Seznam rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji s priloge II Direktive o habitatih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131224112339/http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/sezffh_II_sept07.pdf |date=2013-12-24 }}. 2007, 6 str. Pridobljeno 22. december 2013.</ref> == Nadaljnje branje == * Bogataj, Janez, (1982). ''Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke''. Dolenjski tisk, Dolenjski muzej, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 191 str. COBISS 13129985. * Gams, Ivan (1962). ''Nekatere značilnosti Krke in njenih pritokov.'' V: Dolenjska zemlja in ljudje, str. 92–110. Dolenjska založba, Novo mesto. COBISS 2937601. * [http://www.zuzemberk.si/data/obrazci/Koncept%20prostorskega%20razvoja%20obcine%20na%20turizmu.pdf Koncept prostorskega razvoja občine Žužemberk s poudarkom na turizmu]. TOPOS d. o. o., 2000. 164 str. * Natek, Milan (1984). '' Nekatere geografske značilnosti izrabe vodne sile v porečju Krke.'' V: Dolenjska in Bela krajina, str. 129–145. Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana. * Savnik, Roman (1962). ''Nekateri problemi kraške hidrografije na Dolenjskem.'' V: Dolenjska zemlja in ljudje, str. 15–30. Dolenjska založba, Novo mesto. COBISS 2937601. * Šifrer, Milan, Lovrenčak, Franc, Natek, Milan (1981). ''Geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otočcem.'' Geografski zbornik, 20 (1980), str. 95–208. COBISS 10615085. == Galerija == <gallery perrow="5"> Slika:Zuzemberk prag.jpg|Lehnjakova pregrada pri [[Žužemberk]]u File:Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg|Krka pri Glavanovem mlinu v Gornjem Kotu File:Novo mesto iz Straže.jpg|Krka med Stražo in Novim mestom Slika:Krka4.jpg|Krka pred [[Novo mesto|Novim mestom]] Slika:Krka pri Otočcu.jpg|Krka nad gradom Otočec Slika:Otocec otocki v krki.JPG|Lehnjakovi otočki nad gradom [[Grad Otočec|Otočec]] Slika:Krka_pri_Kostanjevici.JPG|Jesensko tihožitje pri [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici]] Slika:Kostanjevica brv cez krko.JPG|Brv čez Krko v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici]] Slika:Krka krska vas sneg.JPG|Krka v snegu pri [[Krška vas|Krški vasi]] Slika:Krka krska vas.JPG|Krka pri [[Krška vas|Krški vasi]] </gallery> == Zunanje povezave == *[http://www.jkkrka.si/Krska%20jama.html Krška jama] *[http://www.tdkrka.si/prva-stran Turistično društvo Krka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131224113815/http://www.tdkrka.si/prva-stran |date=2013-12-24 }} *[http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/narava/krka/ Reka Krka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040831073945/http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/narava/krka/ |date=2004-08-31 }} *[https://web.archive.org/web/20020219113830/http://www.geocities.com/korelcm/Krka.html Dolenjska reka Krka, naravna in zgodovinska znamenitost] *[http://www.rdnovomesto.si/ribolov Ribiška družina Novo mesto – ribolov] *[http://www.otocec.si/turizem/turizem_otocec.php Turizem v kraju Otočec] *[http://www.kostanjevica.si Občina Kostanjevica na Krki] *[http://www.burger.si/Slapovi/Dolenjska/Krka/Krka.htm Izvir reke Krke www.burger.si] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/krka/ Televizijska oddaja RTV Slovenija o reki Krki] == Sklici == {{sklici}} {{Pritoki Krke}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] dxuq9s5ue95qp69xfnv6wcuqvkl2az4 Sajat Nova 0 11482 6659057 6527128 2026-04-12T15:42:00Z Romanm 13 [[Heraklij II. Gruzijski]] 6659057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Harutjun Sajakjan''' - '''Sajat Nova''' ([[armenščina|armensko]] Սայաթ-Նովա), [[Armenci|armenski]] [[glasbenik]], [[pesnik]], [[diplomat]], * [[1712]], † [[1795]]. Harutjun Sajakjan se je verjetno rodil v [[Sanahin]]u, rojstnem kraju njegove matere. Kmalu se je pokazala njegova nadarjenost za [[petje]], skladanje [[poezija|pesmi]], petje in igranje [[kemenče]]ja ([[violina|violini]] podobno [[glasbilo]] s 3 strunami). V najstniških letih se je njegova [[družina]] preselila v Tiflis (današnji [[Tbilisi]]) in se preživljala s pletenjem. Iz nekaterih pesmi se da sklepati, da je tudi Harutjun služil kot vajenec pri pripravi [[volna|volne]]. V Tiflisu je bil vsakodnevno v stiku s trubadursko glasbo in če si ne bi že prej pridobil vzdevka '''Sajat-Nova''' (»''kralj pesmi''«), bi najverjetneje dobil naslov '''kusan''', ki pripada znanim umetnikom. O njegovih glasbenih sposobnostih in znanju [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]] (poleg v [[Armenščina|armenščini]] je pel tudi v [[Gruzinščina|gruzinščini]], [[Azerščina|azerščini]] in [[farsi]]ju) so izvedeli tudi na [[Gruzija|gruzinskem]] dvoru in kralj [[Heraklij II. Gruzijski|Heraklej II.]] mu je ponudil službo dvornega glasbenika in pesnika. Sčasoma je postal tudi kraljev svetovalec in pripisujejo mu, da je pripravil zavezništvo med [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]]om proti [[Perzija|Perzijcem]]. Ko se je zaljubil v kraljevo sestro Ano, je izgubil službo na dvoru. Preostanek življenja je preživel v trubadurskem slogu kot potujoči glasbenik. Leta [[1795]] je bil ubit (najverjetneje v samostanu [[Haghpat]], kjer je v starosti največ živel) med vojnim pohodom perzijske armade [[Agha Mohamed Khan|Aghe Mohameda Khana]]. Skupno naj bi napisal čez tisoč pesmi, avtorstvo pa se mu da dokazati za 220 pesmi v [[armenščina|armenščini]], [[gruzinščina|gruzinščini]] in [[farsi]]ju, ki so se do [[19. stoletje|19. stoletja]] prenašale ustno in se pojejo še dandanes. Po njem se imenuje tudi glasbena šola v [[Erevan]]u. == Viri == {{refsez}} == Zunanje povezave == * [https://sayat-nova.am sayat-nova.am] * [http://www.classical-composers.org/cgi-bin/ccd.cgi?comp=nova Classical Composers Database] * [http://www.britannica.com/eb/article?eu=67689 Encyclopaedia Britannica] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nova, Sajat}} [[Kategorija:Armenski diplomati]] [[Kategorija:Armenski glasbeniki]] [[Kategorija:Armenski pesniki]] 5re9iodrmshl4a49d52dva8j1uw6prm Edvard Kocbek 0 12484 6659067 6658845 2026-04-12T16:12:58Z MaksiKavsek 244409 nepotrebno 6659067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Edvard Kocbek |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Mati in sin]]<br />[[Večer pod Hmeljnikom]]<br />[[Črna orhideja]]<br />[[Strah in pogum]]'' }} '''Edvard Kocbek''', {{Avdio|Sl-Edvard Kocbek.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]], * [[27. september]] [[1904]], [[Sveti Jurij ob Ščavnici]], [[Avstro-Ogrska]] † [[3. november]] [[1981]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Kocbekov [[opus]] zajema [[Pesništvo|poezijo]], dnevniško-pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, [[esej]]e ter članke. == Življenje == Rodil se je v kmečki družini očetu organistu Valentinu in materi Matildi (rojena Plohl). Kocbek je študiral [[teologija|teologijo]], vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na [[romanistika|romanistiki]] v Ljubljani. Po študiju v [[Berlin]]u in [[Pariz]]u je služboval kot [[profesor]] [[francoščina|francoščine]] v [[Bjelovar]]ju, [[Varaždin]]u in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko [[kultura|kulturno]] in [[politika|politično]] življenje. Tu je postal eden od ideoloških vodij [[katolicizem|katoliške]] kulturne [[Politična levica|levice]] ter [[urednik]] njene [[revija|revije]] ''Dejanje'' (1938–43). Kot predstavnik [[krščanski socializem|krščanskih socialistov]] je bil član najvišjih organov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Z ženo Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911–1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lučko (1938–1973), pesnika, kasneje tudi slikarja [[Matjaž Kocbek|Matjaža]] (1946–2013) in grafičnega oblikovalca [[Jurij Kocbek|Jurija]] (1949–2009). ==Družbeno in politično delovanje== Že v gimnazijskih letih v Mariboru se je pridružil skupini mladih [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], ki so želeli nadaljevati tradicijo krščanske socialne misli [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] ter se oplajali s [[Socialna demokracija|socialdemokratskimi]] pogledi [[pisatelj]]a [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Navdihoval jih je tudi nemški [[teolog]] in [[filozof]] [[Romano Guardini]].<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 26</ref> [[File:Slovene literats 1925-35.jpg|thumb|240px|right|Kocbek (levo) s skupino mladih slovenskih pisateljev v Ljubljani leta 1925. Od leve na desno: Edvard Kocbek, [[Bogomil Hrovat]], [[Slavko Grum]], [[Anton Ocvirk]], [[Josip Vidmar]], [[Vladimir Bartol]]]] Kot študent ljubljanske Univerze je leta 1928 postal glavni urednik revije ''[[Križ na Gori]]'', kasneje preimenovane v ''[[Križ (revija)|Križ]]''. Tudi sicer je deloval v katoliškem mladinskem gibanju. Iz tega časa so tudi njegove prve pesniške objave v ugledni katoliški literarni reviji ''[[Dom in svet]]''.<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 38</ref> ===Esej ''Premišljevanje o Španiji''=== Aprila 1937 je v reviji [[Dom in svet]] objavil esej ''Premišljevanje o Španiji''. Ko je Kocbek glavnemu uredniku [[France Koblar|Francetu Koblarju]] prvič prinesel esej, je bil ta osupel zaradi njegovih ostrih sodb in nepretehtanih mest. Kocbeku je vrnil besedilo v predelavo s prošnjo, naj ga notranje uravnovesi in predvsem izpostavi kulturni problem ''španskega vprašanja''. Ker Koblar tudi s predelanim esejem ni bil zadovoljen, je dal korekturo v branje publicistu [[Franc Terseglav|Francu Terseglavu]]; ta je esej močno glosiral in Koblarju napovedal oster odziv javnosti. Kocbek glos ni dovolj upošteval, Koblar pa je nejevoljen in naveličan popustil in objavil esej. Boji med uporniki generala [[Francisco Franco|Francisca Franca]] in špansko republikansko vlado so bili sicer v slovenskem dnevnem tisku deležni velike pozornosti. Kocbek se je v svojem prikazu vojne v Španiji opiral na pisanje francoskega levičarskega tiska. Način, kako je v svojem eseju razumel [[fašizem]], je bil zelo podoben logiki [[Kominterna|Kominterne]]: vse, kar nasprotuje ljudski fronti, je fašizem. Okrog tega eseja so se potem v slovenskem katoliškem taboru pojavile ostre delitve. Že 29. aprila 1937 se je o vsebini eseja kot prva polemično razpisala [[Straža v viharju]], 30. aprila je bil enako polemičen še list [[Mi mladi borci]]. Polemiziranje s Kocbekovim esejem je bilo v teh dveh listih potem prisotno tudi še pozneje. V juniju 1937 pa je [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] objavil obširen članek v več delih ''Španija v „Dom in Svetu” pa globlji pogledi'', ki je pokazal na vrsto neresničnih trditev, vrzeli in hudih enostranskosti v Kocbekovem eseju; tam je prikazano, da je v Španiji res šlo za komunistično revolucijo, in spodmaknil tla celotnemu ogrodju Kocbekovega eseja, od katerega je potem ostal le še konstrukt, ki istoveti katoliške stranke, tradicionalne vernike in [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkev]] s fašizmom, nasproti pa jim postavlja razjarjeno ljudstvo. S podatki, na katerih Kocbekov esej stoji in pade, je enako temeljito opravilo tudi ''Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji'', izdano 1. julija 1937; to pastirsko pismo so nato v [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]] objavili kot prilogo k deseti številki [[Ljubljanski škofijski list|Ljubljanskega škofijskega lista]]. V osmi številki Ljubljanskega škofijskega lista, 2. avgusta 1937, pa je škof [[Gregorij Rožman]] dodal k napovedi objave omenjenega pastirskega pisma španskih škofov še naslednjo obsodbo Kocbekovega eseja: {{navedek|Edvarda Kocbeka članek 'Premišljevanje o Španiji' /…/ je po vsebini in obliki zmožen zbuditi v čitateljih krivične sodbe o katoliški cerkvi in mržnjo do nje. Stavek: 'Vse herezije in odpadi so bili navadno očita dejanja, duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico,' je, kakor je zapisan, popolnoma zmoten in nasprotuje stališču in nauku katoliške Cerkve.}} Ko so bila dejstva o španski državljanski vojni z navedenim Slovenčevim člankom in s pastirskim pismom španskih škofov razkrita, Kocbekovega stališča ni bilo več mogoče argumentirano braniti. Zato potem v vsem slovenskem tisku ni izšel niti en resen, problemski članek v zagovor ''Premišljevanja o Španiji''. Po objavi tega eseja se je odnos med krščanskimi socialisti na eni strani ter Katoliško cerkvijo in vodstvom katoliškega političnega tabora na drugi še bolj zaostril,<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013, s. 160, 161. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Kocbek pa se je uveljavil kot osrednja osebnost med [[krščanski socializem|krščanskimi socialisti]] v Sloveniji. ===Druga svetovna vojna=== Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil kot vodilni krščanski socialist (po aretaciji in ustrelitvi [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleša Stanovnika]]) leta 1942 vključen v izvršni odbor [[OF]] in je v tej funkciji odšel v partizane (na osvobojeno ozemlje, kjer je mdr. februarja leta 1943 podpisal t.i. [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]]), že konec leta 1942 je postal eden od podpredsednikov [[AVNOJ|AVNOJ-a]], na zasedanju v Jajcu pa poverjenik za prosveto v [[NKOJ]], tudi pooblaščenec za socialno politiko namesto [[Anton Kržišnik|Antona Kržišnika]]. Udeležil se je [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] oktobra 1943 in zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944, na katerih je bil izvoljen v predsedstvo [[SNOO]] oz. [[SNOS]]. V vlogi člana [[NKOJ]] oz. jugoslovanske "partizanske" vlade je poleti 1944 odšel na misijo v [[Vatikan]], kjer ga je sprejel vatikanski državni sekretar, medtem ko poglavnitnega cilja, sprejema pri [[Papež Pij XII.|papežu Piju XII]], ni uresničil, saj ta ni privolil v uradno avdienco nepooblaščenega predstavnika mednarodno še nepriznane državne oblasti, medtem ko Kocbek ni pristal na zgolj zasebno avdienco pri papežu. Marca 1945 je postal minister za Slovenijo v (zvezni) koalicijski vladi [[DFJ]]. ===Povojna leta=== Po [[vojna|vojni]] je bil [[minister]] za Slovenijo v zvezni [[vlada|vladi]] (do 1946), podpredsednik [[IO OF]] in po vrnitvi iz Beograda leta 1946 tudi podpredsednik [[Prezidij Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije]] oz. kmalu zatem podpredsednik [[1. prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ljudske skupščine LRS]] ter zvezni poslanec. Formalno zaradi njegove [[knjiga|knjige]] ''[[Strah in pogum]]'', ki je načela nekatera tabuizirana vprašanja iz slovenskega NOB (pogledi na smrt in likvidacijo političnih nasprotnikov, vprašanje izdajstva in ovajanja med [[partizan]]i, problematika katoličanov med NOB), v resnici pa predvsem zaradi zaradi načelnih nesoglasij s slovenskim političnim vosdstvom oz. njegovega nastopa na 2. kongresu OF aprila 1951<ref>{{Navedi knjigo|title=In stoletje bo zardelo: Kocbeki, življenje in delo|last=Inkret|first=Andrej|publisher=Modrijan|year=2011|location=Ljubljana|page=301-337}}</ref>, so ga po javni politični kampanji proti njemu februarja 1952 prisilno upokojili in nadzorovali do konca življenja. Znova je začel objavljati šele po letu 1961, tri leta pozneje pa je za pesniško zbirko ''Groza'' prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Pravi šok pa je v slovenski javnosti povzročil izid Kocbekove izpovedi v obliki intervjuja, ''[[Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa]]'', ki sta jo leta 1975 v [[Trst]]u izdala kot knjigo pisatelja [[Boris Pahor]] in [[Alojz Rebula]]. V intervjuju je Kocbek spregovoril o [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojih domobrancev]]. Intervju je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima tako proti Edvardu Kocbeku kot proti Borisu Pahorju (t. i. "[[Zalivska afera]]").{{cn}} == Pesnik in pisatelj == Kocbek je začel svoje pesmi objavljati leta 1924 v dijaškem listu ''Stražni ognji'', kasneje v reviji ''[[Dom in svet]]'', kjer je objavljal tudi eseje. Že s prvo pesniško zbirko ''Zemlja'' se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje [[ekspresionizem|ekspresionistične]] in [[simbolizem|simbolistične]] prvine. Pesnikova ustvarjalnost je usmerjena v prihodnost. Ta pa je nepredvidljiva in torej ni vedno nujno, da se bo v prihodnje zgodilo najbolj zaželeno in najboljše. Zazrtost v bodočnost je prežeta s strahom pred koncem oziroma smrtjo, saj lirski subjekt verjame, da je človek nič v primerjavi z neskončnostjo. Kocbek pa se je sredi povojnih let znašel v težkem eksistencialističnem položaju. Ko so [[komunist]]i NOB izrabili za razredni boj in prevzem oblasti, se je pesnikova iluzija o vsenarodni etični in politični preobrazbi razblinila. Po umiku iz političnega življenja je bil do začetka 60. let izločen tudi iz kulturne javnosti in več let ni smel objavljati svojih del. V tem času je prevajal iz [[francoščina|francoščine]] in [[nemščina|nemščine]]. Tako njegove povojne pesmi govorijo o razkolu med idealno zamislijo in družbeno stvarnostjo, ki je bila utemeljena v nasilju in strahu. Kot pisatelj pa Kocbek ni izhajal iz [[socialni realizem|socialnega realizma]], vendar se je navdihoval pri religioznem [[Ekspresionizem|ekspresionizmu]], francoskem [[Personalizem|personalizmu]] in [[eksistencializem|eksistencializmu]] ([[André Malraux]], [[Emmanuel Mounier]], [[Vercors]], [[Sartre]]). Zanimala ga je usoda izobraženca, ki se sooča z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] ali [[fašizem]]. Tematika NOB je v Kocbekovih [[Novela (književnost)|novelah]] predvsem izpoved posameznika v težkem zgodovinskem obdobju. Kocbekovi literarni junaki so pogosto razpeti med svojimi dolžnostmi in svojo vestjo. Tako Kocbekove novele že načenjajo novo usmeritev v slovenski [[literatura|literaturi]], ki za seboj puščajo obdobje socialističnega realizma. == Dela, izšla za njegovega življenja == {| {{prettytable}} border=1 cellspacing=0 ! Poezija (pesniške zbirke)!! Proza!! Dramatika |- |valign=top| * ''[[Prve pesmi]]'' (1924) * ''[[Zemlja (Kocbek)|Zemlja]]'' (1934) * ''[[Groza]]'' (1963) * ''[[Poročilo (Kocbek)|Poročilo]]'' (1969) * ''[[Zbrane pesmi]]'' (1977) |valign=top| * ''[[Črna orhideja]]'' (1949) * ''[[Tovarišija]]'' (1949) * ''[[Strah in pogum]] (1951) * ''[[Listina]]'' (1967) * ''[[Krogi navznoter]]'' (1977) |valign=top| *''[[Plamenica]]'' (192?) *''[[Mati in sin]]'' (okoli 1920) *''[[Večer pod Hmeljnikom]]'' (1943) |} == Kasnejše izdaje in antologije: == * ''Izbrano delo 1-2 (Tovarišija I-II)'' (uredništvo in izbor [[Franc Zadravec]], 1974) * ''Zbrane pesmi 1-2'' (284; 286 str.), 1977 (urednik [[Tone Pavček]]; avtor spremne študije ''Med zemljo in grozo'': [[Andrej Inkret|Andej Inkret]]) * ''Pred viharjem'' (dnevniki), Slovenska matica, 1980 (spremna beseda [[Janez Gradišnik]]) * ''Listina:'' ''Dnevniški zapiski od 3. maja do 2. decembra 1943'', Slovenska matica, 1982 * ''Dnevnik 1951-1952'' (uredil [[Dimitrij Rupel]]), 1987 * ''Rane pesmi'' (Cankarjeva založba, 1991; spremna beseda [[Anton Trstenjak]]) * ''Osvobodilni spisi I.'' Ljubljana: Društvo 2000, 1991 (uredil [[Peter Kovačič Peršin]]) * ''Edvard Kocbek - zbrano delo'': 17 knjig (1991–2022) (uredila [[Andrej Inkret]] in [[Mihael Glavan]]) * ''Pričevanje: pesmi, dnevniki'' (2004, izbor [[Andrej Inkret]]) * ''Edvard Kocbek:'' ''Tudi čez ta prepad moram: izbrane pesmi'' (''s CD-jem'': ''slovenski pesniki berejo Kocbekove pesmi'') Izbor in spremna beseda: [[Aleš Šteger]], Litera, 2004 * ''Kocbekov dnevnik: Edvard Kocbek, Dnevnik 1954–1977'' (izbor), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004 * ''Partizanski dnevnik: 1938–1945'' (2 zv., 1419 str., 2022; spremni študiji Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin) * ''Strah in pogum: štiri novele'' (Blažena krivda, Temna stran mesca, Ogenj in Črna orhideja), DZS, 2014, 2024 (spremna študija [[Tomo Virk]]) * ''Strah in pogum'', Ljubljana, Sanje, Mladinska knjiga, 2023 * ''Med zemljo in nebom'': ''izbor poezije'' (2024, ob 120. obletnici pesnikovega rojstva - izbral Mihael Glavan; ur. Diana Pungeršič) * ''Z zelenim ognjem starodavnim: Partizanske pesmi'', Ljubljana, [[Sanje (film, 1990)|Sanje]], 2026 (spremni besedi [[Peter Kovačič Peršin]] in [[Rok Zavrtanik]]) == Vplivi == Kocbek je s svojo ustvarjalnostjo vplival na številne slovenske [[književnik|literate]], med njimi pa je eden prvih zagotovo [[pisatelj]] [[Boris Pahor]]. Kot osrednja osebnost slovenske [[literatura|literature]] se je Kocbek uveljavil šele v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko je postal eden pomembnejših ustvarjalcev, ki so vplivali na [[Drago Jančar|Draga Jančarja]], [[Tomaž Šalamun|Tomaža Šalamuna]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], [[Jože Snoj|Jožeta Snoja]], [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]], [[Gregor Strniša|Gregorja Strnišo,]] [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] in druge. ==Kocbek v leposlovju== *[[Ivo Svetina]], ''Pasijon po Kocbeku'', 2009.{{COBISS|ID=40164962}} *[[Sebastijan Horvat]] idr., ''Pot v Jajce'', 2009. *[[Janko Prunk]]: ''[[Iskanje pristana]]'', 2021. == Odlikovanja, nagrade in počastitve == * [[partizanska spomenica 1941]] * [[red ljudske osvoboditve]] * [[red zaslug za ljudstvo|red zaslug za narod]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[Prešernova nagrada]], 1964 * [[Nagrada zlati venec]] [[Struški večeri poezije|Struških večerov poezije]] (Struški večeri poezije, [[Struga, Severna Makedonija|Struga]]/[[Ohrid]], Sev. [[Makedonija]], 197?) * v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] mu je bil 2004 odkrit spomenik - kip na klopi sedečega Kocbeka * po njem je bila poimenovana ulica v Ljubljani (v [[Župančičeva jama|Župančičevi jami]]), kot tudi v njegovem rojstnem Svetem Juriju ob Ščavnici. == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ambrožič|first=Lado|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični profil Edvarda Kocbeka|publisher=|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=28768098}} * [[Nenad Bjeloš]], "Odlikovani Slovenci 1944-1950". ''[[Vojnozgodovinski zbornik]]'' št. 9 (2002). 90-97. {{COBISS|ID=250907648}} * [[Lev Detela]]: ''Zapleti v vijugah časa: moja soočanja z Edvardom Kocbekom in najboljšimi imeni literature ob izzivih za nujni duhovni preobrat sredi vsesplošne krize vrednot'' (2013) * [[Iztok Durjava]], ''Analiza Obdelave E. Kocbek [[Tončka Durjava|Tončke Durjava]]: zgodba o zamolčanem dokumentu slovenske politične policije'', 2022. * Glavan, Mihael ur. ''Edvard Kocbek v spominu Slovencev: razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ob 100. obletnici rojstva'' : Razstavna dvorana NUK, 26. 10.-12. 11. 2004. * [[Niko Grafenauer]] ur. ''Krogi navznoter, krogi navzven'': ''Kocbekov zbornik''. Nova revija, 2004. * {{cite book|last=Grdina|first=Igor|title=Edvard Kocbek med Tovarišijo in Listino : (ter še kom in čim)|publisher=[I. Grdina]|location=Ljubljana|year=1988|cobiss=55051618}} * [[Vekoslav Grmič]]: ''Kocbekova odločitev za OF in (njegov) krščanski etos'', 1994 * [[Spomenka Hribar]]: ''Edvard Kocbek in križarsko gibanje'', Ljubljana, 1990; ista: ''[[Dolomitska izjava]]'', 1991. * Spomenka Hribar: ''Svetotvornost poezije: hierofanija v poeziji Edvarda Kocbeka (hermenevtična analiza Kocbekove poezije in drugih njegovih tekstov)'', 1996 (doktorska disertacija, knjižna izdaja Nova revija, 2002). * [[Tine Hribar]], ''Ena je groza'', 2010. * [[Andrej Inkret]], [[Peter Kovačič Peršin]]: "[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVH9HKEV Edvard Kocbek naš sodobnik]" ''Sodobnost'', l. 39. št. 6/7 (1991). * [[Andrej Inkret]]: ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo'', 2011 (monografija - biografija, 639 str.) ISBN 978-961-226-979-1 * [[Andrej Inkret]], ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo.'' Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-241-503-7 * [[Taras Kermauner]], ''Navzkrižna srečavanja'', Ljubljana, 2008. * [[Albin Kralj]]: ''Katoliško mladinsko gibanje in Kocbek -'' magistrska naloga, Teološka fakulteta, Ljubljana, 1998. * ''Globoko zgoraj: zbornik o Edvardu Kocbeku'' (ur. [[Albin Kralj]]), Društvo 2000, Ljubljana, 2005. * ''Kriza revije "Dom in svet" leta 1937: zbornik dokumentov'', Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=115093504}} * Mirko B. [[Miklič]], ''Sredi krute sile nežno trajam: Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani'', 2017 * [[Igor Omerza]], ''Edvard Kocbek: Osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. * Igor Omerza: ''Kocbek, Pahor, Jančar in Udba'', 2022 * Igor Omerza: ''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 * Boris Pahor: ''Ta ocean, strašnó odprt'' (1989, spomini, dnevnik) * Boris Pahor: ''Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte'' (v sodelovanju s Petrom Kovačičem Peršinom in Mihaelom Glavanom, 2018) * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Pogačnik, Jože]] [et al.]. ''Slovenska književnost III.'' Ljubljana, 2001. 54-59 in 150-152. * [[France Pibernik]], [[Jurij Kocbek]] ur. ''Edvard Kocbek: dokumentarna monografija 1904-2004''. Celje: Mohorjeva družba, 2004) * [[Janko Prunk]], ''Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda'', Ljubljana, CZ, 1977 * ''Kocbekov zbornik'' (urednik [[Dimitrij Rupel]]), Maribor, 1987 == Glej tudi == * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam slovenskih književnikov]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek|Edvard Kocbek}} *[https://sites.google.com/view/kocbek/ Odlomek iz intervjuja v ''Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa''] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175077303 Edvard Kocbek: »Vse kar drhti, postaja zgodovina …«]« ''Sledi časa'' (6. oktober 2024). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174300085 Dediščina Edvarda Kocbeka«]« ''Sledi časa'' (19. oktober 2024). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocbek, Edvard}} [[Kategorija:Edvard Kocbek| ]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Personalisti]] 07mzd44zwa1njhvbhzty7j0vf1odb3r Seznam osebnih imen na O 0 14552 6659176 6493221 2026-04-13T08:17:15Z ~2026-22651-74 258126 6659176 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[O]].''' == Seznam == === Of === *[[Ofelija]] === Ol === * [[Oleg]] * [[Olga]] * [[Olgica]] * [[Oliva (ime)|Oliva]] * [[Oliver (osebno ime)|Oliver]] * [[Olivera]] * [[Olivija]] * [[Olja]] * Oleandra === Om === * [[Omar]] * [[Omer]] === On === * [[Ondina]] === Or === * [[Orijana]] * [[Orjana]] * [[Orlando (ime)|Orlando]] *Orland === Os === * [[Oscar]] * [[Oskar (ime)|Oskar]] * [[Osman]] * [[Osvald]] === Ot === * [[Otilija]] * [[Otmar]] * [[Oto]] * [[Otokar (ime)|Otokar]] * [[Oton]] === Ož === * [[Ožbalt (ime)|Ožbalt]] * [[Ožbej]] * [[Ožbolt]] == Glej tudi == {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|O]] 1ueimuf6iu4fz9b9eg4h8oujdgzk46y Vroclav 0 16691 6659025 6553797 2026-04-12T14:48:17Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ np 6659025 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Vroclav |native_name = Wrocław |official_name = |nickname = |motto = ''Wrocław – Miasto spotkań / Vroclav – mesto srečanja'' |image_skyline = Wrocław Collage.png |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = POL Wrocław flag.svg |image_shield = Herb_wroclaw.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |coordinates_region = PL |coordinates_display = title,inline |map_caption = |subdivision_type = |subdivision_name = {{PL}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_total_km2 = 292,92 |population_as_of = 2014 |population_total = 634487 |population_footnotes = <ref name=ludnosc_marzec2011>[http://www.stat.gov.pl/gus/5840_13169_PLK_HTML.htm Ludność. Stan i struktura w przekroju terytorialnym. Stan w dniu 31 12 2011].</ref> |population_density_km2 = auto |population_metro = 1164600 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=51|latm=06|lats=36|latNS=N |longd=17|longm=01|longs=20|longEW=E |elevation_m = 105-155 |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |blank_name = |blank_info = |website = http://www.wroclaw.pl |footnotes = }} [[Slika:Wroclaw Mapa.png|thumb|300px|right|Vroclav na Poljskem]] [[Slika:Ratusz_wroclaw.JPG|thumb|300px|right|Mestna hiša v Vroclavu]] [[Slika:Wrocław_-_Rynek_2015-12-25_12-44-18.JPG|thumb|300px|right|Osrednji mestni trg]] [[Slika:Wratislauia Breßlaw Breslau 17.Jh.jpg|thumb|300px|Vroclav]] '''Vroclav''' ([[šlezijščina|šlezijsko]] in {{jezik-pl|Wrocław}}, {{jezik-de|Breslau}}, {{jezik-cs|Vratislav}}, {{Jezik-la|Wratislavia}}) je največje [[mesto]] in zgodovinska prestolnica [[Šlezija|Šlezije]] na [[Poljska|Poljskem]] (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki [[Odra|Odri]]. Je prestolnica [[Spodnješlezijsko vojvodstvo|Spodnješlezijskega vojvodstva]] in pomembno izobraževalno, prometno ter industrijsko središče ter sedež rimskokatoliške nadškofije. Mesto je leta 2022 štelo 675.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] v ožjem mestnem in okrog milijon in četrt v širšem metropolitanskem območju. Mestna površina obsega 292,90&nbsp;km². Leta 2016 je mesto imelo naziv [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]]. == Zgodovina == {{sporno}} Najstarejši zapis o mestu izhaja iz 10. stoletja, omenjen pa je kot ''Vratislavia'', kakor trdijo Čehi, po vladarju [[Vratislav I.|Vratislavu I.]], za kar sicer ni dokazov. Poljska različica tega imena je Wrocisław, iz tega pa Wrocsław ter končno Wrocław (Vroclav). Podobno sta nastali tudi imeni mest Inowrocław (na Kujavskem - od »Juny Wrocław« - 'mladi Wroclaw') in Włocławek (prvotno »Wrocławek« 'mali Wrocław'). Iz tega pa izhaja tudi množica pisnih variant njegovega imena. Prva [[ilustracija]] podobe mesta je bila objavljena v ''Schedelsche Weltchronik'' leta 1493. V pionirskih časih je bil Vroclav [[trgovska naselbina]]. Integralni del Poljske je mesto vkup s celotno Šlezijo postalo okoli leta 990. Pokrajino je osvojil [[vojvoda]] [[Mieszko I.]] Leta 1000 so štiri poljska mesta postala sedeži škofij: [[Poznanj]] za [[Velikopoljsko vojvodstvo|Velikopoljsko]], [[Kołobrzeg]] za [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjansko]], [[Krakov]] za [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljsko]] in Vroclav za Šlezijo, kar je okrepilo pomen mesta. Kasneje so Šlezijci mesto razširili na južni breg [[Odra|Odre]] in ga razglasili za [[metropola|metropolo]] Šlezije leta 1138. Vroclav je postal drugo najpomembnejše mesto [[piast]]ovske Poljske, in sicer takoj za Krakovom. Dokumenti tistega časa omenjajo mesto z mnogimi različicami imena, med drugim: ''Bresslau'', ''Presslau'', ''Breslau'' in ''Latinska Wratislava''. Velik udarec za mesto je pomenil vpad [[Mongoli|Mongolov]] leta 1241, saj je bilo prebivalstvo evakuirano, mesto pa z izjemo gradu izplenjeno in požgano. Zatem je bilo obnovljeno ter znova razvito. Vroclav je v 14. stoletju, skupaj z večino Šlezije prešel pod [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Leta 1262 je, kakor tudi vsa večja mesta Poljske, dobil [[Magdeburške pravice]], bil pa je tudi vključen v [[Hansa|Hanzeatsko ligo]] severnoevropskih trgovskih mest. Skozi večino srednjega veka je bilo mesto pod vladavino poljske dinastije [[Piasti|Piastov]]. Zaradi konfliktov v jedru dinastije so se različne kneževine pričele ločevati od kraljestva. Mesto je bilo leta 1335 vkup s pretežnim delom Šlezije integrirano v del Nemškega Rajha - kraljestvo [[Bohemija|Bohemije]], kamor je spadalo do štiridesetih let 18. stoletja. Dinastija [[Habsburžani|Habsburžanov]] je kraju vladala od leta 1526 dalje. [[Luterani|Luteranski]] val [[protestantizem|protestantizma]] je močno zajel tudi Vroclav, a je obstanek protestantov onemogočila represija [[protireformacija|protireformacije]] na čelu z [[Družba Jezusova|jezuiti]] ob pomoči habsburških vladarjev. Ti so leta 1675 po izumrtju Piastov nasledili mesto in se zatekli k nasilnemu izkoreninjanju protestantizma. Med [[vojna za avstrijsko nasledstvo|vojno za avstrijsko nasledstvo]] v prvi polovici 18. stoletja je bila Šlezija priključena [[Prusija|Prusiji]]. Slednja si je deželo lastila zaradi sporazuma med piastskimi vladarji vojvodine ter dinastijo [[Hohenzollerni|Hohenzollernov]], ki so zagotovili prusko nasledstvo. S to pogodbo se Habsburžani niso strinjali. Zaton Svetega rimskega imperija 1806 ni prinesel sprememb oblasti v mestu, saj so ga še naprej nadzorovali Prusi. Leta 1871 je sledila priključitev novorojenemu [[Nemški imperij|Nemškemu imperiju]], mesto pa se je razvilo v pomemben [[industrija|industrijski]] center s produkcijo [[laneno platno|lanenega platna]] in [[bombaž]]a. Iz tega razloga se je drastično povečala populacija med letoma 1860 in 1910 – prebivalstvo se je potrojilo, njegovo število pa je preseglo pol milijona. Okoli leta 1850 je dokončno Prav tako so bile raztegnjene občinske meje, in sicer v letu 1928. [[Druga svetovna vojna]] je prinesla pomor več kot 10 tisoč [[Judi|Judov]], mesto pa je v tej dobi predstavljalo pomembno nemško oporišče. Ko se mu je februarja 1945 približala [[Rdeča armada]], so Nemci Vroclav razglasili za utrdbo (''[[Festung Breslau]]''). Ob tem so evakuirali večino prebivalstva, v času odločilnih bojev pa je v kraju še vedno vztrajalo približno 200.000 ljudi. Za utrjevanje mesta so bili vpoklicani interniranci iz [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]]. Mesto je vztrajalo pod pritiskom sovjetske vojske skoraj 3 mesece in se predalo 7. maja 1945 kot zadnja pomembnejša nemška postojanka pred [[Berlin]]om. V ruševinah je ležalo okoli 40.000 trupel, mesto pa je bilo uničeno 70-odstotno. Med obleganjem je bilo zgrajeno moderno stanovanjsko naselje, zraven katerega naj bi nastalo oskrbovalno letališče. Med gradnjo letališča je umrlo neznano število delavcev iz kraja in koncentracijskih taborišč. Rdeča armada je ob osvojitvi mesta prinesla novo uničenje, ko se je znašala nad preostalim nemškim prebivalstvom v zameno za milijone padlih sovjetskih državljanov v nemških rokah od leta 1941 dalje. [[Potsdamska konferenca]] je prinesla Vroclav skupaj z večino preostale Šlezije v poljske roke, pretežen del nemške populacije pa je bil med letoma 1945 in 1949 izgnan v [[Nemčija|Nemčijo]]. Kljub temu se je ohranila manjšina, zadnja nemška šola v mestu je bila zaprta leta 1963. Razmeroma prazno mesto so poselili prebivalci manjših mest in vasi notranje Poljske, pa tudi priseljenci iz poljskih dežel, ki so prišle pod oblast [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Takšno je zlasti danes [[Ukrajina|ukrajinsko]] mesto [[Lvov]]. S časom je bil Vroclav obnovljen do svojega predvojnega blišča, večina spomeniških objektov pa je bila ohranjena. Danes je priznano kot edinstveno evropsko mesto s pisano arhitekturo, ki odseva nekdanje kulture in oblasti, od Avstrije in Bohemije do Prusije. Arhitektura [[gotika|gotskega]] stila je šlezijskega izvora, [[baročna arhitektura|baročni]] objekti pa so plod habsburške Avstrije (''[[Fischer von Erlach]]''). Zraven tega imajo spomeniško vrednost nekatere moderne stavbe, izmed katerih izstopa Ljudska dvorana (''Hala Ludowa'', 1911-1913) arhitekta [[Max Berg|Maxa Berga]]. Julija 1997 je mesto utrpelo večjo škodo zaradi poplav reke [[Odra|Odre]]. == Gospodarstvo == Mesto leži v zgodovinsko pomembni Šleziji, ki ima veliko rudno bogastvo v obliki [[črni premog|črnega premoga]]. Najpomembnejše je tako izkoriščanje te rudnine, prav tako pa ekonomsko bazo sestavlja trgovanje z železom in drugimi kovinami. Pomembno je tudi trgovanje z volno in kmetijstvo, zlasti pridelava žita. Industrijska infrastruktura je sestavljena iz železovih livarn, tekstilnih obratov, predelovalnic žita, obratov pohištva, nakita, glasbenih instrumentov, žganih pijač in cigar. V mestu je najti tudi težko industrijo, ki proizvaja stroje, zlasti železniške vagone in lokomotive. == Prebivalstvo == Mesto ima po oceni iz leta 2004 633.700 prebivalcev, od tega približno 336.600 (53 %) žensk ter 297.400 (47 %) moških; gostota je 2181/km². 65 % prebivalstva je delovno aktivnega, naravni prirastek pa je negativen. V današnjem času je velika večina prebivalstva [[Poljaki|poljske]] narodnosti, znotraj njega pa živi [[Nemci|nemška]] manjšina, ki je preostanek mnogoštevilčnega nemškega prebivalstva pred drugo svetovno vojno. == Uprava == Vroclav je prestolnica Spodnješlezijskega vojvodstva. Mesto upravlja mestni svet, ki ima danes mnogo večjo avtonomijo kot v [[komunizem|komunističnem]] sistemu. Vroclav je razdeljen na četrtne skupnosti: * Stare Miasto * Śródmieście * Psie Pole * Krzyki * Fabryczna Vroclav je pobraten z mesti [[Breda, Nizozemska|Breda]] ([[Nizozemska]]), [[Charlotte]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), [[Dresden]] ([[Nemčija]]), [[Grodno]] ([[Belorusija]]), [[Guadalajara]] ([[Mehika]]), [[Hradec Králové]] ([[Češka]]), [[Kaunas]] ([[Litva]]), [[Lvov]] ([[Ukrajina]]), [[Ramat Gan]] ([[Izrael]]), [[Wiesbaden]] ([[Nemčija]]). == Geografija == [[Občina]] Vroclav zavzema 292,8&nbsp;km², od tega 12,31&nbsp;km² vodnih površin. Značilen je velik pomen Odre, na katere otokih leži velik del mesta, zaradi česar je slednje poznano po svojih stoterih mostovih. Center leži na zemljepisnih koordinatah 51°07' [[zemljepisna širina|s.z.š.]] in 17°02' [[zemljepisna dolžina|v.z.d.]] Srednja višina je 111 metrov nadmorske višine. Najvišja točka mesta leži na 143 metrih, najnižja pa na 107,2 metra nadmorske višine. Povprečna temperatura je 9,1&nbsp;°C, povprečna količina padavin pa 620&nbsp;mm na leto. == Znamenitosti in kultura == Mesto je razporejeno na obeh bregovih Odre in na množici otokov, povezanih z mostovi. Osrednje mesto leži na zahodnem bregu reke, izhaja pa večinoma iz srednjega veka. Vzhodni Vroclav je moderni del mesta na vzhodnem bregu reke, sestavljajo pa ga zlasti stanovanjska naselja. V jedru mesta so znamenite sakralne zgradbe, izmed katerih izstopajo [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] cerkev svetega Janeza Krstnika (začetek gradnje 1158, najstarejša cerkev kraja), cerkev svete Elizabete (13. stoletje) in cerkev svetega Križa (13. – 14. stoletje). Najbolj znamenita posvetna arhitektura krasi mestno hišo (''ratusz''; 13. stoletje, prenova v 15. stoletju v gotskem stilu). Med druge znamenitosti sodijo nekdanja kraljeva palača, nekatera upravna poslopja, muzej upodabljajoče umetnosti ter poslopje [[Univerza v Vroclavu|vroclavske univerze]] (1702). Slednja je bila sprva jezuitska šola, danes pa je univerza s pomembno knjižnico, galerijo umetnosti in astronomskim observatorijem. V mestu je prav tako najti tehnično in druge univerze. == Šport == [[File:Wroclaw_Munincipal_Stadium_2019.jpg|thumb|300px|Mestni stadion]] Najbolj znani športni klub je [[Śląsk Wrocław]]. == Promet in zveze == Vroclav je pomembno prometno vozlišče, ki ga s tega vidika zaznamuje priključek na edini avtocestni krak v državi, pa tudi bližnje [[mednarodno letališče Vroclav]] in mestno rečno pristanišče na reki Odri. Javni mestni promet obsega [[tramvaj]] in avtobusni prevoz. == Glej tudi == * [[seznam mest na Poljskem]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.wroclaw.pl/ www.Wroclaw.pl] * [http://www.tripadvisor.rs/Tourism-g274812-Wroclaw_Lower_Silesia_Province_Southern_Poland-Vacations.html tripadvisor] {{Svetovna prestolnica knjige}} {{Evropska prestolnica kulture}} [[Kategorija:Vroclav| ]] [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Spodnješlezijsko vojvodstvo]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] {{normativna kontrola}} 5ddk3lim5zid82ld60neo59q4y44jis Ludvik XIV. Francoski 0 23668 6659243 6557695 2026-04-13T11:38:11Z Florentina Veršič 146476 Nadaljevanje prevajanja z enwiki. 6659243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref>Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=381-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Citirana dela === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} d2a0zyynz9d8n0atoitajg2tqzxqnqg Had (grški bog) 0 27986 6659007 6299402 2026-04-12T13:57:30Z Yerpo 8417 tn 6659007 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Had}} [[Slika:Hades Altemps Inv8584.jpg |thumb|250px|Rimska kopija grškega kipa Hada iz 5. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Palazzo Altemps (Museo Nazionale Romano) v [[Rim]]u]] '''Had''' (grško ᾍδης, ''Haidēs''; Ἀΐδης, ''Aïdēstudi'') tudi ''[[Pluton (mitologija)|Pluton]]'', ''Hades'', ''Pluto'', ''Dis'', je v [[grška mitologija|grški pa tudi rimski mitologiji]] [[bog]] [[grško podzemlje|podzemnega sveta]].'' == Mitologija == Bil je brat [[Zevs]]a in [[Pozejdon]]a in eden od [[Dvanajst bogov Olimpa|olimpskih bogov]]. Poročen je s [[Perzefona|Perzefono]], ki je bila hči [[Demetra|Demetre]]. Je eden izmed treh sinov [[Kronos]]a in [[Rea|Ree]]. Spremlja ga troglavi pes [[Kerber]], običajno pa je prikazan s čelado nevidnosti. Ko je odrastel, je z Zevsom, Pozejdonom sodeloval v Titanomahiji, vojni [[Titani|Titanov]], [[Kiklop]]i pa so jim darovali orožje: Zevs je dobil strelo, Had šlem nevidnosti, Pozejdon trizob. V noči pred prvo bitko se je Had odtihotapil do tabora Titanov in jim uničil orožje. Na koncu so bogovi zmagali, trojica bratov pa je vlekla slamice, da bi si razdelili področja vladanja. Zevs je z zvijačo dobil nebo in zemljo, Pozejdon morja, Had podzemni svet. Had je vladal mrtvim, pomagali so mu demoni, ki so ga brez ugovarjanja ubogali. Mrtvi niso smeli oditi iz podzemlja, živi ne vanj, jer bi se Had razjezil. Vsi ki so prihajali v podzemni svet, so bili v glavnem junaki: [[Heraklej]], [[Odisej]], [[Enej]], [[Orfej]], [[Tezej]] in [[Psiha (mitologija)|Psiha]]. Noben od njih ni bil zadovoljen s tistim kar je videl, o čemer govori tudi [[Homer]] v ''[[Odiseja|Odiseji]]''. Čeprav je Had vladal podzemlju, ni bil personifikacija smrti. To je bil Tanat, bog smrti. Ko so Grki hoteli Hada pomiriti, so z glavami udarjali ob tla, da bi jih slišal. Žrtvovali so mu črne živali, posebej ovce, mogoče je, da so žrtvovali tudi ljudi. Žrtvena kri se je zbirala v jame in vodnjake da bi zagotovili, da bo žrtev prišla do Hada, oseba ki je prinesla žrtev je morala obrniti glavo. Vsakih sto let so se odvijale stoletne igre v njegovo čast. Svojo ženo [[Perzefona|Perzefono]] je ugrabil, vsako leto pa se je lahko za pol leta vrnila na zemljo in s seboj prinesla [[poletje]] in [[pomlad]]. Had naj bi Persefono vrnil Zevsu, če tam ne bi pojedla ničesar. Zaužila pa je štiri peške zato je morala vsako leto za pol leta v podzemlje. Ko Perzefona odšla v podzemlje, se [[jesen]] spremenila v [[zima|zimo]]. Na upodobitvah ga večinoma prikazujejo kot starega in bradatega moškega. Njegov okras je dvozoba ost. Verjeli so, da obstajata dva vzporedna svetova. Ko je v enem svetu sonce zašlo, je v drugem vzšlo. Mrtvi so v podzemlje potovali s [[čoln]]om v družbi [[Tot]]a in [[Kepri|Kepra]]. Ko so prispeli, so morali prestati preizkušnjo s tehtanjem njihovega [[srce|srca]]. Če je bilo slednje lažje od [[pero|peresa]], so končali potovanje, se srečali z [[Oziris]]om in odšli v svet mrtvih. Podzemlje pa ni bilo namenjeno zgolj slabim ljudem, temveč vsem. Podzemlje se je delilo na: * [[Asfodelska raven]] (kraj slabih) * [[Elizijske poljane]] (kraj junakov) * [[Tartar]] (kraj za kaznovanje slabih) Skozi podzemlje je teklo pet [[reka|rek]]: [[Aheront]], [[Kokit]], [[Stiks]], [[Leta]] in [[Flegetont]]. Had duš iz podzemlja ni izpuščal, a ko je [[Orfej]] igral milo glasbo, je Had izpustil [[Evrikida|Evrikido]], pod pogojem, da se [[Orfej]] na poti nazaj ne bi ozrl. Orfej se je ozrl in izgubil Evrikido za vedno. ==Viri== *BELLINGER, Gehard J., Leksikon mitologije, 1997. *STEER, D., Mitoslovje, 1825. *CHRISP, P., Mumije, 2007. *CHRISP, P., Stara Grčija, 2008. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Commonscat|Hades}} * [http://www.theoi.com/Khthonios/Haides.html Had v klasični literaturi in umetnosti] * [https://web.archive.org/web/20011202145314/http://homepage.mac.com/cparada/GML/Hades.html Had v grški mitologiji] [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Bogovi smrti]] [[Kategorija:Bogovi podzemlja]] {{normativna kontrola}} 3go3dscdb3tqtqftx42k4pztomnf5a6 Božidar Kantušer 0 30189 6659033 6656512 2026-04-12T15:10:57Z Turboton 114981 dodal kategorijo 6659033 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Božidar Kantušer, okoli 1980|resting_place = [[Pokopališče Père-Lachaise]]|occupation = [[Skladatelj]]|spouse = [[Grace Renzi]]}} '''Božidar Kantušer''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], * [[5. december]] [[1921]], [[Pavlovski Vrh]], † [[9. maj]] [[1999]], [[Pariz]]. Kantušer je avtor [[komorna glasba|komornih]] in [[simfonična glasba|simfoničnih]] skladb ter [[balet]]ov. Od leta 1950 je živel v [[Francija|Franciji]]. Bil je direktor mednarodnega informativnega centra za sodobno glasbo [[Knjižnica Božidar Kantušer|B.I.M.C.]]. Bil je poročen z [[Združene države Amerike|ameriško]] [[Slikar|slikarko]] [[Grace Renzi]]. Pokopan je na pokopališču [[Pokopališče Père Lachaise|Père Lachaise]] v Parizu. == Življenje == Božidar Kantušer se je rodil na kmetiji na Pavlovskem Vrhu v [[Prlekija|Prlekiji]], kot prvi od petih otrok Blaža Kantušerja in njegove žene Katarine, rojene Hočevar. Oče je izhajal iz kmečke družine iz okolice [[Celje|Celja]], mati pa iz kovaške družine iz [[Kamnik]]a. Po prvi svetovni vojni sta bila oba zaposlena v [[Ljutomer]]u in od leta 1919 do 1929 živela na [[Pavlovski Vrh|Pavlovskem Vrhu]]. Podeželsko okolje, kulturna dediščina in narava njegove rodne Prlekije, kjer je živel prvih sedem let, so na skladatelju pustili svoj pečat. Plesi v maskah ([[kurent]]i) in ognjena kolesa [[kres]]ov, ki jim je bil takrat priča, so mu odprli svet [[Fantastika|fantastike]], ki ga je pozneje navdihnil kot skladatelja. Tako je nastalo več del – med drugim balet ''Kresna noč'', ki vključuje še en spomin iz otroštva, svojstvene ritme, ki so značilni za nekatera kmetijska opravila. Kantušer je obiskoval prvi razred v Ljutomeru (1928–29), nakar se je družina preselila v očetov rojstni kraj Celje, kjer je oče dobil delo v katastru.<ref>Poleg tega je oče bil čebelar.</ref> Oče je želel glasbeno izobraziti vse svoje otroke, tako da je od leta 1932 do 1940 Kantušer bil vpisan na [[Glasbena matica|Glasbeno matico Celje]], kjer ga je violino (in violo) poučeval Ivan Karlo Sancin. Sancin je tudi delil svojo goslarsko znanje in po njegovi zaslugi je skladateljev mlajši brat Joža kasneje postal goslar. Kantušerjeva posebna afiniteta do godal se je tako rodila iz izkušenj v Celjskem orkestru in iz prakse komorne igre. V najstniških letih je nastajala v njem želja da bi se glasbeno izrazil, to pa je preraslo v potrebo, da bi študiral kompozicijo. V drugi polovici tridesetih letih je bil vpisan na [[I. gimnazija v Celju|Celjsko gimnazijo]] in se pridružil laičnemu gibanju skavtov. Kantušerjevi otroci so pogosto preživljali poletne mesece v Kamniku, rojstnem kraju skladateljeve matere. Leta 1941 je moral Kantušer pobegniti pred [[nacisti]]. Zapustil je družino v Celju in se napotil v [[Ljubljana|Ljubljano]], da bi končal srednjo šolo. V Ljubljani je srečal profesorja kompozicije [[Srečko Koporc|Srečka Koporca]], ki ga je začel poučevati. Ker je bil agitator, so ga leta 1942 aretirali [[fašisti]] in je bil deportiran v [[Koncentracijsko_taborišče#Italija|koncentracijska taborišča]] v Italiji. Po vrnitvi z internacije leta 1943 je skoraj podlegel paratifusu, vendar pa je v Ljubljani spet srečal Koporca. Leta 1944 se je pridružil [[partizani|partizanom]] in se po osvoboditvi znova naselil v Ljubljani, da je lahko nadaljeval študij kompozicije pri Koporcu.<ref>''Srečko Koporc'' je bil zelo zahteven profesor. Učil je vse predmete, in je tudi bil seznanjen z raziskovanjem Druge dunajske šole.</ref> Svoje prvo delo, fugo z dvema temama, je napisal leta 1946 in ji leta 1948 dodal še preludij. V Kantušerjevem katalogu je Preludij in Fuga za klavir edino delo iz te dobe, kajti dveh partitur za orkester ni mogoče najti. Leta 1947 je prejel vizum za študij v [[Praga|Pragi]], vendar pa se je odločil, da bo ostal v Ljubljani in nadaljeval študij kompozicije pri Koporcu, ki ga je leta 1948 tudi zaključil. Od leta 1945 do 1950 je živel študentsko življenje. Imel je stike zlasti s slikarjem [[Karel Zelenko|Karlom Zelenkom]], s katerim sta si delila različna prebivališča, prebival pa je tudi pri Koporcu. Leta 1950 je šel z vizumom v Pariz. Na začetku 50tih letih je živel na Montparnassu in se preživljal s priložnostnimi deli. Gibal se je v umetniških krogih in se zlasti spoprijateljil s slikarji Pranasom Gailiusom, Raphaelom Kherumianom, [[Veno Pilon|Venom Pilonom]] in Emilom Wachterjem. Leta 1952 in 1953 se je Kantušer na [[Pariški glasbeni konservatorij|Pariškem konservatoriju]] izpopolnjeval pri [[Olivier Messiaen|Olivieru Messiaenu]] in tudi obiskal pouk Tonya Aubina in Jeana Riviera. Poleg tega je obiskoval predavanja estetike Étienna Souriauja na [[Sorbonne|Sorbonni]] in se tudi udeležil konference Internationale Ferienkurse für Neue Musik v Darmstadtu. Leta 1953 je skupaj s Lucom Ferrarijem,<ref>Luc Ferrari je krstno izvedel Preludij in Fugo za klavir leta 1953 in Tri bagatele leta 1954, v Maison des Arts na [[Sorbonne|Sorbonni]].</ref> Pierrom Migauxjem in Yvesjem Ramettejem ustanovil Groupe 84.<ref>Cilj Groupe 84 je bil promoviranje sodobne glasbe preko koncertov in predavanj. Na primer, Sonata za dva klavirja in tolkala [[Béla Bartók|Béle Bartóka]] je verjetno bila prvič izvedena v Franciji na koncertu, ki ga je organizirala Grupa 84.</ref> Še istega leta je podpisal svoj prvi godalni kvartet in srečal ameriško slikarko Grace Renzi, ki je postala njegova žena.<ref>Med svojima karierama sta dela slikarke in skladatelja pogosto bila povezana, saj sta tudi velikokrat obravnavala isto "temo", predvsem v baletih in na primer v skladbah Naplavine ali "How long …" .</ref> Par se je nastanil v četrti République. Leta 1954 je Kantušer podpisal svojo prvo simfonijo (''Komorna simfonija''). Leta 1955 se jima je rodil sin Borut, istega leta pa je bil krstno izveden prvi godalni kvartet. Ker ni mogel obnoviti [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] potnega lista, je Kantušer prejel status izseljenca. Leta 1957 se je z družino preselil v [[Bordeaux]], kjer je Grace Renzi dobila delo predavateljice v šoli ameriške vojske, nakar so se leta 1959 preselili v [[Fontainebleau]]. Tega leta je pa Kantušer podpisal svoj drugi godalni kvartet. V Fontainebleauju, kjer so živeli na obrobju gozda (vila "Bois Couvert"), je Kantušer imel stik z naravo in hodil na dolge sprehode. V teh Fontainebleaujskih letih je skladatelj napisal številna simfonična dela: simfonična drama ''Sire Halewyn'' (1960), ''Simfonija št. 2'' (1965), ''Koncertna uvertura'', ''Koncert za violončelo'' in ''Koncert za flavto''. Leta 1965 je Roger Bourdin krstno izvedel ''Koncert za flavto'', ki so ga predvajali na televiziji (ORTF) v oddaji o skladatelju. Premiera baleta ''Dve sliki''<ref>Poleg Dveh slik je Kantušer napisal več baletov: Zver Vaccarèsa, Kresna noč in Flamska legenda.</ref> je bila v American Center v Parizu. V drugi polovici 60tih let se je spoprijateljil z dirigentom Jeanom-Jacquesom Wernerjem, organistom Georgesem Devalléejem in Marcom Lombardom, s katerimi je tudi imel profesionalne odnose vso svojo kariero. ''Godalni kvartet št. 3'' je doživel prvo izvedbo, in ''Simfonija št. 2'' ter simfonična drama ''Sire Halewyn'' sta bili krstno izvedeni. Trije samospevi za bariton in klavir so pa bili posneti za ORTF. Med počitnicami je družina redno odhajala na pot, in obiskali so razne evropske države. Poleti leta 1966 so z avtobusom potovali po ZDA, med tamkajšnjim bivanjem pa je Kantušer dobil ameriško državljanstvo.<ref>Kantušer je kasneje imel dvojno državljanstvo, najprej ameriško in jugoslovansko, nato ameriško in slovensko.</ref> To mu je tudi omogočilo ponovni obisk domovine, saj je zdaj imel potni list. Tudi leta 1966 je prvič ena njegova skladba (Évocations za rog in klavir) bila izvedena in posneta v [[Slovenija|Sloveniji]]. Še v letu 1966 pa so Éditions musicales transatlantiques (EMT) izdali Simfonijo št. 2. Leta 1968 Kantušer postane pobudnik in eden od ustanovnih članov [[Knjižnica Božidar Kantušer|B.I.M.C.]] Takrat je tudi postal direktor BIMC-a in precejšen del svojega časa posvetil temu položaju na katerem je ostal več kot trideset let (BIMC danes nosi ime Knjižnica Božidar Kantušer). Leta 1970 je Koncertna uvertura bila krstno izvedena v [[Nica|Nici]] pod taktirko Jeana-Jacquesa Wernerja,<ref>Jean-Jacques Werner je krstno izvedel in posnel še dve drugi Kantušerjevi simfonični deli, v 60tih letih.</ref> trio Musica Rara pa je v [[Trst]]u krstno izvedel Largo. Pianist tria je [[Leon Engelman (pianist)|Leon Engelman]] s katerim je Kantušer začel profesionalno sodelovati, ter sklenil trajno prijateljstvo. Leta 1971 je družina Kantušer zapustila Fontainebleau in se vrnila v Pariz. Najprej so stanovali v četrti Bastille, nato Rue de Rome, nazadnje pa v Cité internationale des arts, kjer so se ustalili in kjer je par sklenil številna poznanstva. Poleg tega so v 70. letih pogosto preživljali poletja v [[Grožnjan]]u, kjer so se pridružili poletni koloniji umetnikov, ki so oživljali to [[Istra|istrsko]] mesto. Skladatelj je tukaj še posebno bil znova v stiku s svojim prijateljem Karlom Zelenkom. Koncert za violončelo izide pri založbi EFM (Éditions françaises de musique), leta 1973 pa podpiše Kantušer svojo Simfonijo št. 3. Istega leta je Georges Devallée krstno izvedel Preludij in fugo za orgle,<ref>Preludij in Fugo za orgle je izšel na eni od George Delvalléejevih LP-plošč posvečeni sodobnim orgelskim delom, ena od slik ''Grace Renzi'' je pa na ovitku plošče.</ref> leta 1974 mu je pa tudi bila posvečena skladba "How long …" . V letih 1974/1975, v prizadevanju za tem, da bi se odprlo več identičnih informativnih centrov, je Kantušerju uspelo odpreti BIMC center v Kamniku<ref>V istem prizadevanju je Kantušer bil v pogovorih z Lincoln Centrom v [[New York]]u.</ref> v sodelovanju z [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]]om, zato je tudi pogosto potoval med Francijo in Slovenijo. Leta 1976 je revidiral Simfonijo št. 3 in napisal skladbo Pisma moji ženi, za klavir. Leta 1977 je slovenska glasbena založba EDSS izdala Dve sliki, Kantušer pa je podpisal Koeksistenco št. 1,<ref>Naslov »Coexistence« (sobivanje) je mogoče razumeti v povezavi z izrazom "simfonija".</ref> ki je še istega leta bila izvedena v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]]. Leta 1978 je kot predpremiero cikla koncertov z naslovom "Skladatelji našega časa" organiziral v Parizu koncert komorne glasbe, v Cité des Arts (dvorana Edmond Michelet). Istega leta je Suita za tolkala bila krstno izvedena v [[Radenci]]h na Festivalu komorne glasbe dvajsetega stoletja. Pod naslovom Kresna noč je ta suita leta 1979 za [[RTV Slovenija]] doživela koreografijo [[Majna Sevnik Firšt|Majne Sevnikove]]. Leta 1980 je bila Simfonija št. 3 posneta za RTV Slovenija pod taktirko [[Anton Nanut|Antona Nanuta]],<ref>V obdobju med 1980 in 1996 je Anton Nanut na čelu [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnega orkestra RTV Slovenija]] krstno izvedel veliko Kantušerjevih simfoničnih del.</ref> Leon Engelman pa je zaslužen za to, da je RTV Slovenija predvajala dolgo radijsko oddajo o skladatelju. Posnetki njegovih del se pogosto predvajajo v Jugoslaviji. V Parizu je spoznal pisatelja Godfreyja Howarda (Oxon) in skladatelja Griffitha Rosea. Leta 1980 je Kantušer podpisal Godalni kvartet št. 4, ki ga je leta 1981 Zagrebški godalni kvartet prvič izvedel in ki izide na LP plošči.<ref>Druga stran plošče je posvečena Koncertu za violončelo, posnetek pa je prejel ''jugoslovansko'' letno nagrado.</ref> Leta 1981 podpiše Simfonijo št. 4 in jo revidira leta 1983. Poleg koncertnega ciklusa je BIMC center tudi organiziral razstave in predstavitve raznih glasbenih ustanov. Zakonca sta pogosto obiskovala [[Benetke]], kjer je v Sant’ Agnese leta 1983, Esquisse za orgle doživelo krstno izvedbo Georgesa Delvalléeja. Leta 1984 se je v [[Berlin]]u rodil vnuk Nicolas. Leta 1985 in 1986 je bil v [[SNG Maribor|Mariborski Operi]] na sporedu balet Flamska legenda,<ref>Partitura Flamske legende (1983) je revizija simfonične drame Sire Halewyn (1960).</ref> v koreografiji Vlasta Dedovića. Leta 1985 je Kantušer napisal skladbo za godala Eppur si muove, katere krstna izvedba je bila v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] leta 1986. Leta 1985 je moral priznati neuspeh sodelovanja med BIMC in NUK. Kantušer je obdržal stanovanje v Kamniku, ne pa hiše v Istri. V Kamniku se pogosto druži z veterinarjem Demetrom Sadnikarjem, imel je pa tudi stalne stike z umetnostnim zgodovinarjem Juretom Mikužem, ki ga je spoznal v Parizu. Kantušer je bil povezan z založništvom Billaudot, ki je nasledilo EFM. Od leta 1986 se je osredotočal na digitalizacijo BIMC datotek. Leta 1987 je Simfonija št. 4 bila posneta v Ljubljani pod taktirko Antona Nanuta, takrat so tudi Naplavine<ref>Skladba Naplavine je plod sodelovanja med Danielom des Brossesom (avtorjem poezije), Kantušerjem in ''Grace Renzi''.</ref> doživele krstno izvedbo. Kantušer je leta 1988 podpisal svoj zadnji, sedmi godalni kvartet.<ref>V obdobju med 1953 in 1988 je Kantušer napisal sedem godalnih kvartetov. Kvartete številka 4, 5, 6 in 7 je napisal v 80tih letih.</ref> Proti koncu tega desetletja sta se zakonca odpravila na umetniško-turistično potovanje po vsej Jugoslaviji. V 90. letih sta Kantušer in Grace Renzi večkrat obiskala ZDA. Dvakrat sta bila v [[New York]]u zaradi organizacije distribucije BIMC katalogov, ali tudi iz osebnih razlogov.<ref>East Side Dream za klavir je podpisal v ''New Yorku'' leta 1994.</ref> Kantušer je bil član American Composers' Alliance, in tudi član francoskega Sacem-a in Sazas-a v Sloveniji. V tem desetletju je izšlo več publikacij o njem in več radijskih oddaj mu je bilo posvečenih (zlasti na kanalu France 2), tri CD-ji ki vključujejo njegova dela so pa izšli v Sloveniji. Še je organiziral koncerte v Cité des Arts, eden od katerih je leta 1992 bil posvečen skladatelju Sergiu Natri. Istega leta je Kantušer podpisal simfonično verzijo skladbe Naplavine, ki je bila posneta za RTV Slovenija leta 1993. Skladbo Sarajevo, ki je bila podpisana leta 1993, so krstno izvedli na [[Dunaj]]u leta 1995. Koncert za violo, kontrabas in orkester je nastal leta 1994 in so ga leta 1996 posneli za RTV Slovenija. Leta 1996 pa je bil v [[Fresnes, Val-de-Marne|Fresnesu]] (Ferme de Cottinville) koncert, posvečen Kantušerju ob njegovi 75-letnici. Kantušer se je zavedal, da je bilo treba povečati število prostorov knjižnice, zato je bil na Sorbonni v zvezi s tem v stiku z Danièle Pistone. Ob koncertu v čast skladatelju v Holywell Music Room na Festivalu sodobne glasbe v [[Oxford]]u sta se zakonca leta 1997 odpravila na zadnje skupno potovanje. Leta 1998 je imel Kantušer pogovore s slovenskim ministrstvom za kulturo o odprtju BIMC centra v Sloveniji. Pogovori so bili uspešni leta 1999, ko se je Kantušer sestal z ministrom [[Jožef Školč|Jožefom Školčem]] in ko so vas [[Šmartno, Brda|Šmartno]] izbrali kot kraj za ustanovitev informativnega centra. Po drugi strani se pogovori z BnF (Biblitohèque Nationale de France) izkažejo za neuspešne. Božidar Kantušer je umrl 9. maj 1999 za možgansko kapjo v bolnišnici v Parizu, star 77 let. Kantušer je pokopan na [[Pokopališče Père-Lachaise|pokopališču Père-Lachaise]] z Grace Renzi (Kantuser), ki je umrla leta 2011. Rokopisi njegovih skladb so shranjeni v [[Kongresna knjižnica|Kongresni knjižnici]] v [[Washington]]u. Opera ''Na Božični večer'' ni dokončana. Marc Lombard je izdal vseh sedem godalnih kvartetov. Grace Renzi je poskrbela za nasledstvo BIMC-a in po zaslugi Dominique Hausfater je zbirka danes dostopna v Mediateki Hector Berlioz na Pariškem glasbenem konservatoriju. == Delo == {{glavni|Seznam glasbenih del Božidarja Kantušerja}} == Opombe in reference == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Howard Godfrey |title=Paris: the essential city |url=https://archive.org/details/parisessentialci0000howa |publisher=David & Charles Publishers plc |year=1988 |isbn=0-7153-9153-4}} * {{navedi knjigo |author=[[Franc Križnar|Križnar Franc]] |title=Sto slovenskih skladateljev |publisher=Prešernova družba, Vrba |year=1997 |isbn=961-6186-28-0}} * {{navedi knjigo |author=[[Henrik Neubauer|Neubauer Henrik]] |title=Vodnik po baletih slovenskih skladateljev |publisher=Forma 7, Ljubljana |year=2000 |isbn=961-6181-21-1}} * {{navedi knjigo |author=Koter Darja |title=Slovenska glasba 1918 - 1991 |publisher=Študentska založba |year=2012 |isbn=978-961-242-560-9}} * Guth, Paul ; Jean-Marie Marcel (1954). ''L'académie imaginaire''. Librairie Plon, Paris. * Honegger, Marc (1970). ''Dictionnaire de la musique : les hommes et leurs œuvres volume 1''. Bordas, Paris. * Kovačević, Krešimir (1974). ''Muzička enciklopedija'' (2. izdaja). Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb. * Klemenčič, Ivan (1988). ''Slovenski godalni kvartet''. Musicological Annual XXIV, Ljubljana. * Javornik, Marjan ; Dermastia, Alenka (1990). ''Enciklopedija Slovenije'' (4. zvezek). Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. * Karlin, Klemen (2003). ''Božidar Kantušer und sein Orgelwerk''. Universität für Musik und darstellende Kunst, Dunaj. == Glej tudi == * [[seznam skladateljev]] * [[seznam slovenskih skladateljev]] == Zunanje povezave == * [http://www2.arnes.si/finearts/kantuser/kantuser.html Božidar Kantušer (arnes)] * [https://www.calameo.com/accounts/7408226 Avtografski rokopisi Božidarja Kantušerja] (kronološka razvrstitev) * [https://bozidarkantuser.wordpress.com/ Božidar Kantušer audio] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kantušer, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Monigo‎]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Chiesanuova]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Ameriški skladatelji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] r6khpg6ugg17rbhww2utzed0ahsyqg2 Zoran Mušič 0 30768 6659062 6658482 2026-04-12T15:59:56Z ~2026-21580-76 257878 Sem avtorica razstave na gradu Dobrovo. ne dovoljuejm, da pisec teh besed laže in zmanjšuje vrednost mojega dela. Ima doktorat znanosti prav na temo MUšiča. 6659062 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] mh0w3pxvrxvpwumiiy8fd5bp5ch049g 6659112 6659062 2026-04-12T20:36:33Z A09 188929 {{esej}} 6659112 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] sv5l5wc9cd6jsa7q9m712mmrfx43zk7 6659113 6659112 2026-04-12T21:02:04Z G-Cup 10746 6659113 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] dl3aao3rvxv55gd4lwk2qnsaw4y18lo 6659114 6659113 2026-04-12T21:07:34Z G-Cup 10746 6659114 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]].lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] q9ywjxjest5u9o64zg4t9hfwbworv2k 6659115 6659114 2026-04-12T21:16:54Z G-Cup 10746 Vrnjena je omemba pomembnih raziskovalcev dela slikarja. 6659115 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]].lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Podobne značilne napake (datumi, lokacije)so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Dodana sta opisa dela samostojnih razstav  in izbranih skupinskih razstav ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] tfj7k319qqt708l5o7pp80x5lrbv0fu 6659116 6659115 2026-04-12T21:21:50Z G-Cup 10746 6659116 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]].lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Podobne značilne napake (datumi, lokacije)so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Dodana sta opisa dela samostojnih razstav  in izbranih skupinskih razstav ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] ab34mm18slr20zxmq9atzg4ohb4kv0p 6659117 6659116 2026-04-12T21:29:35Z G-Cup 10746 /* Življenjepis */ 6659117 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]].lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj osemnajst listov v petih zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Podobne značilne napake (datumi, lokacije)so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Dodana sta opisa dela samostojnih razstav  in izbranih skupinskih razstav ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 90r0u3t8alrazb1sy81rjdfgxml5zcr 6659119 6659117 2026-04-12T21:51:29Z G-Cup 10746 /* Delo */ 6659119 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]].lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj osemnajst listov v petih zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Enake značilne napake (datumi, lokacije) so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Dodana sta opisa dela samostojnih razstav in izbranih skupinskih razstav ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] dx76is8d2p11fnk6fnkbo7kvx1h6rfh 6659122 6659119 2026-04-12T21:59:08Z ~2026-21580-76 257878 Sem odstranila neresnice. Prosim, upoštevajte. 6659122 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]].lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj osemnajst listov v petih zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] ga1uuyyjjr4i8uvkw9cb29f0y5913iy 6659124 6659122 2026-04-12T23:21:26Z G-Cup 10746 dopolnilo 6659124 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]].lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj osemnajst listov v petih zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Enake značilne napake (datumi, lokacije) so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Dodana sta opisa dela samostojnih razstav in izbranih skupinskih razstav ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil slikarjevega dolgoletnega spremljevalca Frana Šijanca (1961) in svetovalca Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 7eqh2o9mjiwoy4ir48v8b5grrd2upfo 6659125 6659124 2026-04-12T23:26:48Z G-Cup 10746 6659125 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]].lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj osemnajst listov v petih zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Enake značilne napake (datumi, lokacije) so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Dodana sta opisa dela samostojnih razstav in izbranih skupinskih razstav ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil slikarjevega dolgoletnega spremljevalca Frana Šijanca (1961) in svetovalca Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 2u9ndvtoaqwoujvwknh0s7v1i08cm5h 6659141 6659125 2026-04-13T05:24:56Z G-Cup 10746 6659141 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj osemnajst listov v petih zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Enake značilne napake (datumi, lokacije) so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Dodana sta opisa dela samostojnih razstav in izbranih skupinskih razstav ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil slikarjevega dolgoletnega spremljevalca Frana Šijanca (1961) in svetovalca Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] fc7vtlf5dcd4gyo806fzsopxp3516s8 BIOS 0 57002 6659039 5757281 2026-04-12T15:12:21Z Amherst99 45660 6659039 wikitext text/x-wiki [[Slika:AMI 486DX EISA BIOS 20051109.jpg|thumb|200px|[[Bralni pomnilnik|ROM]] z BIOS-om]] '''BIOS''' (kratica za angleško '''Basic Input/Output System''', slovensko ''temeljni vhodno-izhodni sistem'') je [[programska oprema]], ki se nahaja v flash spominu zraven [[Bralni pomnilnik|ROM]]-a in se izvede takoj po vklopu [[računalnik|osebnega računalnika]] (PC). Omogoča nastavitve osnovnih parametrov [[strojna oprema|strojne opreme]] in njeno testiranje ter nalaganje [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] ali zagonskega nalagalnika. BIOS ostane aktiven tudi ko je operacijski sistem že naložen. Služi kot vmesnik med strojno opremo in operacijskim sistemom. Tako lahko isti operacijski sistem deluje na različnih strojnih opremah. BIOS omogoča operacijskemu sistemu in ostali programski opremi dostop do strojne opreme oziroma delo z njo. Ob prvem zagonu ima BIOS tovarniške (privzete) nastavitve. Uporabnik osebnega računalnika si lahko nastavitve prilagodi svojim potrebam in svoji (dodatni) strojni opremi. Če želimo spreminjati nastavitve, moramo v zelo zgodnji fazi zagona pritisniti ustrezno kombinacijo tipk (običajno F2, Delete/Del ...). BIOS se lahko tudi posodablja. Posodobitve običajno najdemo na spletni strani proizvajalca. Baterija na matični plošči služi za pomnjenje ure, datuma in nastavitev. Kar pomeni, da če se baterija sprazni, se nastavitve v BIOS zbrišejo (zgubijo) oziroma se vrnejo na tovarniško nastavljene vrednosti. == Glej tudi == * [[zagonski nalagalnik]] * [[razširljiv strojno-programski vmesnik]] (EFI) == Zunanje povezave == Nekaj razvijalcev: * [http://www.ami.com/ American Megatrends Inc.] * [http://www.phoenix.com/ Phoenix Technologies] * [http://www.gensw.com/ General Software] * [http://www.insydesw.com/ Insyde Software] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051204050149/http://www.insydesw.com/ |date=2005-12-04 }} {{kategorija v Zbirki|Basic Input Output System}} Ostalo: * [http://www.openbios.org/ OpenBIOS homepage] * [http://linuxbios.org/ LinuxBIOS homepage] * [http://www.bios-kompendium.de/ BIOS-Kompendium Homepage] [[Kategorija:Programska oprema]] {{normativna kontrola}} qv6etiayezbbgoci5gnisxyvoyswkdl Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč 4 60249 6659172 6658920 2026-04-13T08:11:44Z NDG 244193 Reporting [[Special:Contributions/~2026-22670-82|~2026-22670-82]] ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1b) 6659172 wikitext text/x-wiki __NEWSECTIONLINK__ {{Razdelki trga}} {{bližnjica|WP:ADPOM|WP:PZAP|WP:PAP}} {{Wikipedija:Administratorji/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | Prošnje za administratorsko pomoč |- ! valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] | '''Arhivi'''<br/> [[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv|Vsi arhivi]] |} Tu lahko uporabniki zaprosijo za pomoč s strani [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] oz. [[Wikipedija:Birokrati|birokrata]]. Na dnu strani odprite novo poglavje z naslovno vrstico <nowiki>== (smiseln naslov) ==</nowiki>. Opišite problem in po možnosti navedite tudi rešitev oz. rešitve problema. V primeru, če je prošnja nujna, je bolje, da se obrnete na trenutno aktivnega administratorja oz. birokrata (preglejte [[Posebno:Recentchanges|zadnje spremembe]]). Upoštevajte vrstni red: novejše prošnje spadajo na dno strani. <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Prošnje_za_administratorsko_pomoč&action=edit&section=new Nov razdelek]'''. == User:45.135.132.91 == {{User|45.135.132.91}} LTA? <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 22:45, 16. december 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Ternera|Ternera]]: Hi, sorry for not getting an answer, I have missed this report, but I have already dealt with the IP on December 16th, and I confirm it's [[WP:LTA/HOY|a LTA]]. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:59, 9. januar 2025 (CET) == User:2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403 == {{User|2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403}} Vandalism. Create spam page. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2025 (CET) :Page deleted, since IP is school adress, I'm not going to block as it's already afternoon and school is over. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:58, 9. januar 2025 (CET) == User:46.122.99.118 == {{User|46.122.99.118}} Vandalism. Creating spam page. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 17:57, 9. januar 2025 (CET) :Just some fooling around. Doesn't seem to need a response. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:10, 9. januar 2025 (CET) == Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? == Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? [[Posebno:Prispevki/92.37.19.8|92.37.19.8]] 23:40, 11. januar 2025 (CET) :Zgoraj desno bi moral videti moder gumb "Shrani spremembe". S klikom na ta gumb boš shranil (in ob prvem urejanju strani) stran tudi objavil. Bo šlo? Če ne, povej. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:53, 11. januar 2025 (CET) :Mislim, da kolega ni najbolje razumel za kaj se gre. Predvidevam, da govorimo o strani [[Osnutek:Komponentko.si]], ki je bila ravnokar nominirana za brisanje? Če je temu tako, potem ja, potrebno je nekaj urejanj, da stran ne bo ponovno nominirana. V osnutek sem dodal predlogo {{tlc|osnutek}}, preko katere lahko osnutek objavite za v pregled (samo sledite navodilom). Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 00:08, 12. januar 2025 (CET) [[Kategorija:Prošnje za administratorsko pomoč|*]] [[Kategorija:Upravljanje Wikipedije|Prošnje za administratorsko pomoč]] == User:93.103.71.187 == {{User|93.103.71.187}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 09:28, 19. januar 2025 (CET) :Not vandalism. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:30, 19. januar 2025 (CET) == User:85.10.30.193 == {{User|85.10.30.193}} LTA <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 17:03, 23. januar 2025 (CET) == Glas upokojencev == Odstranili smo članek Konflikti v stranki, ker navaja neresnične podatke in močno zavajujoče in zelo škodujejo ugledu stranke. Vse lahko obrazložimo v vodstvu stranke. {{nepodpisani|Slovenija moja dežela|13:12, 3. februar 2025}} :Odgovor na [[Wikipedija:Forum za pomoč]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:17, 3. februar 2025 (CET) == User:150百萬 中国环球电视网西班牙语频道 == {{User|150百萬 中国环球电视网西班牙语频道}} Long term abuse. Cross-wiki abuse (Sorry for writing in English). <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:SCP-2000|SCP-2000]] ([[Uporabniški pogovor:SCP-2000|pogovor]]) 04:27, 4. februar 2025 (CET) :Done. Many thanks, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:31, 4. februar 2025 (CET) == User:176.76.226.29 == {{User|176.76.226.29}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 16:33, 13. marec 2025 (CET) :Done by {{noping|Blueginger2}}. Thanks and BR, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:39, 13. marec 2025 (CET) == User:2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32 == {{User|2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 12:45, 9. april 2025 (CEST) :{{urejeno}} - school IP range blocked. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:48, 9. april 2025 (CEST) == Primorje == Bi lahko kdo vrnil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Primorje_(podjetje)&action=edit&redlink=1 tale osnutek], saj ga imam namen popraviti do te mere, da bo primeren za vključitev v glavni imenski prostor. Podjetje je imelo pomembno vlogo pri razvoju gradbeništva v Sloveniji in kot tako zadostuje merilom za vključitev. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:41, 7. maj 2025 (CEST) : Storjeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:06, 7. maj 2025 (CEST) == User:176.76.224.189 == {{User|176.76.224.189}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 12:30, 22. maj 2025 (CEST) :Reverted, seems to have lost interest. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:14, 22. maj 2025 (CEST) == User:178.172.53.150 == {{User|178.172.53.150}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 09:31, 28. maj 2025 (CEST) == Kolega2357-Bot == Prosim enega od birokratov, če uporabniku odvzamejo bot pravice. Tako bot račun kot njegov upravnik sta bila zaklenjena in se smatrata za dolgotrajnega vandala z globalno izključitvijo. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:18, 28. maj 2025 (CEST) :{{opravljeno}}; za ozadje glej [[:meta:Requests for comment/Global ban for Velimir Ivanovic]] (tudi uporabniški račun za bota je [[:meta:Special:CentralAuth/Kolega2357-Bot|globalno zaklenjen]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. maj 2025 (CEST) == [[Pekrski dogodki]] in [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] == Potreboval bi kakšno dodatno mnenje glede zgornjih dveh zadev. Pri prvi se gre za kršenje avtorskih pravic, več na [[Uporabniški pogovor:Raprep#Problemi z avtorskimi pravicami v članku Pekrski dogodki]] kjer sem tudi dodal primer. Glede na uporabniško ime predvidevam, da avtor knjige Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije kopira besedilo in ga z malo parafriziranja poskuša objaviti na Wikipediji, zato sem mu tudi pojasnil postopek. Uporabnik se z mano ne strinja in začela se je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pekrski_dogodki&action=history urejevalska vojna]. Ker ne bi rad komu naredil krivico in ga blokiral, prosim za kakšen komentar. Osnutek je prav tako delo istega uporabnika, zavrnjen je bil s strani A09, ker se bere kot esej in bralcu od prve povedi vsiljuje določeno mnenje pisca. Čisto možno je, da gre tudi pri osnutku za kršitev avtorskih pravic, ampak tega še nisem šel natančno preverjat. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:20, 11. junij 2025 (CEST) : Obstajajo predloge za takšne članke: {{tlx|Več sklicev}} in {{tlx|Podoben-eseju}}. Predloga Podoben-eseju se uporabi kadar članek vsebuje osebne ali čustvene komentarje urednika o obravnavani temi. Uporabi se lahko, kadar članek sicer ni očitno izraženo mnenje, a je kljub temu je ton pisanja pretirano obsojajoč, kritičen ali neobjektiven. To velja za oba omenjena članka. Bi pa zamenjala ime članka o carinskih vojnah na bolj nevtralen "Politični in pravni okvir carinske vojne v Sloveniji (1991)" ali "Carinski spor v Sloveniji leta 1991: pravni in politični vidik". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 13. junij 2025 (CEST) == User:93.143.149.120 == {{User|93.143.149.120}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:MathXplore|MathXplore]] ([[Uporabniški pogovor:MathXplore|pogovor]]) 01:12, 20. junij 2025 (CEST) :{{done}}, sorry for a late response (didn't have RC tab at my disposal). Thanks again! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 01:50, 20. junij 2025 (CEST) == User:2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B == {{User|2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 13:08, 1. julij 2025 (CEST) == User:Termometro Politico AL24News == {{User|Termometro Politico AL24News}} LTA - HoY/Piermark <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Như Gây Mê|Như Gây Mê]] ([[Uporabniški pogovor:Như Gây Mê|pogovor]]) 13:03, 10. julij 2025 (CEST) :{{opravljeno|Account banned}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:08, 10. julij 2025 (CEST) == User:2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510 == {{User|2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510}} Vandalism. looks like LTA <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:&#126;delta|&#126;delta]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;delta|pogovor]]) 05:21, 16. avgust 2025 (CEST) :{{ni opravljeno}} Zastarelo.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:03, 18. avgust 2025 (CEST) == User:~2025-57262-1 == {{User|~2025-57262-1}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:58, 10. september 2025 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 15. september 2025 (CEST) == User:~2025-61119-6 == {{User|~2025-61119-6}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 13:05, 15. september 2025 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:27, 15. september 2025 (CEST) == User:~2025-27061-06 == {{User|~2025-27061-06}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:12, 29. september 2025 (CEST) :{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:16, 29. september 2025 (CEST) == User:~2025-27051-70 == {{User|~2025-27051-70}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:14, 29. september 2025 (CEST) :{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:15, 29. september 2025 (CEST) == User:~2025-27325-48 == {{User|~2025-27325-48}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:25, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST) == User:~2025-27276-20 == {{User|~2025-27276-20}} Vandalism. Please check the IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:37, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:56, 1. oktober 2025 (CEST) == User:~2025-27317-01 == {{User|~2025-27317-01}} Vandalism. See above <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:38, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} Blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST) == User:Burek123451 == {{User|Burek123451}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 16:03, 30. oktober 2025 (CET) == User:~2025-31135-38 == {{User|~2025-31135-38}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:01, 4. november 2025 (CET) == User:~2025-31394-61 == {{User|~2025-31394-61}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 20:04, 5. november 2025 (CET) == User:~2025-31346-17 == {{User|~2025-31346-17}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Affe2011|Affe2011]] ([[Uporabniški pogovor:Affe2011|pogovor]]) 12:57, 6. november 2025 (CET) == User:~2025-32392-75 == {{User|~2025-32392-75}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:57, 9. november 2025 (CET) :Stopped after two edits, no action required for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:37, 9. november 2025 (CET) == User:~2025-61428-8 == {{User|~2025-61428-8}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 17:14, 19. november 2025 (CET) == User:Vjekoslav Max Surčin == {{User|Vjekoslav Max Surčin}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 18:56, 30. november 2025 (CET) == User:~2025-42497-08 == {{User|~2025-42497-08}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 16:23, 22. december 2025 (CET) :{{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 22. december 2025 (CET) == User:Inspektor Surčin 0638329995 == {{User|User}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 21:33, 24. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]]: Glocked, OSed, revdelled, ... purged :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:05, 24. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]] thank you 🙏--[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 22:09, 24. december 2025 (CET) == User:~2026-18532-5 == {{User|~2026-18532-5}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 21:46, 9. januar 2026 (CET) :Stopped after fourth edit, ok for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:07, 9. januar 2026 (CET) == User:Degasyoubg == {{User|Degasyoubg}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 17:23, 10. januar 2026 (CET) :Banished to the naughty's chambers. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:25, 10. januar 2026 (CET) == User:Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa == {{User|Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa}} Vandalism. Cross-wiki vandalism. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ShuQizhe|ShuQizhe]] ([[Uporabniški pogovor:ShuQizhe|pogovor]]) 08:04, 25. januar 2026 (CET) :Already banned globally. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:32, 25. januar 2026 (CET) ::*Zaklenjen. Je razlika :P (čeprav zgornji uporabnik, Piermark/House of Yahwe je tudi globalno izključen). Zaklepi v nasprotju z globalnimi izključitvami ne narekujejo razveljavljanja in brisanja njihovih prispevkov. ::'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:29, 25. januar 2026 (CET) == User:~2026-58016-1 == {{User|~2026-58016-1}} Vandalism. Using multiple TAs, so please block the IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Lp0 on fire|Lp0 on fire]] ([[Uporabniški pogovor:Lp0 on fire|pogovor]]) 10:26, 27. januar 2026 (CET) == User:~2026-46611-9 == {{User|~2026-46611-9}} Vandalism. Unexplained content removal <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2026 (CET) == N.K. v Wikipodatkih == A bi kdo znal pojasniti zgodovino v Wikipodatkih: https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q112265440&action=history? Ne vem, če ima kateri naš pomembnež toliko tujejezičnih strani in hkrati toliko izbrisanih strani. Kratko pojasnilo prosim. Oseba (ali nekdo v njenem imenu) namreč nadleguje z maili tudi CEE Hub. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:26, 2. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Govorim iz prve roke. Vse brisane strani so bile strojno prevedene izredno olepšane "biografije", prišlo pa je do uporabe velikega števila tako začasnih računov kot lutk (glej [[:Kategorija:Domnevne marionete uporabnika Getseman25]]). Nedvomno je šlo za organizirano kampanjo, o točni vpletenosti pa ne bi na javnem sumil. Vse račune se je zaklenilo zaradi crosswiki zlorab in v kolikor se ti emaili lahko povežejo z uporabniškimi računi predlagam prošnjo za zaklep na [[:m:SRG]]. Bo to dovolj? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:39, 2. februar 2026 (CET) :: Hvala A09. Želela sem le kratek povzetek, ker sem se poskusila prebiti čez vse info tudi na :en pogovornih straneh. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:53, 2. februar 2026 (CET) :::Mnja, tam sem odnehal, ker določene osebe nočejo klikat linkov na druge projekte, četudi gre za težave z več deset projekti. V kolikor sem pravilno prebral pogovorno stran enwiki ni nič drugega kot užaljeni PR zahtevki za nevtralno™ verzijo članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. februar 2026 (CET) :Uf, ja tole se že vleče od 2022. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:14, 2. februar 2026 (CET) ::Pošteno povedano dvomim, da je račun iz 2022 povezan z zgoraj omenjenimi lutkami. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:15, 2. februar 2026 (CET) == User:~2026-95609-1 == {{User|~2026-95609-1}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 12:18, 12. februar 2026 (CET) :School IP range, likely stale already. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:01, 12. februar 2026 (CET) == User:~2026-12031-23 == {{User|~2026-12031-23}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:29, 23. februar 2026 (CET) == Preimenovanje strani == Prosim za pomoč pri preimenovanju strani. Pri urejanju strani sem želela poenotiti naslov strani "Jugovzhodna Slovenija" z naslovi ostalih regij, ker preostale vse vsebujejo v naslovu "statistična regija". Preimenovanje sem uredila s preusmeritvijo, potem pa ugotovila, da sem pozabila spremeniti veliko začetnico. Pravilno je: Statistična regija jugovzhodna Slovenija. Sama tega zdaj ne morem več urediti. Najlepša hvala! https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija {{nepodpisani|Podatkisozakon}} : {{opravljeno}}, sem popravil na pravi naslov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:01, 11. marec 2026 (CET) == User:~2026-15569-74 == {{User|~2026-15569-74}} Vandalism. Making death threats at random admins. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[User:lp0 on fire|<span style="color:#c56030;background:inherit;">lp0&nbsp;on&nbsp;fire</span>]]&nbsp;[[User talk:lp0 on fire|<span style="color:#64cea0;background:inherit">()</span>]] 00:18, 12. marec 2026 (CET) == User:~2026-22461-23 == {{User|~2026-22461-23}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 10:51, 12. april 2026 (CEST) == User:~2026-22670-82 == {{User|~2026-22670-82}} Vandalism. See also other temporary accounts <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:11, 13. april 2026 (CEST) iqry9mdczgf6rwlxrx9y7jo8oms42kn Seznam mest v Italiji 0 78389 6659212 6527381 2026-04-13T10:24:52Z Erardo Galbi 166658 6659212 wikitext text/x-wiki '''Seznam mest v [[Italija|Italiji]].''' == Mesta == [[File:Rome Skyline (8012016319).jpg|thumb|1. [[Rim]]]] [[File:Full Milan skyline from Duomo roof.jpg|thumb|2. [[Milano]]]] [[File:Naples from the Castello Sant Elmo with Abbazia San Martino the port and the Vesuv.jpg|thumb|3. [[Neapelj]]]] [[File:Turin monte cappuccini.jpg|thumb|4. [[Torino]]]] [[File:Palermo panorama.JPG|thumb|5. [[Palermo]]]] [[File:Palazzo Rosso visto da Castelletto.jpg|thumbnail|6. [[Genova]]]] [[File:Bologna-SanPetronioPiazzaMaggiore1.jpg|thumb|7. [[Bologna]]]] [[File:Firenze - Badia, bargello e Santa Croce da Campanile di giotto.JPG|thumb|8. [[Firence]]]] {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" !# !Mesto !Popis 2021 !Dežela |- | align="center" | 1 || align="left" |'''[[Rim]]'''|| {{formatnum:2749031}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 2 || align="left" |'''[[Milano]]'''|| {{formatnum:1349930}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 3 || align="left" |'''[[Neapelj]]''' /Napoli|| {{formatnum:921142}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 4 || align="left" |'''[[Torino]]'''|| {{formatnum:848748}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 5 || align="left" |'''[[Palermo]]'''|| {{formatnum:635439}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 6 || align="left" |'''[[Genova]]'''|| {{formatnum:561203}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 7 || align="left" |'''[[Bologna]]'''|| {{formatnum:387842}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 8 || align="left" |'''[[Firence]]''' || {{formatnum:361619}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 9 || align="left" |'''[[Bari]]'''|| {{formatnum:315948}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 10 || align="left" |[[Catania]]|| {{formatnum:301104}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 11 || align="left" |[[Verona]]|| {{formatnum:255985}} |[[Veneto]] |- | align="center" | 12 || align="left" |'''[[Benetke]]''' /Venezia|| {{formatnum:251944}} |[[Veneto]] |- | align="center" | 13 || align="left" |[[Messina]]|| {{formatnum:221246}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 14 || align="left" |[[Padova]]|| {{formatnum:206651}} |[[Veneto]] |- | align="center" | 15 || align="left" |[[Brescia]]|| {{formatnum:195906}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 16 || align="left" |[[Parma]]|| {{formatnum:195436}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 17 || align="left" |'''[[Trieste|Trst]]''' /Trieste|| {{formatnum:199015}} |[[Furlanija - Julijska krajina]] |- | align="center" | 18 || align="left" |[[Prato]]|| {{formatnum:195213}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 19 || align="left" |[[Taranto]]|| {{formatnum:189461}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 20 || align="left" |[[Modena]]|| {{formatnum:184971}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 21 || align="left" |[[Reggio Emilia]]|| {{formatnum:169908}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 22 || align="left" |[[Reggio Calabria]]||{{formatnum:172479}} |[[Kalabrija]] |- | align="center" | 23 || align="left" |'''[[Perugia]]'''|| {{formatnum:162362}} |[[Umbrija]] |- | align="center" | 24 || align="left" |[[Ravena]]|| {{formatnum:155836}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 25 || align="left" |[[Livorno]]|| {{formatnum:154483}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 26 || align="left" |[[Rimini]]|| {{formatnum:149169}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 27 || align="left" |'''[[Cagliari]]'''|| {{formatnum:149092}} |[[Sardinija (dežela)|Sardinija]] |- | align="center" | 28 || align="left" |[[Foggia]]|| {{formatnum:146803}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 29 || align="left" |[[Ferrara]]|| {{formatnum:129872}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 30 || align="left" |[[Latina]]|| {{formatnum:127861}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 31 || align="left" |[[Salerno]]|| {{formatnum:128136}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 32 || align="left" |[[Giugliano in Campania]]|| {{formatnum:123758}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 33 || align="left" |[[Monza]]|| {{formatnum:121984}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 34 || align="left" |[[Bergamo]]|| {{formatnum:119476}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 35 || align="left" |[[Sassari]]|| {{formatnum:122159}} |[[Sardinija (dežela)|Sardinija]] |- | align="center" | 36 || align="left" |'''[[Trento]]'''|| {{formatnum:117847}} |[[Trentino - Južna Tirolska]] |- | align="center" | 37 || align="left" |[[Pescara]]|| {{formatnum:118992}} |[[Abruci]] |- | align="center" | 38 || align="left" |[[Forlì]]|| {{formatnum:116558}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 39 || align="left" |[[Sirakuze]]|| {{formatnum:117055}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 40 || align="left" |[[Vicenza]]|| {{formatnum:110293}} |[[Veneto]] |- | align="center" | 41 || align="left" |[[Bolzano|Bocen]] (Bolzano)|| {{formatnum:106601}} |[[Trentino - Južna Tirolska]] |- | align="center" | 42 || align="left" |[[Terni]]|| {{formatnum:107165}} |[[Umbrija]] |- | align="center" | 43 || align="left" |[[Piacenza]]|| {{formatnum:102364}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 44 || align="left" |[[Novara]]|| {{formatnum:101367}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 45 || align="left" |'''[[Ancona]]'''|| {{formatnum:98402}} |[[Marke]] |- | align="center" | 46 || align="left" |[[Videm, Italija|Videm]]|| {{formatnum:97736}} |[[Furlanija - Julijska krajina]] |- | align="center" | 47 || align="left" |[[Andria]]|| {{formatnum:97588}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 48 || align="left" |[[Arezzo]]|| {{formatnum:96717}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 49 || align="left" |[[Cesena]]|| {{formatnum:96168}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 50 || align="left" |[[Pesaro]]|| {{formatnum:95670}} |[[Marke]] |- | align="center" | 51 || align="left" |[[Lecce]]|| {{formatnum:94783}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 52 || align="left" |[[La Spezia]]|| {{formatnum:92169}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 53 || align="left" |[[Alessandria]]|| {{formatnum:90825}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 54 || align="left" |[[Barletta]]|| {{formatnum:92978}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 55 || align="left" |[[Pisa]]|| {{formatnum:89002}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 56 || align="left" |[[Guidonia Montecelio]]|| {{formatnum:88642}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 57 || align="left" |[[Pistoia]]|| {{formatnum:89493}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 58 || align="left" |[[Lucca]]|| {{formatnum:89078}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 59 || align="left" |[[Treviso]]|| {{formatnum:84452}} |[[Veneto]] |- | align="center" | 60 || align="left" |[[Busto Arsizio]]|| {{formatnum:82754}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 61 || align="left" |'''[[Catanzaro]]'''|| {{formatnum:85609}} |[[Kalabrija]] |- | align="center" | 62 || align="left" |[[Como]]|| {{formatnum:83361}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 63 || align="left" |[[Fiumicino]]|| {{formatnum:80738}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 64 || align="left" |[[Brindisi]]|| {{formatnum:83317}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 65 || align="left" |[[Grosseto]]|| {{formatnum:81503}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 66 || align="left" |[[Marsala]]|| {{formatnum:80474}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 67 || align="left" |[[Torre del Greco]]|| {{formatnum:81289}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 68 || align="left" |[[Varese]]|| {{formatnum:78740}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 69 || align="left" |[[Sesto San Giovanni]]|| {{formatnum:79442}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 70 || align="left" |[[Pozzuoli]]|| {{formatnum:76952}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 71 || align="left" |[[Cinisello Balsamo]]|| {{formatnum:74391}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 72 || align="left" |[[Aprilia, Lacij|Aprilia]]|| {{formatnum:74119}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 73 || align="left" |[[Corigliano - Rossano]]|| {{formatnum:74173}} |[[Kalabrija]] |- | align="center" | 74 || align="left" |[[Ragusa, Italija|Ragusa]]|| {{formatnum:72779}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 75 || align="left" |[[Carpi, Modena|Carpi]]|| {{formatnum:71402}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 76 || align="left" |[[Asti]]|| {{formatnum:73723}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 77 || align="left" |[[Casoria]]|| {{formatnum:74394}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 78 || align="left" |[[Caserta]]|| {{formatnum:73037}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 79 || align="left" |[[Pavia]]|| {{formatnum:70380}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 80 || align="left" |[[Cremona]]|| {{formatnum:70841}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 81 || align="left" |'''[[L'Aquila]]'''|| {{formatnum:69210}} |[[Abruci]] |- | align="center" | 82 || align="left" |[[Gela]]|| {{formatnum:71937}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 83 || align="left" |[[Altamura]]|| {{formatnum:69855}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 84 || align="left" |[[Imola]]|| {{formatnum:69551}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 85 || align="left" |[[Quartu Sant'Elena]]|| {{formatnum:68853}} |[[Sardinija (dežela)|Sardinija]] |- | align="center" | 86 || align="left" |[[Lamezia Terme]]|| {{formatnum:67413}} |[[Kalabrija]] |- | align="center" | 87 || align="left" |[[Viterbo]]|| {{formatnum:65931}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 88 || align="left" |[[Massa, Toskana|Massa]]|| {{formatnum:66498}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 89 || align="left" |[[Vittoria, Sicilija|Vittoria]]|| {{formatnum:62533}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 90 || align="left" |[[Pomezia]]|| {{formatnum:64005}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 91 || align="left" |'''[[Potenza]]'''|| {{formatnum:64850}} |[[Bazilikata]] |- | align="center" | 92 || align="left" |[[Cosenza]]|| {{formatnum:64073}} |[[Kalabrija]] |- | align="center" | 93 || align="left" |[[Vigevano]]|| {{formatnum:62201}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 94 || align="left" |[[Castellammare di Stabia]]|| {{formatnum:63330}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 95 || align="left" |[[Olbia]]|| {{formatnum:60711}} |[[Sardinija (dežela)|Sardinija]] |- | align="center" | 96 || align="left" |[[Afragola]]|| {{formatnum:62198}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 97 || align="left" |[[Viareggio]]|| {{formatnum:61045}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 98 || align="left" |[[Legnano]]|| {{formatnum:59955}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 99 || align="left" |[[Fano]]|| {{formatnum:59926}} |[[Marke]] |- | align="center" | 100 || align="left" |[[Anzio]]|| {{formatnum:58593}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 101 || align="left" |[[Carrara]]|| {{formatnum:60185}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 102 || align="left" |[[Matera]]|| {{formatnum:59748}} |[[Bazilikata]] |- | align="center" | 103 || align="left" |[[Faenza]]|| {{formatnum:58899}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 104 || align="left" |[[Savona]]|| {{formatnum:58534}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 105 || align="left" |[[Acerra]]|| {{formatnum:58494}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 106 || align="left" |[[Crotone]]|| {{formatnum:59359}} |[[Kalabrija]] |- | align="center" | 107 || align="left" |[[Caltanissetta]]|| {{formatnum:59245}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 108 || align="left" |[[Marano di Napoli]]|| {{formatnum:58042}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 109 || align="left" |[[Molfetta]]|| {{formatnum:57645}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 110 || align="left" |[[Cerignola]]|| {{formatnum:57127}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 111 || align="left" |[[Cuneo]]|| {{formatnum:55557}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 112 || align="left" |[[Benevento]]|| {{formatnum:56916}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 113 || align="left" |[[Moncalieri]]|| {{formatnum:56193}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 114 || align="left" |[[Foligno]]|| {{formatnum:55503}} |[[Umbrija]] |- | align="center" | 115 || align="left" |[[Agrigento]]|| {{formatnum:55849}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 116 || align="left" |[[Tivoli, Lacij|Tivoli]]|| {{formatnum:55176}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 117 || align="left" |[[Trapani]]|| {{formatnum:56293}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 118 || align="left" |[[Trani, Apulija|Trani]]|| {{formatnum:55035}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 119 || align="left" |[[Montesilvano]]|| {{formatnum:53402}} |[[Abruci]] |- | align="center" | 120 || align="left" |[[Modica]]|| {{formatnum:53554}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 121 || align="left" |[[Bisceglie]]|| {{formatnum:53378}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 122 || align="left" |[[Manfredonia]]|| {{formatnum:54342}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 123 || align="left" |[[Sanremo]]|| {{formatnum:52918}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 124 || align="left" |[[Siena]]|| {{formatnum:53062}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 125 || align="left" |[[Bitonto]]|| {{formatnum:53396}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 126 || align="left" |[[Bagheria]]|| {{formatnum:53221}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 127 || align="left" |[[Gallarate]]|| {{formatnum:52452}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 128 || align="left" |[[Velletri]]|| {{formatnum:52472}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 129 || align="left" |[[Pordenone]]|| {{formatnum:51617}} |[[Furlanija - Julijska krajina]] |- | align="center" | 130 || align="left" |[[Avellino]]|| {{formatnum:52498}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 131 || align="left" |[[Civitavecchia]]|| {{formatnum:51880}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 132 || align="left" |[[Teramo]]|| {{formatnum:51849}} |[[Abruci]] |- | align="center" | 133 || align="left" |[[Portici]]|| {{formatnum:52500}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 134 || align="left" |[[Rho, Lombardija|Rho]]|| {{formatnum:50618}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 135 || align="left" |[[Ardea, Lacij|Ardea]]|| {{formatnum:48864}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 136 || align="left" |[[Acireale]]|| {{formatnum:50735}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |} ==Galerija== {{Gallery |title=20 najbolj naseljenih mest v Italiji |width=240 |height=160 |align=center |File:Rome Skyline (8012016319).jpg|1. [[Rim]], [[Lacij]] |File:Milan skyline skyscrapers of Porta Nuova business district.jpg|2. [[Milano]], [[Lombardija]] |File:Naples from the Castello Sant Elmo with Abbazia San Martino the port and the Vesuv.jpg|3. [[Neapelj]], [[Kampanija]] |File:Turin monte cappuccini.jpg|4. [[Torino]], [[Piemont]] |File:Palermo02 flickr.jpg|5. [[Palermo]], [[Sicilija]] |File:Genova da Palazzo Rosso 01.JPG|6. [[Genova]], [[Ligurija]] |File:Bologna seen from Asinelli tower.jpg|7. [[Bologna]], [[Emilija - Romanja]] |File:Sunset over florence 1.jpg|8. [[Firence]], [[Toskana]] |File:The port of Bari, Italy (L. Massoptier).jpg|9. [[Bari]], [[Apulija]] |File:Sicilia - Catania dall'alto.jpg|10. [[Catania]], [[Sicilija]] |File:20110720 Verona 3078.jpg|11. [[Verona]], [[Veneto]] |File:Piazza San Marco (dal mare).jpg|12. [[Benetke]], [[Veneto]]|File:Messina 2003.JPG|13. [[Messina]], [[Sicilija]] |File:Padova, prato della valle, santa giustina.JPG|14. [[Padova]], [[Veneto]] |File:Piazza Unità d’Italia.jpg|15. [[Trst]], [[Furlanija - Julijska krajina]] |File:Brescia from above with the Duomo and the Torre del Popolo.jpg|16. [[Brescia]], [[Lombardija]] |File:Castello Aragonese(Taranto).JPG|17. [[Taranto]], [[Apulija]] |File:Piazza Garibaldi a Parma.jpg|18. [[Parma]], [[Emilija - Romanja]] |File:Panorama_di_Prato_Dal_Cupolin_degli_Ori_2.jpg|19. [[Prato]], [[Toskana]] |File:La Piazza Grande di Modena.JPG|20. [[Modena]], [[Emilija - Romanja]] }} == Zemljevid mest == {{Location map+ |Italy |float=left |width=640 |caption=Lokacija 20 najbolj naseljenih mest v Italiji|places= {{Location map~ |Italy|lat=41.9 |long=12.5 |label_size=80 |label=[[Rim]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=45.47|long= 9.18|label_size=80 |label=[[Milano]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=40.84|long=14.26|label_size=80 |label=[[Neapelj]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=45.08|long= 7.68|label_size=80 |label=[[Torino]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=38.12|long=13.37|label_size=80 |label=[[Palermo]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=44.41|long= 8.93|label_size=80 |label=[[Genova]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=44.51|long=11.35|label_size=80 |label=[[Bologna]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=43.78|long=11.25|label_size=80 |label=[[Firence]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=41.12|long=16.87|label_size=80 |label=[[Bari]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=37.5 |long=15.1 |label_size=80 |label=[[Catania]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.44|long=12.34|label_size=80 |label=[[Benetke]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.43|long=10.98|label_size=80 |label=[[Verona]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=38.18|long=15.55|label_size=80 |label=[[Messina]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=45.42|long=11.87|label_size=80 |label=[[Padova]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=45.63|long=13.8 |label_size=80 |label=[[Trst]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.54|long=10.22|label_size=80 |label=[[Brescia]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=40.47|long=17.23|label_size=80 |label=[[Taranto]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=44.8 |long=10.33|label_size=80 |label=[[Parma]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=43.88|long=11.1 |label_size=80 |label=[[Prato]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=44.65|long=10.93|label_size=80 |label=[[Modena]]|position=top}}}} {{clear}} == Glej tudi == * [[Italijanska mesta]] * [[Italijanske občine]] {{Evropska mesta}} {{stublist}} [[Kategorija:Mesta v Italiji|*]] [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Italija]] [[Kategorija:Seznami mest po državah|Italija]] [[Kategorija:Seznami mest po prebivalstvu|Italija]] sdtzoxbu2a90s0li040dkw0gkq2kxca 6659214 6659212 2026-04-13T10:41:28Z Erardo Galbi 166658 6659214 wikitext text/x-wiki '''Seznam mest v [[Italija|Italiji]].''' == Mesta == [[File:Rome Skyline (8012016319).jpg|thumb|1. [[Rim]]]] [[File:Full Milan skyline from Duomo roof.jpg|thumb|2. [[Milano]]]] [[File:Naples from the Castello Sant Elmo with Abbazia San Martino the port and the Vesuv.jpg|thumb|3. [[Neapelj]]]] [[File:Turin monte cappuccini.jpg|thumb|4. [[Torino]]]] [[File:Palermo panorama.JPG|thumb|5. [[Palermo]]]] [[File:Palazzo Rosso visto da Castelletto.jpg|thumbnail|6. [[Genova]]]] [[File:Bologna-SanPetronioPiazzaMaggiore1.jpg|thumb|7. [[Bologna]]]] [[File:Firenze - Badia, bargello e Santa Croce da Campanile di giotto.JPG|thumb|8. [[Firence]]]] {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" !# !Mesto !Popis 2021 !Dežela |- | align="center" | 1 || align="left" |'''[[Rim]]'''|| {{formatnum:2749031}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 2 || align="left" |'''[[Milano]]'''|| {{formatnum:1349930}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 3 || align="left" |'''[[Neapelj]]''' /Napoli|| {{formatnum:921142}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 4 || align="left" |'''[[Torino]]'''|| {{formatnum:848748}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 5 || align="left" |'''[[Palermo]]'''|| {{formatnum:635439}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 6 || align="left" |'''[[Genova]]'''|| {{formatnum:561203}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 7 || align="left" |'''[[Bologna]]'''|| {{formatnum:387842}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 8 || align="left" |'''[[Firence]]''' || {{formatnum:361619}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 9 || align="left" |'''[[Bari]]'''|| {{formatnum:315948}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 10 || align="left" |[[Catania]]|| {{formatnum:301104}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 11 || align="left" |[[Verona]]|| {{formatnum:255985}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 12 || align="left" |'''[[Benetke]]''' /Venezia|| {{formatnum:251944}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 13 || align="left" |[[Messina]]|| {{formatnum:221246}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 14 || align="left" |[[Padova]]|| {{formatnum:206651}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 15 || align="left" |[[Brescia]]|| {{formatnum:195906}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 16 || align="left" |[[Parma]]|| {{formatnum:195436}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 17 || align="left" |'''[[Trieste|Trst]]''' /Trieste|| {{formatnum:199015}} | align="left" |{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |- | align="center" | 18 || align="left" |[[Prato]]|| {{formatnum:195213}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 19 || align="left" |[[Taranto]]|| {{formatnum:189461}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 20 || align="left" |[[Modena]]|| {{formatnum:184971}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 21 || align="left" |[[Reggio Emilia]]|| {{formatnum:169908}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 22 || align="left" |[[Reggio Calabria]]||{{formatnum:172479}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 23 || align="left" |'''[[Perugia]]'''|| {{formatnum:162362}} | align="left" |{{zastava|Umbrija}} |- | align="center" | 24 || align="left" |[[Ravena]]|| {{formatnum:155836}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 25 || align="left" |[[Livorno]]|| {{formatnum:154483}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 26 || align="left" |[[Rimini]]|| {{formatnum:149169}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 27 || align="left" |'''[[Cagliari]]'''|| {{formatnum:149092}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 28 || align="left" |[[Foggia]]|| {{formatnum:146803}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 29 || align="left" |[[Ferrara]]|| {{formatnum:129872}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 30 || align="left" |[[Latina]]|| {{formatnum:127861}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 31 || align="left" |[[Salerno]]|| {{formatnum:128136}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 32 || align="left" |[[Giugliano in Campania]]|| {{formatnum:123758}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 33 || align="left" |[[Monza]]|| {{formatnum:121984}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 34 || align="left" |[[Bergamo]]|| {{formatnum:119476}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 35 || align="left" |[[Sassari]]|| {{formatnum:122159}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 36 || align="left" |'''[[Trento]]'''|| {{formatnum:117847}} | align="left" |{{zastava|Trentino - Južna Tirolska}} |- | align="center" | 37 || align="left" |[[Pescara]]|| {{formatnum:118992}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 38 || align="left" |[[Forlì]]|| {{formatnum:116558}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 39 || align="left" |[[Sirakuze]]|| {{formatnum:117055}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 40 || align="left" |[[Vicenza]]|| {{formatnum:110293}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 41 || align="left" |[[Bolzano|Bocen]] (Bolzano)|| {{formatnum:106601}} | align="left" |{{zastava|Trentino - Južna Tirolska}} |- | align="center" | 42 || align="left" |[[Terni]]|| {{formatnum:107165}} | align="left" |{{zastava|Umbrija}} |- | align="center" | 43 || align="left" |[[Piacenza]]|| {{formatnum:102364}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 44 || align="left" |[[Novara]]|| {{formatnum:101367}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 45 || align="left" |'''[[Ancona]]'''|| {{formatnum:98402}} | align="left" |{{zastava|Marke}} |- | align="center" | 46 || align="left" |[[Videm, Italija|Videm]]|| {{formatnum:97736}} | align="left" |{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |- | align="center" | 47 || align="left" |[[Andria]]|| {{formatnum:97588}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 48 || align="left" |[[Arezzo]]|| {{formatnum:96717}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 49 || align="left" |[[Cesena]]|| {{formatnum:96168}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 50 || align="left" |[[Pesaro]]|| {{formatnum:95670}} | align="left" |{{zastava|Marke}} |- | align="center" | 51 || align="left" |[[Lecce]]|| {{formatnum:94783}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 52 || align="left" |[[La Spezia]]|| {{formatnum:92169}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 53 || align="left" |[[Alessandria]]|| {{formatnum:90825}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 54 || align="left" |[[Barletta]]|| {{formatnum:92978}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 55 || align="left" |[[Pisa]]|| {{formatnum:89002}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 56 || align="left" |[[Guidonia Montecelio]]|| {{formatnum:88642}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 57 || align="left" |[[Pistoia]]|| {{formatnum:89493}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 58 || align="left" |[[Lucca]]|| {{formatnum:89078}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 59 || align="left" |[[Treviso]]|| {{formatnum:84452}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 60 || align="left" |[[Busto Arsizio]]|| {{formatnum:82754}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 61 || align="left" |'''[[Catanzaro]]'''|| {{formatnum:85609}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 62 || align="left" |[[Como]]|| {{formatnum:83361}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 63 || align="left" |[[Fiumicino]]|| {{formatnum:80738}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 64 || align="left" |[[Brindisi]]|| {{formatnum:83317}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 65 || align="left" |[[Grosseto]]|| {{formatnum:81503}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 66 || align="left" |[[Marsala]]|| {{formatnum:80474}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 67 || align="left" |[[Torre del Greco]]|| {{formatnum:81289}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 68 || align="left" |[[Varese]]|| {{formatnum:78740}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 69 || align="left" |[[Sesto San Giovanni]]|| {{formatnum:79442}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 70 || align="left" |[[Pozzuoli]]|| {{formatnum:76952}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 71 || align="left" |[[Cinisello Balsamo]]|| {{formatnum:74391}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 72 || align="left" |[[Aprilia, Lacij|Aprilia]]|| {{formatnum:74119}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 73 || align="left" |[[Corigliano - Rossano]]|| {{formatnum:74173}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 74 || align="left" |[[Ragusa, Italija|Ragusa]]|| {{formatnum:72779}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 75 || align="left" |[[Carpi, Modena|Carpi]]|| {{formatnum:71402}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 76 || align="left" |[[Asti]]|| {{formatnum:73723}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 77 || align="left" |[[Casoria]]|| {{formatnum:74394}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 78 || align="left" |[[Caserta]]|| {{formatnum:73037}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 79 || align="left" |[[Pavia]]|| {{formatnum:70380}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 80 || align="left" |[[Cremona]]|| {{formatnum:70841}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 81 || align="left" |'''[[L'Aquila]]'''|| {{formatnum:69210}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 82 || align="left" |[[Gela]]|| {{formatnum:71937}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 83 || align="left" |[[Altamura]]|| {{formatnum:69855}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 84 || align="left" |[[Imola]]|| {{formatnum:69551}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 85 || align="left" |[[Quartu Sant'Elena]]|| {{formatnum:68853}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 86 || align="left" |[[Lamezia Terme]]|| {{formatnum:67413}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 87 || align="left" |[[Viterbo]]|| {{formatnum:65931}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 88 || align="left" |[[Massa, Toskana|Massa]]|| {{formatnum:66498}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 89 || align="left" |[[Vittoria, Sicilija|Vittoria]]|| {{formatnum:62533}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 90 || align="left" |[[Pomezia]]|| {{formatnum:64005}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 91 || align="left" |'''[[Potenza]]'''|| {{formatnum:64850}} | align="left" |{{zastava|Bazilikata}} |- | align="center" | 92 || align="left" |[[Cosenza]]|| {{formatnum:64073}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 93 || align="left" |[[Vigevano]]|| {{formatnum:62201}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 94 || align="left" |[[Castellammare di Stabia]]|| {{formatnum:63330}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 95 || align="left" |[[Olbia]]|| {{formatnum:60711}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 96 || align="left" |[[Afragola]]|| {{formatnum:62198}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 97 || align="left" |[[Viareggio]]|| {{formatnum:61045}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 98 || align="left" |[[Legnano]]|| {{formatnum:59955}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 99 || align="left" |[[Fano]]|| {{formatnum:59926}} | align="left" |{{zastava|Marke}} |- | align="center" | 100 || align="left" |[[Anzio]]|| {{formatnum:58593}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 101 || align="left" |[[Carrara]]|| {{formatnum:60185}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 102 || align="left" |[[Matera]]|| {{formatnum:59748}} | align="left" |{{zastava|Bazilikata}} |- | align="center" | 103 || align="left" |[[Faenza]]|| {{formatnum:58899}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 104 || align="left" |[[Savona]]|| {{formatnum:58534}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 105 || align="left" |[[Acerra]]|| {{formatnum:58494}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 106 || align="left" |[[Crotone]]|| {{formatnum:59359}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 107 || align="left" |[[Caltanissetta]]|| {{formatnum:59245}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 108 || align="left" |[[Marano di Napoli]]|| {{formatnum:58042}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 109 || align="left" |[[Molfetta]]|| {{formatnum:57645}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 110 || align="left" |[[Cerignola]]|| {{formatnum:57127}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 111 || align="left" |[[Cuneo]]|| {{formatnum:55557}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 112 || align="left" |[[Benevento]]|| {{formatnum:56916}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 113 || align="left" |[[Moncalieri]]|| {{formatnum:56193}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 114 || align="left" |[[Foligno]]|| {{formatnum:55503}} | align="left" |{{zastava|Umbrija}} |- | align="center" | 115 || align="left" |[[Agrigento]]|| {{formatnum:55849}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 116 || align="left" |[[Tivoli, Lacij|Tivoli]]|| {{formatnum:55176}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 117 || align="left" |[[Trapani]]|| {{formatnum:56293}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 118 || align="left" |[[Trani, Apulija|Trani]]|| {{formatnum:55035}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 119 || align="left" |[[Montesilvano]]|| {{formatnum:53402}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 120 || align="left" |[[Modica]]|| {{formatnum:53554}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 121 || align="left" |[[Bisceglie]]|| {{formatnum:53378}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 122 || align="left" |[[Manfredonia]]|| {{formatnum:54342}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 123 || align="left" |[[Sanremo]]|| {{formatnum:52918}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 124 || align="left" |[[Siena]]|| {{formatnum:53062}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 125 || align="left" |[[Bitonto]]|| {{formatnum:53396}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 126 || align="left" |[[Bagheria]]|| {{formatnum:53221}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 127 || align="left" |[[Gallarate]]|| {{formatnum:52452}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 128 || align="left" |[[Velletri]]|| {{formatnum:52472}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 129 || align="left" |[[Pordenone]]|| {{formatnum:51617}} | align="left" |{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |- | align="center" | 130 || align="left" |[[Avellino]]|| {{formatnum:52498}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 131 || align="left" |[[Civitavecchia]]|| {{formatnum:51880}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 132 || align="left" |[[Teramo]]|| {{formatnum:51849}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 133 || align="left" |[[Portici]]|| {{formatnum:52500}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 134 || align="left" |[[Rho, Lombardija|Rho]]|| {{formatnum:50618}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 135 || align="left" |[[Ardea, Lacij|Ardea]]|| {{formatnum:48864}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 136 || align="left" |[[Acireale]]|| {{formatnum:50735}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |} ==Galerija== {{Gallery |title=20 najbolj naseljenih mest v Italiji |width=240 |height=160 |align=center |File:Rome Skyline (8012016319).jpg|1. [[Rim]], [[Lacij]] |File:Milan skyline skyscrapers of Porta Nuova business district.jpg|2. [[Milano]], [[Lombardija]] |File:Naples from the Castello Sant Elmo with Abbazia San Martino the port and the Vesuv.jpg|3. [[Neapelj]], [[Kampanija]] |File:Turin monte cappuccini.jpg|4. [[Torino]], [[Piemont]] |File:Palermo02 flickr.jpg|5. [[Palermo]], [[Sicilija]] |File:Genova da Palazzo Rosso 01.JPG|6. [[Genova]], [[Ligurija]] |File:Bologna seen from Asinelli tower.jpg|7. [[Bologna]], [[Emilija - Romanja]] |File:Sunset over florence 1.jpg|8. [[Firence]], [[Toskana]] |File:The port of Bari, Italy (L. Massoptier).jpg|9. [[Bari]], [[Apulija]] |File:Sicilia - Catania dall'alto.jpg|10. [[Catania]], [[Sicilija]] |File:20110720 Verona 3078.jpg|11. [[Verona]], [[Veneto]] |File:Piazza San Marco (dal mare).jpg|12. [[Benetke]], [[Veneto]]|File:Messina 2003.JPG|13. [[Messina]], [[Sicilija]] |File:Padova, prato della valle, santa giustina.JPG|14. [[Padova]], [[Veneto]] |File:Piazza Unità d’Italia.jpg|15. [[Trst]], [[Furlanija - Julijska krajina]] |File:Brescia from above with the Duomo and the Torre del Popolo.jpg|16. [[Brescia]], [[Lombardija]] |File:Castello Aragonese(Taranto).JPG|17. [[Taranto]], [[Apulija]] |File:Piazza Garibaldi a Parma.jpg|18. [[Parma]], [[Emilija - Romanja]] |File:Panorama_di_Prato_Dal_Cupolin_degli_Ori_2.jpg|19. [[Prato]], [[Toskana]] |File:La Piazza Grande di Modena.JPG|20. [[Modena]], [[Emilija - Romanja]] }} == Zemljevid mest == {{Location map+ |Italy |float=left |width=640 |caption=Lokacija 20 najbolj naseljenih mest v Italiji|places= {{Location map~ |Italy|lat=41.9 |long=12.5 |label_size=80 |label=[[Rim]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=45.47|long= 9.18|label_size=80 |label=[[Milano]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=40.84|long=14.26|label_size=80 |label=[[Neapelj]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=45.08|long= 7.68|label_size=80 |label=[[Torino]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=38.12|long=13.37|label_size=80 |label=[[Palermo]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=44.41|long= 8.93|label_size=80 |label=[[Genova]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=44.51|long=11.35|label_size=80 |label=[[Bologna]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=43.78|long=11.25|label_size=80 |label=[[Firence]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=41.12|long=16.87|label_size=80 |label=[[Bari]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=37.5 |long=15.1 |label_size=80 |label=[[Catania]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.44|long=12.34|label_size=80 |label=[[Benetke]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.43|long=10.98|label_size=80 |label=[[Verona]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=38.18|long=15.55|label_size=80 |label=[[Messina]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=45.42|long=11.87|label_size=80 |label=[[Padova]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=45.63|long=13.8 |label_size=80 |label=[[Trst]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.54|long=10.22|label_size=80 |label=[[Brescia]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=40.47|long=17.23|label_size=80 |label=[[Taranto]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=44.8 |long=10.33|label_size=80 |label=[[Parma]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=43.88|long=11.1 |label_size=80 |label=[[Prato]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=44.65|long=10.93|label_size=80 |label=[[Modena]]|position=top}}}} {{clear}} == Glej tudi == * [[Italijanska mesta]] * [[Italijanske občine]] {{Evropska mesta}} {{stublist}} [[Kategorija:Mesta v Italiji|*]] [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Italija]] [[Kategorija:Seznami mest po državah|Italija]] [[Kategorija:Seznami mest po prebivalstvu|Italija]] amq8omvvim3s8g2x924l1j0h8vnrcmc 6659215 6659214 2026-04-13T10:44:52Z Erardo Galbi 166658 6659215 wikitext text/x-wiki '''Seznam mest v [[Italija|Italiji]].''' == Mesta == [[File:Rome Skyline (8012016319).jpg|thumb|1. [[Rim]]]] [[File:Full Milan skyline from Duomo roof.jpg|thumb|2. [[Milano]]]] [[File:Naples from the Castello Sant Elmo with Abbazia San Martino the port and the Vesuv.jpg|thumb|3. [[Neapelj]]]] [[File:Turin monte cappuccini.jpg|thumb|4. [[Torino]]]] [[File:Palermo panorama.JPG|thumb|5. [[Palermo]]]] [[File:Palazzo Rosso visto da Castelletto.jpg|thumbnail|6. [[Genova]]]] [[File:Bologna-SanPetronioPiazzaMaggiore1.jpg|thumb|7. [[Bologna]]]] [[File:Firenze - Badia, bargello e Santa Croce da Campanile di giotto.JPG|thumb|8. [[Firence]]]] {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" !# !Mesto !Popis 2021 !Dežela |- | align="center" | 1 || align="left" |'''[[Rim]]'''|| {{formatnum:2749031}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 2 || align="left" |'''[[Milano]]'''|| {{formatnum:1349930}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 3 || align="left" |'''[[Neapelj]]''' / ''Napoli''|| {{formatnum:921142}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 4 || align="left" |'''[[Torino]]'''|| {{formatnum:848748}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 5 || align="left" |'''[[Palermo]]'''|| {{formatnum:635439}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 6 || align="left" |'''[[Genova]]'''|| {{formatnum:561203}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 7 || align="left" |'''[[Bologna]]'''|| {{formatnum:387842}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 8 || align="left" |'''[[Firence]]''' / ''Firenze''|| {{formatnum:361619}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 9 || align="left" |'''[[Bari]]'''|| {{formatnum:315948}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 10 || align="left" |[[Catania]]|| {{formatnum:301104}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 11 || align="left" |[[Verona]]|| {{formatnum:255985}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 12 || align="left" |'''[[Benetke]]''' / ''Venezia''|| {{formatnum:251944}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 13 || align="left" |[[Messina]]|| {{formatnum:221246}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 14 || align="left" |[[Padova]]|| {{formatnum:206651}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 15 || align="left" |[[Brescia]]|| {{formatnum:195906}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 16 || align="left" |[[Parma]]|| {{formatnum:195436}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 17 || align="left" |'''[[Trieste|Trst]]''' / ''Trieste''|| {{formatnum:199015}} | align="left" |{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |- | align="center" | 18 || align="left" |[[Prato]]|| {{formatnum:195213}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 19 || align="left" |[[Taranto]]|| {{formatnum:189461}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 20 || align="left" |[[Modena]]|| {{formatnum:184971}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 21 || align="left" |[[Reggio Emilia]]|| {{formatnum:169908}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 22 || align="left" |[[Reggio Calabria]]||{{formatnum:172479}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 23 || align="left" |'''[[Perugia]]'''|| {{formatnum:162362}} | align="left" |{{zastava|Umbrija}} |- | align="center" | 24 || align="left" |[[Ravena]] / ''Ravenna''|| {{formatnum:155836}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 25 || align="left" |[[Livorno]]|| {{formatnum:154483}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 26 || align="left" |[[Rimini]]|| {{formatnum:149169}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 27 || align="left" |'''[[Cagliari]]'''|| {{formatnum:149092}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 28 || align="left" |[[Foggia]]|| {{formatnum:146803}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 29 || align="left" |[[Ferrara]]|| {{formatnum:129872}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 30 || align="left" |[[Latina]]|| {{formatnum:127861}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 31 || align="left" |[[Salerno]]|| {{formatnum:128136}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 32 || align="left" |[[Giugliano in Campania]]|| {{formatnum:123758}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 33 || align="left" |[[Monza]]|| {{formatnum:121984}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 34 || align="left" |[[Bergamo]]|| {{formatnum:119476}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 35 || align="left" |[[Sassari]]|| {{formatnum:122159}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 36 || align="left" |'''[[Trento]]'''|| {{formatnum:117847}} | align="left" |{{zastava|Trentino - Južna Tirolska}} |- | align="center" | 37 || align="left" |[[Pescara]]|| {{formatnum:118992}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 38 || align="left" |[[Forlì]]|| {{formatnum:116558}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 39 || align="left" |[[Sirakuze]] / ''Siracusa''|| {{formatnum:117055}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 40 || align="left" |[[Vicenza]]|| {{formatnum:110293}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 41 || align="left" |[[Bolzano|Bocen]] / ''Bolzano'' / ''Bozen''|| {{formatnum:106601}} | align="left" |{{zastava|Trentino - Južna Tirolska}} |- | align="center" | 42 || align="left" |[[Terni]]|| {{formatnum:107165}} | align="left" |{{zastava|Umbrija}} |- | align="center" | 43 || align="left" |[[Piacenza]]|| {{formatnum:102364}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 44 || align="left" |[[Novara]]|| {{formatnum:101367}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 45 || align="left" |'''[[Ancona]]'''|| {{formatnum:98402}} | align="left" |{{zastava|Marke}} |- | align="center" | 46 || align="left" |[[Videm, Italija|Videm]] / ''Udine'' / ''Udin''|| {{formatnum:97736}} | align="left" |{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |- | align="center" | 47 || align="left" |[[Andria]]|| {{formatnum:97588}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 48 || align="left" |[[Arezzo]]|| {{formatnum:96717}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 49 || align="left" |[[Cesena]]|| {{formatnum:96168}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 50 || align="left" |[[Pesaro]]|| {{formatnum:95670}} | align="left" |{{zastava|Marke}} |- | align="center" | 51 || align="left" |[[Lecce]]|| {{formatnum:94783}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 52 || align="left" |[[La Spezia]]|| {{formatnum:92169}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 53 || align="left" |[[Alessandria]]|| {{formatnum:90825}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 54 || align="left" |[[Barletta]]|| {{formatnum:92978}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 55 || align="left" |[[Pisa]]|| {{formatnum:89002}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 56 || align="left" |[[Guidonia Montecelio]]|| {{formatnum:88642}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 57 || align="left" |[[Pistoia]]|| {{formatnum:89493}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 58 || align="left" |[[Lucca]]|| {{formatnum:89078}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 59 || align="left" |[[Treviso]]|| {{formatnum:84452}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 60 || align="left" |[[Busto Arsizio]]|| {{formatnum:82754}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 61 || align="left" |'''[[Catanzaro]]'''|| {{formatnum:85609}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 62 || align="left" |[[Como]]|| {{formatnum:83361}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 63 || align="left" |[[Fiumicino]]|| {{formatnum:80738}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 64 || align="left" |[[Brindisi]]|| {{formatnum:83317}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 65 || align="left" |[[Grosseto]]|| {{formatnum:81503}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 66 || align="left" |[[Marsala]]|| {{formatnum:80474}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 67 || align="left" |[[Torre del Greco]]|| {{formatnum:81289}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 68 || align="left" |[[Varese]]|| {{formatnum:78740}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 69 || align="left" |[[Sesto San Giovanni]]|| {{formatnum:79442}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 70 || align="left" |[[Pozzuoli]]|| {{formatnum:76952}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 71 || align="left" |[[Cinisello Balsamo]]|| {{formatnum:74391}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 72 || align="left" |[[Aprilia, Lacij|Aprilia]]|| {{formatnum:74119}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 73 || align="left" |[[Corigliano - Rossano]]|| {{formatnum:74173}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 74 || align="left" |[[Ragusa, Italija|Ragusa]]|| {{formatnum:72779}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 75 || align="left" |[[Carpi, Modena|Carpi]]|| {{formatnum:71402}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 76 || align="left" |[[Asti]]|| {{formatnum:73723}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 77 || align="left" |[[Casoria]]|| {{formatnum:74394}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 78 || align="left" |[[Caserta]]|| {{formatnum:73037}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 79 || align="left" |[[Pavia]]|| {{formatnum:70380}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 80 || align="left" |[[Cremona]]|| {{formatnum:70841}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 81 || align="left" |'''[[L'Aquila]]'''|| {{formatnum:69210}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 82 || align="left" |[[Gela]]|| {{formatnum:71937}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 83 || align="left" |[[Altamura]]|| {{formatnum:69855}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 84 || align="left" |[[Imola]]|| {{formatnum:69551}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 85 || align="left" |[[Quartu Sant'Elena]]|| {{formatnum:68853}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 86 || align="left" |[[Lamezia Terme]]|| {{formatnum:67413}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 87 || align="left" |[[Viterbo]]|| {{formatnum:65931}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 88 || align="left" |[[Massa, Toskana|Massa]]|| {{formatnum:66498}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 89 || align="left" |[[Vittoria, Sicilija|Vittoria]]|| {{formatnum:62533}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 90 || align="left" |[[Pomezia]]|| {{formatnum:64005}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 91 || align="left" |'''[[Potenza]]'''|| {{formatnum:64850}} | align="left" |{{zastava|Bazilikata}} |- | align="center" | 92 || align="left" |[[Cosenza]]|| {{formatnum:64073}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 93 || align="left" |[[Vigevano]]|| {{formatnum:62201}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 94 || align="left" |[[Castellammare di Stabia]]|| {{formatnum:63330}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 95 || align="left" |[[Olbia]]|| {{formatnum:60711}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 96 || align="left" |[[Afragola]]|| {{formatnum:62198}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 97 || align="left" |[[Viareggio]]|| {{formatnum:61045}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 98 || align="left" |[[Legnano]]|| {{formatnum:59955}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 99 || align="left" |[[Fano]]|| {{formatnum:59926}} | align="left" |{{zastava|Marke}} |- | align="center" | 100 || align="left" |[[Anzio]]|| {{formatnum:58593}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 101 || align="left" |[[Carrara]]|| {{formatnum:60185}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 102 || align="left" |[[Matera]]|| {{formatnum:59748}} | align="left" |{{zastava|Bazilikata}} |- | align="center" | 103 || align="left" |[[Faenza]]|| {{formatnum:58899}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 104 || align="left" |[[Savona]]|| {{formatnum:58534}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 105 || align="left" |[[Acerra]]|| {{formatnum:58494}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 106 || align="left" |[[Crotone]]|| {{formatnum:59359}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 107 || align="left" |[[Caltanissetta]]|| {{formatnum:59245}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 108 || align="left" |[[Marano di Napoli]]|| {{formatnum:58042}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 109 || align="left" |[[Molfetta]]|| {{formatnum:57645}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 110 || align="left" |[[Cerignola]]|| {{formatnum:57127}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 111 || align="left" |[[Cuneo]]|| {{formatnum:55557}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 112 || align="left" |[[Benevento]]|| {{formatnum:56916}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 113 || align="left" |[[Moncalieri]]|| {{formatnum:56193}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 114 || align="left" |[[Foligno]]|| {{formatnum:55503}} | align="left" |{{zastava|Umbrija}} |- | align="center" | 115 || align="left" |[[Agrigento]]|| {{formatnum:55849}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 116 || align="left" |[[Tivoli, Lacij|Tivoli]]|| {{formatnum:55176}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 117 || align="left" |[[Trapani]]|| {{formatnum:56293}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 118 || align="left" |[[Trani, Apulija|Trani]]|| {{formatnum:55035}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 119 || align="left" |[[Montesilvano]]|| {{formatnum:53402}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 120 || align="left" |[[Modica]]|| {{formatnum:53554}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 121 || align="left" |[[Bisceglie]]|| {{formatnum:53378}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 122 || align="left" |[[Manfredonia]]|| {{formatnum:54342}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 123 || align="left" |[[Sanremo]]|| {{formatnum:52918}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 124 || align="left" |[[Siena]]|| {{formatnum:53062}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 125 || align="left" |[[Bitonto]]|| {{formatnum:53396}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 126 || align="left" |[[Bagheria]]|| {{formatnum:53221}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 127 || align="left" |[[Gallarate]]|| {{formatnum:52452}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 128 || align="left" |[[Velletri]]|| {{formatnum:52472}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 129 || align="left" |[[Pordenone]] / ''Pordenon''|| {{formatnum:51617}} | align="left" |{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |- | align="center" | 130 || align="left" |[[Avellino]]|| {{formatnum:52498}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 131 || align="left" |[[Civitavecchia]]|| {{formatnum:51880}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 132 || align="left" |[[Teramo]]|| {{formatnum:51849}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 133 || align="left" |[[Portici]]|| {{formatnum:52500}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 134 || align="left" |[[Rho, Lombardija|Rho]]|| {{formatnum:50618}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 135 || align="left" |[[Ardea, Lacij|Ardea]]|| {{formatnum:48864}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 136 || align="left" |[[Acireale]]|| {{formatnum:50735}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |} ==Galerija== {{Gallery |title=20 najbolj naseljenih mest v Italiji |width=240 |height=160 |align=center |File:Rome Skyline (8012016319).jpg|1. [[Rim]], [[Lacij]] |File:Milan skyline skyscrapers of Porta Nuova business district.jpg|2. [[Milano]], [[Lombardija]] |File:Naples from the Castello Sant Elmo with Abbazia San Martino the port and the Vesuv.jpg|3. [[Neapelj]], [[Kampanija]] |File:Turin monte cappuccini.jpg|4. [[Torino]], [[Piemont]] |File:Palermo02 flickr.jpg|5. [[Palermo]], [[Sicilija]] |File:Genova da Palazzo Rosso 01.JPG|6. [[Genova]], [[Ligurija]] |File:Bologna seen from Asinelli tower.jpg|7. [[Bologna]], [[Emilija - Romanja]] |File:Sunset over florence 1.jpg|8. [[Firence]], [[Toskana]] |File:The port of Bari, Italy (L. Massoptier).jpg|9. [[Bari]], [[Apulija]] |File:Sicilia - Catania dall'alto.jpg|10. [[Catania]], [[Sicilija]] |File:20110720 Verona 3078.jpg|11. [[Verona]], [[Veneto]] |File:Piazza San Marco (dal mare).jpg|12. [[Benetke]], [[Veneto]]|File:Messina 2003.JPG|13. [[Messina]], [[Sicilija]] |File:Padova, prato della valle, santa giustina.JPG|14. [[Padova]], [[Veneto]] |File:Piazza Unità d’Italia.jpg|15. [[Trst]], [[Furlanija - Julijska krajina]] |File:Brescia from above with the Duomo and the Torre del Popolo.jpg|16. [[Brescia]], [[Lombardija]] |File:Castello Aragonese(Taranto).JPG|17. [[Taranto]], [[Apulija]] |File:Piazza Garibaldi a Parma.jpg|18. [[Parma]], [[Emilija - Romanja]] |File:Panorama_di_Prato_Dal_Cupolin_degli_Ori_2.jpg|19. [[Prato]], [[Toskana]] |File:La Piazza Grande di Modena.JPG|20. [[Modena]], [[Emilija - Romanja]] }} == Zemljevid mest == {{Location map+ |Italy |float=left |width=640 |caption=Lokacija 20 najbolj naseljenih mest v Italiji|places= {{Location map~ |Italy|lat=41.9 |long=12.5 |label_size=80 |label=[[Rim]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=45.47|long= 9.18|label_size=80 |label=[[Milano]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=40.84|long=14.26|label_size=80 |label=[[Neapelj]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=45.08|long= 7.68|label_size=80 |label=[[Torino]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=38.12|long=13.37|label_size=80 |label=[[Palermo]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=44.41|long= 8.93|label_size=80 |label=[[Genova]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=44.51|long=11.35|label_size=80 |label=[[Bologna]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=43.78|long=11.25|label_size=80 |label=[[Firence]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=41.12|long=16.87|label_size=80 |label=[[Bari]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=37.5 |long=15.1 |label_size=80 |label=[[Catania]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.44|long=12.34|label_size=80 |label=[[Benetke]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.43|long=10.98|label_size=80 |label=[[Verona]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=38.18|long=15.55|label_size=80 |label=[[Messina]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=45.42|long=11.87|label_size=80 |label=[[Padova]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=45.63|long=13.8 |label_size=80 |label=[[Trst]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.54|long=10.22|label_size=80 |label=[[Brescia]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=40.47|long=17.23|label_size=80 |label=[[Taranto]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=44.8 |long=10.33|label_size=80 |label=[[Parma]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=43.88|long=11.1 |label_size=80 |label=[[Prato]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=44.65|long=10.93|label_size=80 |label=[[Modena]]|position=top}}}} {{clear}} == Glej tudi == * [[Italijanska mesta]] * [[Italijanske občine]] {{Evropska mesta}} {{stublist}} [[Kategorija:Mesta v Italiji|*]] [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Italija]] [[Kategorija:Seznami mest po državah|Italija]] [[Kategorija:Seznami mest po prebivalstvu|Italija]] hcjcpot9dax6d6a9mp1lgydayxp819p 6659216 6659215 2026-04-13T10:45:59Z Erardo Galbi 166658 6659216 wikitext text/x-wiki '''Seznam mest v [[Italija|Italiji]].''' == Mesta == [[File:Rome Skyline (8012016319).jpg|thumb|1. [[Rim]]]] [[File:Full Milan skyline from Duomo roof.jpg|thumb|2. [[Milano]]]] [[File:Naples from the Castello Sant Elmo with Abbazia San Martino the port and the Vesuv.jpg|thumb|3. [[Neapelj]]]] [[File:Turin monte cappuccini.jpg|thumb|4. [[Torino]]]] [[File:Palermo panorama.JPG|thumb|5. [[Palermo]]]] [[File:Palazzo Rosso visto da Castelletto.jpg|thumbnail|6. [[Genova]]]] [[File:Bologna-SanPetronioPiazzaMaggiore1.jpg|thumb|7. [[Bologna]]]] [[File:Firenze - Badia, bargello e Santa Croce da Campanile di giotto.JPG|thumb|8. [[Firence]]]] {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" !# !Mesto !Popis 2021 !Dežela |- | align="center" | 1. || align="left" |'''[[Rim]]''' / ''Roma''|| {{formatnum:2749031}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 2. || align="left" |'''[[Milano]]'''|| {{formatnum:1349930}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 3. || align="left" |'''[[Neapelj]]''' / ''Napoli''|| {{formatnum:921142}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 4 || align="left" |'''[[Torino]]'''|| {{formatnum:848748}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 5 || align="left" |'''[[Palermo]]'''|| {{formatnum:635439}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 6 || align="left" |'''[[Genova]]'''|| {{formatnum:561203}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 7 || align="left" |'''[[Bologna]]'''|| {{formatnum:387842}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 8 || align="left" |'''[[Firence]]''' / ''Firenze''|| {{formatnum:361619}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 9 || align="left" |'''[[Bari]]'''|| {{formatnum:315948}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 10 || align="left" |[[Catania]]|| {{formatnum:301104}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 11 || align="left" |[[Verona]]|| {{formatnum:255985}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 12 || align="left" |'''[[Benetke]]''' / ''Venezia''|| {{formatnum:251944}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 13 || align="left" |[[Messina]]|| {{formatnum:221246}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 14 || align="left" |[[Padova]]|| {{formatnum:206651}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 15 || align="left" |[[Brescia]]|| {{formatnum:195906}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 16 || align="left" |[[Parma]]|| {{formatnum:195436}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 17 || align="left" |'''[[Trieste|Trst]]''' / ''Trieste''|| {{formatnum:199015}} | align="left" |{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |- | align="center" | 18 || align="left" |[[Prato]]|| {{formatnum:195213}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 19 || align="left" |[[Taranto]]|| {{formatnum:189461}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 20 || align="left" |[[Modena]]|| {{formatnum:184971}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 21 || align="left" |[[Reggio Emilia]]|| {{formatnum:169908}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 22 || align="left" |[[Reggio Calabria]]||{{formatnum:172479}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 23 || align="left" |'''[[Perugia]]'''|| {{formatnum:162362}} | align="left" |{{zastava|Umbrija}} |- | align="center" | 24 || align="left" |[[Ravena]] / ''Ravenna''|| {{formatnum:155836}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 25 || align="left" |[[Livorno]]|| {{formatnum:154483}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 26 || align="left" |[[Rimini]]|| {{formatnum:149169}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 27 || align="left" |'''[[Cagliari]]'''|| {{formatnum:149092}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 28 || align="left" |[[Foggia]]|| {{formatnum:146803}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 29 || align="left" |[[Ferrara]]|| {{formatnum:129872}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 30 || align="left" |[[Latina]]|| {{formatnum:127861}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 31 || align="left" |[[Salerno]]|| {{formatnum:128136}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 32 || align="left" |[[Giugliano in Campania]]|| {{formatnum:123758}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 33 || align="left" |[[Monza]]|| {{formatnum:121984}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 34 || align="left" |[[Bergamo]]|| {{formatnum:119476}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 35 || align="left" |[[Sassari]]|| {{formatnum:122159}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 36 || align="left" |'''[[Trento]]'''|| {{formatnum:117847}} | align="left" |{{zastava|Trentino - Južna Tirolska}} |- | align="center" | 37 || align="left" |[[Pescara]]|| {{formatnum:118992}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 38 || align="left" |[[Forlì]]|| {{formatnum:116558}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 39 || align="left" |[[Sirakuze]] / ''Siracusa''|| {{formatnum:117055}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 40 || align="left" |[[Vicenza]]|| {{formatnum:110293}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 41 || align="left" |[[Bolzano|Bocen]] / ''Bolzano'' / ''Bozen''|| {{formatnum:106601}} | align="left" |{{zastava|Trentino - Južna Tirolska}} |- | align="center" | 42 || align="left" |[[Terni]]|| {{formatnum:107165}} | align="left" |{{zastava|Umbrija}} |- | align="center" | 43 || align="left" |[[Piacenza]]|| {{formatnum:102364}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 44 || align="left" |[[Novara]]|| {{formatnum:101367}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 45 || align="left" |'''[[Ancona]]'''|| {{formatnum:98402}} | align="left" |{{zastava|Marke}} |- | align="center" | 46 || align="left" |[[Videm, Italija|Videm]] / ''Udine'' / ''Udin''|| {{formatnum:97736}} | align="left" |{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |- | align="center" | 47 || align="left" |[[Andria]]|| {{formatnum:97588}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 48 || align="left" |[[Arezzo]]|| {{formatnum:96717}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 49 || align="left" |[[Cesena]]|| {{formatnum:96168}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 50 || align="left" |[[Pesaro]]|| {{formatnum:95670}} | align="left" |{{zastava|Marke}} |- | align="center" | 51 || align="left" |[[Lecce]]|| {{formatnum:94783}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 52 || align="left" |[[La Spezia]]|| {{formatnum:92169}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 53 || align="left" |[[Alessandria]]|| {{formatnum:90825}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 54 || align="left" |[[Barletta]]|| {{formatnum:92978}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 55 || align="left" |[[Pisa]]|| {{formatnum:89002}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 56 || align="left" |[[Guidonia Montecelio]]|| {{formatnum:88642}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 57 || align="left" |[[Pistoia]]|| {{formatnum:89493}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 58 || align="left" |[[Lucca]]|| {{formatnum:89078}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 59 || align="left" |[[Treviso]]|| {{formatnum:84452}} | align="left" |{{zastava|Benečija}} |- | align="center" | 60 || align="left" |[[Busto Arsizio]]|| {{formatnum:82754}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 61 || align="left" |'''[[Catanzaro]]'''|| {{formatnum:85609}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 62 || align="left" |[[Como]]|| {{formatnum:83361}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 63 || align="left" |[[Fiumicino]]|| {{formatnum:80738}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 64 || align="left" |[[Brindisi]]|| {{formatnum:83317}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 65 || align="left" |[[Grosseto]]|| {{formatnum:81503}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 66 || align="left" |[[Marsala]]|| {{formatnum:80474}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 67 || align="left" |[[Torre del Greco]]|| {{formatnum:81289}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 68 || align="left" |[[Varese]]|| {{formatnum:78740}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 69 || align="left" |[[Sesto San Giovanni]]|| {{formatnum:79442}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 70 || align="left" |[[Pozzuoli]]|| {{formatnum:76952}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 71 || align="left" |[[Cinisello Balsamo]]|| {{formatnum:74391}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 72 || align="left" |[[Aprilia, Lacij|Aprilia]]|| {{formatnum:74119}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 73 || align="left" |[[Corigliano - Rossano]]|| {{formatnum:74173}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 74 || align="left" |[[Ragusa, Italija|Ragusa]]|| {{formatnum:72779}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 75 || align="left" |[[Carpi, Modena|Carpi]]|| {{formatnum:71402}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 76 || align="left" |[[Asti]]|| {{formatnum:73723}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 77 || align="left" |[[Casoria]]|| {{formatnum:74394}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 78 || align="left" |[[Caserta]]|| {{formatnum:73037}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 79 || align="left" |[[Pavia]]|| {{formatnum:70380}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 80 || align="left" |[[Cremona]]|| {{formatnum:70841}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 81 || align="left" |'''[[L'Aquila]]'''|| {{formatnum:69210}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 82 || align="left" |[[Gela]]|| {{formatnum:71937}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 83 || align="left" |[[Altamura]]|| {{formatnum:69855}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 84 || align="left" |[[Imola]]|| {{formatnum:69551}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 85 || align="left" |[[Quartu Sant'Elena]]|| {{formatnum:68853}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 86 || align="left" |[[Lamezia Terme]]|| {{formatnum:67413}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 87 || align="left" |[[Viterbo]]|| {{formatnum:65931}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 88 || align="left" |[[Massa, Toskana|Massa]]|| {{formatnum:66498}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 89 || align="left" |[[Vittoria, Sicilija|Vittoria]]|| {{formatnum:62533}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 90 || align="left" |[[Pomezia]]|| {{formatnum:64005}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 91 || align="left" |'''[[Potenza]]'''|| {{formatnum:64850}} | align="left" |{{zastava|Bazilikata}} |- | align="center" | 92 || align="left" |[[Cosenza]]|| {{formatnum:64073}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 93 || align="left" |[[Vigevano]]|| {{formatnum:62201}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 94 || align="left" |[[Castellammare di Stabia]]|| {{formatnum:63330}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 95 || align="left" |[[Olbia]]|| {{formatnum:60711}} | align="left" |{{zastava|Sardinija}} |- | align="center" | 96 || align="left" |[[Afragola]]|| {{formatnum:62198}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 97 || align="left" |[[Viareggio]]|| {{formatnum:61045}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 98 || align="left" |[[Legnano]]|| {{formatnum:59955}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 99 || align="left" |[[Fano]]|| {{formatnum:59926}} | align="left" |{{zastava|Marke}} |- | align="center" | 100 || align="left" |[[Anzio]]|| {{formatnum:58593}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 101 || align="left" |[[Carrara]]|| {{formatnum:60185}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 102 || align="left" |[[Matera]]|| {{formatnum:59748}} | align="left" |{{zastava|Bazilikata}} |- | align="center" | 103 || align="left" |[[Faenza]]|| {{formatnum:58899}} | align="left" |{{zastava|Emilija - Romanja}} |- | align="center" | 104 || align="left" |[[Savona]]|| {{formatnum:58534}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 105 || align="left" |[[Acerra]]|| {{formatnum:58494}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 106 || align="left" |[[Crotone]]|| {{formatnum:59359}} | align="left" |{{zastava|Kalabrija}} |- | align="center" | 107 || align="left" |[[Caltanissetta]]|| {{formatnum:59245}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 108 || align="left" |[[Marano di Napoli]]|| {{formatnum:58042}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 109 || align="left" |[[Molfetta]]|| {{formatnum:57645}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 110 || align="left" |[[Cerignola]]|| {{formatnum:57127}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 111 || align="left" |[[Cuneo]]|| {{formatnum:55557}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 112 || align="left" |[[Benevento]]|| {{formatnum:56916}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 113 || align="left" |[[Moncalieri]]|| {{formatnum:56193}} | align="left" |{{zastava|Piemont}} |- | align="center" | 114 || align="left" |[[Foligno]]|| {{formatnum:55503}} | align="left" |{{zastava|Umbrija}} |- | align="center" | 115 || align="left" |[[Agrigento]]|| {{formatnum:55849}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 116 || align="left" |[[Tivoli, Lacij|Tivoli]]|| {{formatnum:55176}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 117 || align="left" |[[Trapani]]|| {{formatnum:56293}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 118 || align="left" |[[Trani, Apulija|Trani]]|| {{formatnum:55035}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 119 || align="left" |[[Montesilvano]]|| {{formatnum:53402}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 120 || align="left" |[[Modica]]|| {{formatnum:53554}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 121 || align="left" |[[Bisceglie]]|| {{formatnum:53378}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 122 || align="left" |[[Manfredonia]]|| {{formatnum:54342}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 123 || align="left" |[[Sanremo]]|| {{formatnum:52918}} | align="left" |{{zastava|Ligurija}} |- | align="center" | 124 || align="left" |[[Siena]]|| {{formatnum:53062}} | align="left" |{{zastava|Toskana}} |- | align="center" | 125 || align="left" |[[Bitonto]]|| {{formatnum:53396}} | align="left" |{{zastava|Apulija}} |- | align="center" | 126 || align="left" |[[Bagheria]]|| {{formatnum:53221}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |- | align="center" | 127. || align="left" |[[Gallarate]]|| {{formatnum:52452}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 128. || align="left" |[[Velletri]]|| {{formatnum:52472}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 129. || align="left" |[[Pordenone]] / ''Pordenon''|| {{formatnum:51617}} | align="left" |{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |- | align="center" | 130. || align="left" |[[Avellino]]|| {{formatnum:52498}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 131. || align="left" |[[Civitavecchia]]|| {{formatnum:51880}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 132. || align="left" |[[Teramo]]|| {{formatnum:51849}} | align="left" |{{zastava|Abruci}} |- | align="center" | 133. || align="left" |[[Portici]]|| {{formatnum:52500}} | align="left" |{{zastava|Kampanija}} |- | align="center" | 134. || align="left" |[[Rho, Lombardija|Rho]]|| {{formatnum:50618}} | align="left" |{{zastava|Lombardija}} |- | align="center" | 135. || align="left" |[[Ardea, Lacij|Ardea]]|| {{formatnum:48864}} | align="left" |{{zastava|Lacij}} |- | align="center" | 136. || align="left" |[[Acireale]]|| {{formatnum:50735}} | align="left" |{{zastava|Sicilija}} |} ==Galerija== {{Gallery |title=20 najbolj naseljenih mest v Italiji |width=240 |height=160 |align=center |File:Rome Skyline (8012016319).jpg|1. [[Rim]], [[Lacij]] |File:Milan skyline skyscrapers of Porta Nuova business district.jpg|2. [[Milano]], [[Lombardija]] |File:Naples from the Castello Sant Elmo with Abbazia San Martino the port and the Vesuv.jpg|3. [[Neapelj]], [[Kampanija]] |File:Turin monte cappuccini.jpg|4. [[Torino]], [[Piemont]] |File:Palermo02 flickr.jpg|5. [[Palermo]], [[Sicilija]] |File:Genova da Palazzo Rosso 01.JPG|6. [[Genova]], [[Ligurija]] |File:Bologna seen from Asinelli tower.jpg|7. [[Bologna]], [[Emilija - Romanja]] |File:Sunset over florence 1.jpg|8. [[Firence]], [[Toskana]] |File:The port of Bari, Italy (L. Massoptier).jpg|9. [[Bari]], [[Apulija]] |File:Sicilia - Catania dall'alto.jpg|10. [[Catania]], [[Sicilija]] |File:20110720 Verona 3078.jpg|11. [[Verona]], [[Veneto]] |File:Piazza San Marco (dal mare).jpg|12. [[Benetke]], [[Veneto]]|File:Messina 2003.JPG|13. [[Messina]], [[Sicilija]] |File:Padova, prato della valle, santa giustina.JPG|14. [[Padova]], [[Veneto]] |File:Piazza Unità d’Italia.jpg|15. [[Trst]], [[Furlanija - Julijska krajina]] |File:Brescia from above with the Duomo and the Torre del Popolo.jpg|16. [[Brescia]], [[Lombardija]] |File:Castello Aragonese(Taranto).JPG|17. [[Taranto]], [[Apulija]] |File:Piazza Garibaldi a Parma.jpg|18. [[Parma]], [[Emilija - Romanja]] |File:Panorama_di_Prato_Dal_Cupolin_degli_Ori_2.jpg|19. [[Prato]], [[Toskana]] |File:La Piazza Grande di Modena.JPG|20. [[Modena]], [[Emilija - Romanja]] }} == Zemljevid mest == {{Location map+ |Italy |float=left |width=640 |caption=Lokacija 20 najbolj naseljenih mest v Italiji|places= {{Location map~ |Italy|lat=41.9 |long=12.5 |label_size=80 |label=[[Rim]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=45.47|long= 9.18|label_size=80 |label=[[Milano]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=40.84|long=14.26|label_size=80 |label=[[Neapelj]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=45.08|long= 7.68|label_size=80 |label=[[Torino]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=38.12|long=13.37|label_size=80 |label=[[Palermo]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=44.41|long= 8.93|label_size=80 |label=[[Genova]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=44.51|long=11.35|label_size=80 |label=[[Bologna]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=43.78|long=11.25|label_size=80 |label=[[Firence]]|position=bottom}} {{Location map~ |Italy|lat=41.12|long=16.87|label_size=80 |label=[[Bari]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=37.5 |long=15.1 |label_size=80 |label=[[Catania]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.44|long=12.34|label_size=80 |label=[[Benetke]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.43|long=10.98|label_size=80 |label=[[Verona]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=38.18|long=15.55|label_size=80 |label=[[Messina]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=45.42|long=11.87|label_size=80 |label=[[Padova]]|position=top}} {{Location map~ |Italy|lat=45.63|long=13.8 |label_size=80 |label=[[Trst]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=45.54|long=10.22|label_size=80 |label=[[Brescia]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=40.47|long=17.23|label_size=80 |label=[[Taranto]]|position=right}} {{Location map~ |Italy|lat=44.8 |long=10.33|label_size=80 |label=[[Parma]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=43.88|long=11.1 |label_size=80 |label=[[Prato]]|position=left}} {{Location map~ |Italy|lat=44.65|long=10.93|label_size=80 |label=[[Modena]]|position=top}}}} {{clear}} == Glej tudi == * [[Italijanska mesta]] * [[Italijanske občine]] {{Evropska mesta}} {{stublist}} [[Kategorija:Mesta v Italiji|*]] [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Italija]] [[Kategorija:Seznami mest po državah|Italija]] [[Kategorija:Seznami mest po prebivalstvu|Italija]] qr4klqumju954b642fw9vyyk2f6ssk7 Uporabnik:Pinky sl 2 80045 6659190 6562048 2026-04-13T08:46:59Z Pinky sl 2932 |{{Uporabnik ITA-SL 2026}} 6659190 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} __NOTOC__ {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- |<div style="border: 3px solid #C58940; background-color: #FDEEDC; margin:0 auto; padding:20px 20px; width:70%;border-radius: 1em; box-shadow: 0.1em 0.1em 0.5em rgba(0,0,0,0.75);" class="plainlinks">[[Slika:WMF_Wikicelebrate_barnstar1.svg|levo|180x180_pik]]{{Center|{{resize|150%|'''''Celebrating... You!'''''}}}}<div style="color: #333333; margin-left:220px; font-size:110%; "> A star among stars. Thank you for your endless contributions to our movement and beyond. We [[metawiki:Communications/WikiCelebrate|celebrate]] you today and everyday. </div><div style="color: #15133C; text-align:right; font-size:80%; ">The Official WikiCelebrate Barnstar</div></div> |- |[[Slika:WikiCelebrate Tbilisi 01.jpg|thumb|center|250px|[[meta:Wikimedia_Foundation/Communications/WikiCelebrate/Pinky_sl|Wikimedia Foundation/Communications/WikiCelebrate/Pinky sl]]]] |} {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- | valign="top" style="width: *" | <h2>Trenutno v delu</h2> <small>Trenutno število člankov v Wikipediji '''{{NUMBEROFARTICLES}}''': Trenutni čas: '''{{LOCALTIME}}''' * Za pisanje novih člankov mi zmanjkuje časa * Posodobitev, čiščenje manjkajočih predlog * Moduli * Wikipodatki {{User WP:SBS}} [http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=Pinky_sl '''Globalni števec: Pinky_sl''']<br> [http://tools.wmflabs.org/xtools-ec/index.php?user=Pinky_sl&project=sl.wikipedia.org Podrobno o urejanju slovenske Wikipedije] {{userpage}} |valign="top"| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- |{{User sl}} |--- |{{User en-3}} |--- |{{User de-1}} |--- |{{User hr-2}} |--- |{{Uporabnik CEEM 2023}} |--- |{{Uporabnik CEEM 2024}} |--- |{{User Wikimania 2024}} |--- |{{User Wikimania 2025}} |--- | {{Uporabnik admin vmesnika}} |-- | {{uporabnik admin}} |--- |{{Uporabnik WPMed}} |--- |{{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |--- | {{Uporabnik WP1000}} |--- |{{Uporabnik GO-NG 2025}} |--- |{{Uporabnik ITA-SL 2026}} |--- |{{Uporabnik IČ|111 }} |--- |{{Uporabnik IS|14}} |--- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Ta uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |--- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #E6E6FA; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #E6E6FA;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Persondata.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Ta uporabnik posodoblja [[Wikipedija:Predloga|predloge]] in dodaja manjkajoče.</tr></td> |} |--- |{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Pinky sl|Meti]], v [[Commons:User:Pinky sl|Zbirki]], [[:d:User:Pinky sl|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Pinky sl|angleški Wikipediji]].}} |} [[Kategorija:Sodelavci WikiProjekta Taksonomija|{{PAGENAME}}]] [[de:Benutzer:Pinky sl]] [[en:User:Pinky sl]] [[hr:User:Pinky sl]] c6txrba365x3jl0lfl6kir9h3fadbt4 Karel Destovnik - Kajuh 0 85414 6659056 6649687 2026-04-12T15:39:57Z Romanm 13 /* Poimenovanja */ [[Preserje pri Radomljah]] 6659056 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Kajuh}} {{infopolje Oseba |name = Karel Destovnik - Kajuh |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Karel Destovnik''', s partizanskim imenom '''Kajuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec|prevajalec, partizan]] in [[narodni heroj]], * [[13. december]]<ref>Navajata se še dva rojstna datuma, 21. december (Emil Cesar: ''Pozdravljen, Kajuh - Kanjuh!'', 2012. {{COBISS|ID=263261184}}) in 19. december. "Ves čas po drugi svetovni vojni je veljalo, da se je Karel Destovnik Kajuh rodil 19. decembra 1922. Novejši pregledi dokumentacije pa so pokazali, da je Kajuhov resnični rojstni datum 13. december 1922." (Vlado Vrbič: Kdaj se je v resnici rodil Kajuh? ''Borec'' 718&ndash;720 (2015)).</ref> [[1922]], [[Šoštanj]], † [[22. februar]] [[1944]], [[Žlebnik|Žlebnikova domačija]] v [[Zavodnje|Šentvidu pri Zavodnjah]]. == Življenje in delo == Karel (Karli) se je kot nezakonski otrok rodil Mariji Vasle iz premožne šoštanjske meščanske družine. Takrat je imela Marija razmerje z Jožetom Destovnikom, ki je izhajal iz kmečko-proletarske družine, in s tem se Marijina družina sprva ni sprijaznila. Tako sta se mlada dva za nekaj časa naselila v Mariboru in v Zgornjem Jakobskem Dolu v Slovenskih goricah; 14. avgusta leta 1923 sta se v Ljubljani poročila, se za kratek čas preselila k Destovnikovim staršem v Šoštanju, potem pa vendarle na Vasletov dom, v hotel Jugoslavija. Paru se je 18. oktobra 1924 rodil še sin Joži bil je pesnik in pisatelj. Marija je sprva materi pomagala pri vodenju restavracije, Destovnik je bil še dve leti zaposlen v Woschnaggovi tovarni usnja. Pozneje je Marijina mati paru odstopila kavarno, ki pa sta jo opustila, pridobila dovoljenje za grosistično prodajo piva in v prvem nadstropju hotela odprla kino. Karel je šel z nepolnimi šestimi leti v osnovno šolo, kjer je brez težav končal pet razredov in leta 1933 opravil sprejemni izpit za celjsko gimnazijo. Dve leti je stanoval v Celju, potem se je iz Šoštanja vsak dan v šolo vozil z vlakom. Prve štiri razrede gimnazije je izdelal z nihanji v ocenah, petega je ponavljal, k čemur je pripomogla njegova vedno bogatejša obšolska kulturna in politična dejavnost, tako v Celju kot v Šoštanju. Kajuhovi literarni začetki in sodelovanje v različnih glasilih segajo v leto 1938. Objavljal je v Mladem Prekmurcu, Srednješolcu, Novom Srednješkolcu, Mladi Sloveniji, kasneje v Slovenskem poročevalcu, Slovenski mladini, Sodobnosti, Naši ženi … Drago Jeran, Peter Kalin, Blaž Burjevestnik, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Kajuhov Tonč … so umetniška imena, psevdonimi, pod katerimi se je skrival kot mladi literat. Skozi kulturno aktivnost v rojstnem kraju se je zbližal z Marijo Medved, ki je bila njegova prva ljubezen. Tako je njegova socialna poezija, za katero je navdih črpal iz kapitalistično-nemškutarskega okolja rojstnega mesta, dobila še ljubezensko razsežnost. [[Slika:Miting po prihodu Rabske brigade v Slovenijo.jpg|thumb|right|220px|Srečanje po prihodu [[Rabska brigada|Rabske brigade]] v Slovenijo. Predstavniki [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV. divizije]] in glavnega štaba, 22. septembra 1943. Kajuh je drugi z leve]] Proti koncu šestega razreda gimnazije so na vlaku med vožnjo od Žalca proti Šoštanju pri Kajuhu našli pismo z ilegalno vsebino. Zaradi tega so ga 29. aprila 1940 izključili »za vselej s celjskih gimnazij zaradi sodelovanja pri širjenju komunističnih idej«. Uspel se je vpisati na mariborsko gimnazijo, kjer je končal šesti razred ter vpisal sedmega in bil uspešen v prvem polletju. Kajuh je bil zaradi svoje napredne usmeritve prepoznan za državnega sovražnika, zato je bil v okviru preganjanja političnih sovražnikov pod krinko poziva na orožne vaje, 20. januarja 1941 poslan v taborišče v Međurećju pri Ivanjici v Srbiji, kjer je bilo zbranih kakšnih tisoč Slovencev, Bosancev in Makedoncev, in tam preživel dobrih štirinajst dni. Ob napadu na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, se je Karli s skupino somišljenikov podal v Zasavsko hribovje, da bi se priključili uporu jugoslovanske vojske, vendar je bila skupina v policijski akciji razbita in Kajuh se je vrnil v Šoštanj, s pljučnico in poškodbo reber. Kljub temu, da se je skrival, so ga že 28. aprila gestapovci aretirali in odpeljali v zapore v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, od koder so ga po številnih zasliševanjih in mučenju po nekaj tednih izpustili. Ker se v Šoštanju ni več počutil varnega, je sredi septembra s pomočjo očeta odšel v Ljubljano. [[Slika:Silva Ponikvar in Karel Destovnik - Kajuh 1942 (5).jpg|180px|thumb|left|Silva Ponikvar in Karel Destovnik leta 1942]] V Ljubljani se je vključil v ilegalno gibanje, postal je sodelavec [[Varnostno-obveščevalna služba|Varnostno-obveščevalne službe]] (VOS), tajne službe [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]], za katero je opravljal naloge - bil je tudi član "trojk", ter hkrati sodeloval v kulturnem življenju okupiranega mesta. Na silvestrovanju konec leta 1941 je spoznal Silvo Ponikvar, ki je postala njegova nova velika ljubezen. Ljubezen do domovine in ljubezen do Silve je združil v ciklu ljubezenskih pesmi (Bosa pojdiva, Samo en cvet …), ki jih je ljubljenemu dekletu in njunemu nikoli rojenemu otroku v številnih občutenih, strastnih in nežnih pismih pošiljal v italijanski zapor, kjer je bila Silva zaprta. Kajuh je bil prepričan, da se ljubezen, pa naj je še tako strastna in globoka, osmisli šele v osvobojeni in prenovljeni domovini. S psevdonimom Kajuhov Tonč (izhajal naj bi iz domačega imena kmetije njegovih prednikov v Skornem pri Šoštanju – Kajuh, tudi kanjuh, kanja) se je prvič podpisal konec leta 1942 v Naši ženi. Bivanje v ilegali v Ljubljani je za Kajuha postalo prenevarno, zato je avgusta leta 1943 odšel iz Ljubljane k [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|slovenskim partizanom]] na Dolenjsko in v Posavje. Dekletu je pred odhodom pustil svoja besedila, ki sta jih zakopala pod češnjo na vrtu Ponikvarjevih v današnji Kurilniški (prej Vošnjakovi) ulici. Med partizani je postal vodja kulturniške skupine [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV. udarne divizije]] NOV in POS, ki je pripravila številne mitinge na osvobojenem ozemlju Dolenjske. Kot komunist je verjel v zmago nad okupatorjem in v novo družbeno ureditev. V partizanih je spisal vsega dve ali tri pesmi, med njimi Pesem štirinajste divizije, vendar pa je 18. novembra 1943 v baraki v Starih Ogencah na Notranjskem izšla njegova prva pesniška zbirka. V njej je bilo zbranih sedemindvajset pesmi, izšla pa je v nakladi 38 izvodov. Pesmi je po pesnikovem nareku tipkala plesalka, soborka iz kulturniške skupine, [[Marta Paulin - Brina]], s katero je imel pesnik v zadnjih mesecih življenja posebej globok odnos. XIV. divizija je 6. januarja 1944 odšla iz Suhorja čez [[Hrvaška|Hrvaško]] na [[Štajerska|Štajersko]], da pridobi nova ozemlja, privržence in borce, tja je prišla 6. februarja. Tu jo je dočakala težka nemška ofenziva na [[Paški Kozjak]] in ostra zima. Kulturniška skupina XIV. divizije, ki je 21. in 22. februarja izgubila kiparja [[Janez Belač|Belača]] in skladatelja [[Svetozar Marolt|Marolta-Špika]], avtorja ''[[Pesem XIV. divizije|Pesmi XIV. divizije]]'' (na Kajuhovo besedilo), se je 22. februarja namestila na Žlebnikovi domačiji v Zavodnju, slabe tri ure hoda nad Kajuhovim rodnim Šoštanjem. Zvečer je hišo iznenada napadla nemška patrulja. Kajuh je bil ob prvih strelih mrtev. Partizani so odšli, vaški župnik pa je pomagal pri skromnem pogrebu. 21. julija 1953 so pesniku posmrtno podelili [[red Narodnega heroja|red narodnega heroja]], postal je edini slovenski kulturnik s tem priznanjem. V javnosti, posebej med domačini, se dolgo pojavljajo teorije, da so Kajuha ubili partizani, vendar so bili na prehodu v 21. stoletje predstavljeni dokumenti, v katerih je SS-ovska komanda policijskih sil pohvalila nemškega vojaka slovenskega rodu Franca Tscherneta (Černeta) za uboj Destovnika ''in drugih banditov''.<ref>dr. Marjan Linasi in dr. Milan Ževart</ref><ref>Karel Destovnik, Matjaž Kmecl, Mihael Glavan: Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja {{COBISS|ID=236740352}}</ref>. Glasni sta tudi ljudski teoriji o samomoru in o umoru zaradi ljubosumja.<ref>Jaz sem droben, droben list – ponovno obujanje Kajuha v Šoštanju, raziskovalna naloga - ustni viri šoštanjčanov, Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, 2013</ref> == Kajuhov literarni opus == [[Slika:Kulturniška skupina XIV. divizije na mitingu.jpeg|thumb|right|220px|Kulturniška skupina XIV. divizije na mitingu.]] Pesniški opus Karla Destovnika – Kajuha je tipičen za predstavnika slovenske književnosti prve polovice 20. stoletja, obenem pa prebija meje izrazito lirskih literarno-interpretativnih prvin in se močno navezuje na realpolitično dogajanje v slovenskem, evropskem in svetovnem okolju 30. in 40. let 20. stoletja. Vsebinsko se pesmi (še posebej v zgodnjem obdobju) navezujejo na ekspresionistično usmerjenost lirskega subjekta v notranji svet, katerega temelje predstavljajo motivike stiske, notranje razklanosti, slutnjo katastrofične prihodnosti, paradoksalno povezane z mladostniškim optimizmom občutenja sedanjosti, a pri Kajuhu že v predvojnem obdobju nastaja izrazito realpolitično angažirana lirika, impregnirana s pesnikovim razumevanjem socialnega realizma, slovenskega narodnostnega vprašanja ter predvsem socialno in družbeno angažirane tematike. Kot mnogi pesniki tega časa, se je tudi Kajuh posluževal modernejših in v tem času avantgardističnih stilističnih in slogovnih prvin dobe, posebej v zgodnjem obdobju ustvarjanja pa se čuti vpliv ruskih revolucionarnih pesnikov, med drugim tudi [[Vladimir Vladimirovič Majakovski|Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega]]. Njegovo delo, stremenje in želje so izražene preko izražanja etičnih doživljajev in koncepta ''novega človeka'' (npr. pesem ''Ko človek bo človeka prepoznal''), ki bo, tako zaradi lastnih želja kot zaradi vpliva časa in pogojev, v katerih se je znašel, premagal stari in propadajoči svet. Kajuh se v mnogih instancah odpove starejšim in klasičnim pesniškim prvinam ter večkrat naredi popoln prelom s klasično strukturo lirske forme (npr. ''Drobna pesem''), prav tako se pa pojavljajo instance preloma s starim tudi na vsebinski ravni. Za zbližanje vsebine z bralstvom mnogokrat uporablja regionalno obarvane ter predvsem na kmečki in delavski svet navezane vsebinske prvine. Podobno kot ostali pomembnejši predstavniki slovenske književnosti tega časa (tukaj se kot vsebinsko najbolj skladna avtorja pojavljata [[Srečko Kosovel]] in [[Prežihov Voranc]]), se tudi Kajuh stilistično navezuje na pretirano uporabo ekspresionistične pesniške estetike, ki pa, še posebej v pesmih vezane na čas vojne, ne deluje groteskno, temveč zaradi nemogočih in že na absurd meječih razmer, pridobi funkcijo mobilizacijskega in narodno-prebujajočega faktorja. Učinki grdega, prenapetega, neskladnega ter navzven očitno grotesknega (npr. zadnja kitica pesmi ''Poglobimo boja struge'') pri Kajuhu tako ne delujejo kot pri ostalih avtorjih, kjer se ta motivika uporablja za prikaz grozot ter ničvrednosti sveta (npr. v [[Slavko Grum|Grumovem]] delu ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', groteskno v takšni obliki pa se pojavlja tudi že pri starejših avtorjih, najbolj eminenten pri tem je veliko starejši [[Edgar Alan Poe]]). Kajuh z učinki grdega, prenapetega in neskladnega ter na grotesknost navezanega ustvari popoln preobrat, kot bi pričakoval od takšnih tekstov: na subtilni ravni pridobijo pozitivno noto, katere namen je bralcu prikazati gola, a obenem pristna čustva ter poskusiti omogočiti čim bolj radikalno poistovetenje z v pesmi trpečim subjektom. Kajuhovo pesniško zbirko, čeravno je umrl star le enaindvajset let, je stilistično, slogovno in vsebinsko moč razdeliti na dve izraziti obdobji: na predvojno ekspresionistično fazo in na medvojno fazo dokončnega izoblikovanja njegovega političnega nazora, ki jo je prekinila prerana smrt. A obenem je potrebno omeniti, da si Kajuhova ekspresionistično-social-realistična in partizansko-lirična faza ne nasprotujeta, temveč se dopolnjujeta in povsem možno je trditi, da je njegova partizanska lirika le metamorfoza in napredovanje njegove predvojne motivike. [[Slika:Kajuh govori na mitingu v Starem trgu pri Ložu.jpg|thumb|right|220px|Kajuh govori na mitingu v Starem trgu pri [[Lož]]u]] Kajuh kot relativno mlad pesnik zgodnjega dvajsetega stoletja v svojih pesmih prepleta stilistične prvine ekspresionizma in vsebinske prvine, značilne za liriko socialnega realizma. Ekspresionizem se pri Kajuhu vidi z usmeritvijo v človekov notranji svet, v svet čustev, premišljevanj. Ideje, ki jih izraža pa so mnogokrat abstraktne, a obenem je očitno, o čem teče beseda. To omogoči, da imajo njegove pesmi močan čustveni naboj, ki se mnogokrat odrazi v simbolični obliki enega samega krika človeka v skrajni stiski notranjega duha, ki se pri Kajuhu (precej tipično za ta čas) izraža preko motivike raztrganosti, vzklikanja in stopnjevanja, ki včasih že prebije steno realnega in se naveže na idealistične želje, spet drugod pa pridobi priokus grotesknega. Kajuh je te ekspresionistične prvine, ki se bolj kot ne navezujejo na abstrahiranje, v svoji liriki močno impregniral z izrazito preprostimi in iz konkretnih življenjskih situacij ter socialnih stisk. Kajuh to poveže v dualizem ekspresionizma in socialnega realizma. Na eni strani se v njegovi liriki pojavljajo napredna a sočasno abstraktna razmišljanja o usodi človeštva, obenem pa je konkretna socialna angažiranost in direktna kritika razmer pri njem pravilo in ne izjema, v nasprotju z nekaterimi drugimi avtorji tega časa. Tako se Kajuhova ekspresionistična razmišljanja o idealni družbi prepletajo z obenem venomer prisotno social-realistično tematiko trpljenja in bede delavcev, rudarjev in ostalih in z idejo krivičnosti, ki tem ljudem odvzema dostojanstvo in pošilja tako njih kot njihove celotne družine v skrajno revščino. Tako so njegove pesmi praviloma pesmi kontrasta: prepletajo abstraktne želje po družbeni spremembi in revoluciji s konkretnimi dogodki, osebami in življenjsko usodo zatiranega lirskega subjekta. Z napadom sil osi na Jugoslavijo v sklopu [[Aprilska vojna|Aprilske vojne]] se je Kajuh kar kmalu izoblikoval kot najpomembnejši slovenski predstavnik partizanske lirike, katere glavni namen je bilo pozivanje k uporu. Lirika je zaradi finančnih kot logističnih preprek vojnega časa kmalu postala najpomembnejša zvrst književnosti in je z relativno lahkoto izrinila daljše oblike kot so dramska in pripovedna besedila. To je do neke mere pričakovano, saj je v nasprotju z dramskimi in pripovednimi besedili lirika zmožna v izredno kratkem obsegu vzburiti močan čustveni odziv. Že leta 1941 se je pričelo s pisanjem in s širitvijo lirike upora na Slovenskem, ko je septembra tega leta na naslovnici ilegalnega lista ''Slovenski poročevalec'' izšla [[Oton Župančič|Župančičeva]] ''Veš, poet, svoj dolg?''. Pesmi tako znanih kot anonimnih avtorjev so začele nastajati v bojnih enotah, v okupiranih vaseh, trgih in mestih, v zaledju, zaporih, taboriščih in partizanskih štabih in bolnišnicah. Pojav partizanske lirike je prva instanca na Slovenskem, kjer je prišlo do popolne emancipacije in enakopravnosti med pesniki – pesmi so ustvarjali tako komaj pismeni ljudje iz proletariata, kot tudi predstavniki inteligence ter bogatejši meščani, med seboj pa niso več videli socialnih in finančnih razlik, saj je bila zanje najpomembnejša vsebina njihovih pesmi. Zaradi ekstremne socialne angažiranosti ter zaradi grotesknega opisovanja stanja, v katerem se je nahajal slovenski narod, se je Kajuh do leta 1944 izkazal kot najpomembnejši izmed vseh medvojnih ustvarjalcev. Njegove pesmi so imele odkrito agitacijsko in mobilizacijsko vlogo, a so uspešno prepletale tematiko boja z motivi ljubezni, družine (s posebej močno navezanostjo na mater) in smrti, priljubljenost pa so pridobile tudi zaradi neposrednosti, melodičnosti, natančno izoblikovane retorične sheme ter predvsem zaradi preprostosti. Posebej očitno se to prepletanje pojavlja v pesmih kot je ''Pesem talcev, Materi padlega partizana, Pred smrtjo'', višek pa ta vsebinski kontrast doseže pri pesmi ''Bosa pojdiva, dekle, obsorej''. == Priznanja == [[Slika:Orden narodnog heroja slika1.jpg|220px|right|thumb|Red narodnega heroja Jugoslavije]] Red narodnega heroja (1953) - Kajuh je bil eden izmed 156 slovenskih prejemnikov Reda narodnega heroja, jugoslovanskega odlikovanja za junaško držo med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]<ref>Vojna enciklopedija, st. 732</ref> in poleg [[Jože Moškrič|Jožeta Moškriča]] edini slovenski literat oz. kulturnik, ki ga je dobil. === Poimenovanja === Po njem se imenujejo: * [[Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha - Šoštanj|OŠ Karla Destovnika Kajuha - Šoštanj]], [[Kajuhov dom]], Kajuhov park in Kajuhova ulica v Šoštanju, * Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha, [[Štepanjsko naselje]], Ljubljana * Kajuhov spominski objekt na [[Žlebnik]]u pri [[Bele Vode|Belih Vodah]], kjer je Kajuh 22. februarja 1944 padel, * Kajuhova ulica in osnovna šola v [[Ljubljana|Ljubljani]], * [[I. gimnazija v Celju]], Kajuhova dvorana in Kajuhova cesta v Celju * [[mestna četrt]] [[Karel Destovnik Kajuh, Celje|Karel Destovnik-Kajuh]] v [[Celje|Celju]] * Kajuhova ulica v [[Izola|Izoli]] * Ceste, ulice in trgi na Slovenskem, med drugim tudi v [[Maribor]]u, [[Poljčane|Poljčanah]], [[Preserje pri Radomljah|Preserjah]], [[Mozirje|Mozirju]] in drugod, * Kajuhova ulica v [[Beograd|Beograjskem]] naselju Kotež, * Kajuhova bralna značka za učence osnovnih šol, * [[Kajuhova nagrada]] *namiznoteniško društvo KAJUH - SLOVAN iz Ljubljane, *ter Kajuhova ulica v [[Črnomelj|Črnomlju]]. == Izbrana dela == * [[s:Hoteli so (Karel Destovnik - Kajuh)|Hoteli so]] * [[s:Slutnja (Karel Destovnik - Kajuh)|Slutnja]] * [[s:Novoletni (Karel Destovnik - Kajuh)|Novoletni sonet]] * [[s:Češki|Češki]] * [[s:Med ljudi bom šel|Med ljudi bom šel]] * [[s:Pomladni sonet|Pomladni sonet]] * [[s:Večerna impresija|Večerna impresija]] * [[s:Ne joči, mati ...|Ne joči, mati...]] * [[s:Kakor padajo snežinke|Kakor padajo snežinke]] * [[s:Pred smrtjo|Pred smrtjo]] [[Slika:2016 Karel Destovnik commemoration 01.JPG|220px|right|thumb|Komemoracija ob prenovi Kajuhovega spominskega objekta na [[Žlebnik]]ovi domačiji pri [[Bele Vode|Belih Vodah]].]] * [[s:Večerna meditacija|Večerna meditacija]] * [[s:Ljubici za veliko noč|Ljubici za veliko noč]] * [[s:Moj ded|Moj ded]] * [[s:Moj stric|Moj stric]] * [[s:Moj oče|Moj oče]] * [[s:Nora Štefa|Nora Štefa]] * [[s:Pismo iz internata|Pismo iz internata]] * [[s:Ti in jaz|Ti in jaz]] * [[s:Znamenja|Znamenja]] * [[s:V nočeh pred vstajenjem|V nočeh pred vstajenjem]] * [[s:Stara žalostna|Stara žalostna]] * [[s:Žalostna|Žalostna]] * [[s:Žalostna pesem bajtarja Drejca|Žalostna pesem bajtarja Drejca]] * [[s:Zaplenjeno pismo bivšega nemškega tov. s fronte|Zaplenjeno pismo bivšega nemškega tov. s fronte]] * [[s:Naša pesem|Naša pesem]] * [[s:Iz pisma|Iz pisma]] * [[s:Jesenska pesem (Karel Destovnik)|Jesenska pesem]] * [[s:Dekle, dekle moje|Dekle, dekle moje]] * [[s:Divje kakor lačni psi|Divje kakor lačni psi]] * [[s:Poetom|Poetom]] * [[s:Drobna pesem|Drobna pesem]] * [[s:Nenapisano pismo iz ječe|Nenapisano pismo iz ječe]] * [[s:Jesenska|Jesenska]] * [[s:Kralj Matjaž (Karel Destovnik Kajuh)|Kralj Matjaž]] * [[s:Kje si, mati|Kje si, mati]] * [[s:Zakaj, tovariš|Zakaj, tovariš]] * [[s:Poglobimo boja struge|Poglobimo boja struge]] * [[s:Mogočne pesmi bomo peli|Mogočne pesmi bomo peli]] * [[s:Ko človek bo človeka prepoznal|Ko človek bo človeka prepoznal]] * [[s:Borec dekletu|Borec dekletu]] * [[s:Mostovi|Mostovi]] * [[s:Mrtvim tovarišem|Mrtvim tovarišem]] * [[s:Ob oddaji radijskih aparatov|Ob oddaji radijskih aparatov]] * [[s:Po tisočih letih|Po tisočih letih]] * [[s:Kmetova pesem|Kmetova pesem]] * [[s:Slovenska pesem (Karel Destovnik)|Slovenska pesem]] * [[s:Sovjetskim herojem|Sovjetskim herojem]] * [[s:Pred velikim rojstvom|Pred velikim rojstvom]] * [[s:Partizanovo slovo|Partizanovo slovo]] * [[s:Pesem matere treh partizanov|Pesem matere treh partizanov]] * [[s:Dekle v zaporu|Dekle v zaporu]] * [[s:Pesem talcev|Pesem talcev]] * [[s:Ne klonimo, tovariši|Ne klonimo, tovariši]] * [[s:Matere, matere naše trpeče|Matere, matere naše trpeče]] * [[s:Materi padlega partizana|Materi padlega partizana]] * [[s:V slovenskih vaseh|V slovenskih vaseh]] * [[s:Bosa pojdiva, dekle, obsorej|Bosa pojdiva, dekle obsorej]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnih herojev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] == Viri == * {{navedi knjigo |last=Cesar |first=Emil|authorlink=Emil Cesar|title=Karel Destovnik Kajuh |publisher=[[Mladinska knjiga]]|location=[[Ljubljana]]|year=1979|cobiss=561182}} {{sklici}} * [[Janja Perko]] in [[Marjana Hodak]]: ''Slovenščina na ustni maturi 2018: priročnik.'' Ljubljana, Mladinska knjiga, 2017. * [[Miklavž Komelj]]: ''Kako misliti partizansko umetnost?.'' Ljubljana, 2009. * Karel Destovnik – Kajuh. ''Zbrano delo.'' Zbral, uredil uvodno študijo in opombe napisal [[Emil Cesar]]. Ljubljana, Založba borec, 1978. * ''Markacije: izbrane pesmi in pisma'' (uredil [[Denis Poniž]]), Ljubljana: MK, 1982. * ''Vojna enciklopedija'', 2. izdaja, str. 732-767 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Karel Destovnik}} {{wikivir-avtor}} *[http://www.geopedia.si/#T105_F14705:857_x504017.5625_y137054.5_s17_b2 Spomenik Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T105_F14705:857_x504017.5625_y137054.5_s17_b2 |date=2017-07-29 }} Geopedija. *»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175059682 Kajuhov mlajši brat]«. ''Sledi časa'' (14. julij 2024). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Destovnik Kajuh, Karel}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Karel Destovnik - Kajuh| ]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Politični aktivisti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]] m5nhdaufw3ijb0h76xwaxrtib7qdou2 Zofka Kveder 0 86389 6659079 6586807 2026-04-12T17:26:07Z ~2026-22466-26 258104 6659079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisatelj |name = Zofka Kveder |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | notableworks = ''[[Njeno življenje]]'' }} '''Zofka Kveder''' (poročena Jelovšek in Demetrović; poznana tudi kot ''Kopriva'', ''Milena'', ''Modroslava'', ''Zofija'', ''Poluks'', ''Grabovska'', ''Janja Legat''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]] in [[publicist]]ka, * [[22. april]] [[1878]], [[Ljubljana]], † [[21. november]] [[1926]], [[Zagreb]]. == Življenje == Rodila se je 22. aprila 1878 v Ljubljani očetu Alojzu in materi Neži, rojeni Legat. Kmalu po hčerinem rojstvu se je družina večkrat preselila. Leta 1884 je začela obiskovati ljudsko šolo na [[Bloke|Blokah]]. Šolanje je nadaljevala v zavodu Lichtenturn v Ljubljani, končala pa ga je z dobrim uspehom leta 1893 v [[uršulinke|uršulinski šoli]] v Ljubljani. Decembra 1896 je dobila prvo službo pisarke v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 1897 se je preselila v Ljubljano, kjer je prepisovala različne dokumente v pisarni odvetnika [[Ivan Šusteršič|Ivana Šušteršiča]]. Tu si je pričela dopisovati z [[Vladimir Jelovšek|Vladimirjem Jelovškom]], hrvaškim [[modernizem|modernističnim]] pesnikom in kasneje zdravnikom, ki je čez nekaj let postal njen mož. V Ljubljani se je pričelo tudi njeno literarno ustvarjanje. Leta 1899 se je preselila v [[Trst]]. Tu je pričela prijateljevati s [[Fran Klemenčič|Franom Klemenčičem]] in [[Etbin Kristan|Etbinom Kristanom]], poleg tega pa si je dopisovala s švicarskim pisateljem B. Marquardtom. Konec avgusta 1899 je odpotovala v [[Švica|Švico]]. Oktobra istega leta se je vpisala na univerzo v [[Bern|Bernu]], vendar študija iz finančnih razlogov ni mogla nadaljevati. Po kratkem bivanju v začetku leta 1900 v bavarski prestolnici [[München|Munchen]], je marca leta 1900 že nastanjena [[Praga|Pragi]], kjer je začela korespondenco z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]]. Z. Kveder je v pismih pisala, da je bilo prvo leto v Pragi srečno. Z Jelovškom sta dobila hčer Vladošo. Avgusta 1903 sta se civilno poročila na praškem magistratu. Kmalu se je zaradi Jelovškove nezvestobe zakon znašel v krizi. Razmišljala je, da bi se razšla, saj je medtem tudi ona imela izvenzakonsko razmerje, vendar sta se odločila za nadaljevanje zakona. Maja 1906 se je cela družina preselila v Zagreb. Čeprav sta se z Jelovškom odtujila, je še drugič zanosila. Aprila 1907 se jima je rodila hči Maša, čez 4 leta pa še hči Mira. Zakonske težave so bile vedno večje, Jelovškova izvenzakonska razmerja so se nadaljevala, zato sta se razšla. Leta 1912 se je preselila k [[Juraj Demetrović|Juraju Demetroviću]]. V tem obdobju je zopet več objavljala. Zaradi protivladnega delovanja so Demetrovića leta 1914 zaprli. Vojna se je kazala tudi v finančni stiski. Februarja 1919 je v Pragi, kjer je študirala, umrla hči Vladoša, kar je Zofko Kveder zelo prizadelo. O Vladoši je začela pisati knjigo, vendar jo je kasneje zažgala. Naslednja leta je bolehala za različnimi boleznimi, prizadel jo je tudi odnos hrvaških intelektualcev, ki so jo napadali predvsem zaradi njenega podpiranja jugoslovanske politike. Njen mož Juraj Demetrović je bil kot predstavnik Hrvaške eden izmed vodilnih politikov v tedanji vladi. Večino časa je preživel v Beogradu, zato sta se zakonca odtujila. Zofka Kveder njegove prošnje za ločitev ni mogla sprejeti, zato je še tretjič poskušala narediti [[samomor]] z uspavali. Pravočasno so jo rešili, vendar si po tem ni več opomogla. 21. novembra 1926 je Zofka Kveder umrla. Za vzrok smrti je bila v uradni izjavi navedena [[srčna kap]], svojci pa so trdili, da je zaužila strup. Pokopali so jo 23. novembra na Mirogoju v Zagrebu. == Delo == ==== Literarno ustvarjanje ==== [[Slika:Zofka Kveder - Iz naših krajev.pdf|thumb|right|page=5|250px|''Iz naših krajev'' (1903)]] Zofka Kveder je ena izmed prvih slovenskih pisateljic (pred njo so ustvarjale [[Pavlina Pajk]], [[Luiza Pesjak]], [[Fany Hausmann]], [[Josipina Turnograjska]], [[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadišek Bartol]]) in prva pisateljica, uvrščena v nacionalno zbirko [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]]. Njena prva črtica (''Kapčev stric'') je bila objavljena v časniku [[Slovenka (časnik)|Slovenka]] leta 1898, ki je bila tedaj še priloga ''Edinosti''. Kratko prozo z žensko, kmečko, mestno, izseljensko tematiko in tematiko balkanskih vojn je objavljala v ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]'', ''[[Edinost (časnik)|Edinosti]]'' ter ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]'' in mnogih drugih časnikih. Njene prve črtice so bile po večini dobro sprejete. [[Anton Aškerc]] ji je v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] sporočil, da si od nje v prihodnosti obeta dobre pesmi, če bo še malo izboljšala tehniko, a pisateljica se je raje povsem pesništvo posvetila prozi in [[dramatika|dramatiki]]. Leta 1900 je v Pragi izdala zbirko črtic ''[[Misterij žene]].'' Nekaj besedil iz te zbirke je bilo tedaj objavljenih tudi v nemškem, češkem in poljskem prevodu. Odtlej se je preživljala le s pisateljevanjem in urednikovanjem. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, čeških in hrvaških časnikih. V naslednjih letih je izdala tri zbirke kratke pripovedne proze: ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903) in ''Iskre'' (1905) in Ljubezen (1901) zbirko dramskih prizorov, v katero je vključena tudi drama Pravica do življenja. Pri Slovenski matici je leta 1908 izšla drama ''[[Amerikanci]].'' Med letoma 1903 in 1904 je v Slovanu objavljala svoj prvi roman Nada. Leta 1914 je bil pri Slovenski matici sprejet roman Njeno življenje, ki je zaradi razpustitve te založbe izšel šele leta 1918. V Zagrebu je izdala leta 1911 zbirko novel o balkanskih vojnah ''Jednaest novela'' in roman ''Hanka'' (1917, prevod v slovenščino leta 1938), po vojni pa več dramskih besedil s politično in zgodovinsko tematiko. Pred smrtjo je izdala zbirko kratke pripovedne proze Po putevima života. Po njeni smrti je bilo izdanih več zbirk objavljenih in še neobjavljenih črtic o hčerkah. Te zgodbe so bile objavljene predvsem v reviji Domači prijatelj. Za časa pisateljičinega življenja so knjižno izšle v češčini, po njeni smrti pa tudi v slovenščini: ''Vladka in Mitka'' (1927), ''Vladka, Mitka in Mirica'' (1928), ''Veliki in mali ljudje.'' Posvečala se je temam, ki se dotikajo ženskih življenj. Ženska je večinoma tudi glavna junakinja njenih del. V številnih besedilih se avtorica posveča motivoma nosečnosti in rojevanja (''Na kliniki, Njeno življenje'', ''Hanka, Misterij žene''). Oboje je lahko predstavljeno tudi kot nekaj obremenjujočega. Tako na primer v romanu ''Njeno življenje'' porod za žensko predstavlja le trpljenje, rojstvo pa ni nobena odrešitev. Nekajkrat opozori tudi na problematiko umrljivosti pri porodu (romana ''Nada'', ''Misterij žene'') in smrti otrok (''Njeno življenje'', novela ''Tinka'' in ''Na kliniki''). Materinske like prikazuje v vlogi žrtvujočih in predanih oseb (črtica ''Slikar Novak''). Hkrati pa prikazuje tudi podobo hudobne matere, ki je egoistična in od sinov izsiljuje duhovniški poklic, hčere pa sili v poročanje s starimi ženini (''Doma'', ''Pravica do življenja''). V svojih delih omenja tudi problematiko detomora (črtici ''Na kliniki'' in ''Zločin''). Tem podobam pa nasproti postavlja tudi ljubeče matere (''Njeno življenje''). Posebno pozornost avtorica v svojih delih namenja tudi odnosu med materjo in hčerjo (''Hanka'', ''Njeno življenje'', ''Nada''). V romanu ''Hanka'' Zofka Kveder piše o potrebi žensk po družbenem udejstvovanju. Naslovni lik si želi biti ustvarjalna (preučuje zgodovino poljskega naroda), pomagati bolnim ljudem, starejšim ali sirotam, vendar vse to lahko uresniči šele, ko zapusti moža in dom. Veliko avtoričinih ženskih likov hrepeni po ljubezenski sreči, ki je neuresničljiva ali mogoča le za kratek čas. Zaradi vseh stisk ženski liki v pisateljičinih trpijo, v nekaterih besedilih izgubijo razum ali se odločijo za prostovoljno smrt. Pisateljica je v svojih delih govorila tudi o odnosu žensk do lastnega telesa in do spolnosti (''Misterij žene''). Omenja tudi problematiko prostitucije in posilstev (''Vera''), zakona brez ljubezni (''Misterij žene''), prezgodnje poroke (''Pri zdravniku'', ''Vera'', ''Iz mirnega kraja'') in zakona iz materialne koristi (''Star papir'', ''Jaz sem bogata''). Prevedla je več čeških in hrvaških dram za slovenski oder, poleg tega pa je tudi slovenske tekste prevajala v nemščino. ==== Urednikovanje ==== Prve izkušnje na področju časnikarstva je pridobila v administraciji dnevnika [[Edinost (časnik)|Edinost]]. Deset let (1904–1914) je urejala revijo ''[[Domači prijatelj]]'', ki je izhajala v [[Praga|Pragi]]. Tu so objavljali [[Ivan Cankar]], [[Vida Jeraj]], [[Anton Aškerc]], [[Etbin Kristan]]. ''Domači prijatelj'' je kot literarno-reklamno revijo izdajal lastnik tovarne žitne kave in drugih prehrambnih izdelkov, [[František Vydra]]. Časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga dobili samo naročniki Vydrove žitne kave. Revijo je Z. Kveder urejala vsa leta izhajanja. Leta 1906 je urejala tudi hrvaško različico, ki so jo poimenovali ''Sijelo''. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''[[Agramer Tagblatt]]'' in urejala žensko prilogo ''Frauenzeitung'', zanjo je napisala mnogo člankov in [[črtica|črtic]]. Od leta 1917 do 1920 je izdajala mesečnik ''[[Ženski svet]]'', ki ga je leta 1918 preimenovala v ''Jugoslovansko ženo''. Leta 1921 je izdala in uredila ''Almanah jugoslovanskih žena''. ==== Žensko vprašanje ==== Prve članke na temo položaja žensk v družbi je pričela objavljati v reviji [[Slovenka (časnik)]], kasneje pa še v Slovenskem narodu, [[Edinost (časnik)|Edinosti]] in v Jugoslovanski ženi. Tu je pogosto objavljala članke (''Za naše žene, ki se same skrbe za eksistenco, Naš hiperidealizem, Kaj hočemo, Žena v družini in družbi, O današnji ženi'' ...) s tematiko o pravicah ženske do dela, [[volitve|volitev]] in izobrazbe. Zavzemala se je za emancipirano žensko, ustvarjalko in izobraženko. Poudarjala je, da emancipirane ženske niso sovražnice moških in naj se jih ti ne bojijo. Želela je dokazati, da je emancipirana ženska lahko tudi soproga in mati. Tudi v leposlovnih delih prikazuje ovire (npr. nezaželena nosečnost, dojenje, [[neplodnost]]), ki ženskam preprečujejo pot do neodvisnosti. O emancipaciji ni le pisala, tudi živela je tako. Kljub poroki dolgo ni želela živeti pri Jelovšku, poleg tega niti od Jelovška niti od Demetrovića nikdar ni želela prejemati denarja. == Bibliografija == [[Slika:Zofka Kveder - Misterij žene.pdf|thumb|''Misterij žene'', 1900]] ==== Pripovedna proza ==== * ''[[Zbrano delo Zofke Kveder]]'' Zv. 1-5. {{COBISS|ID=54781185}} * ''[[Misterij žene]]'' (1900)− zbirka črtic {{COBISS|ID=48973824}} * ''[[Odsevi]]'' (1902)− novele {{COBISS|ID=30664961}} * ''[[Iz naših krajev]]'' (1903)− novele {{COBISS|ID=2097438}} * ''[[Iskre]]'' (1905)− črtice {{COBISS|ID=30666241}} * ''[[Njeno življenje]]'' (1914 in 1918)− roman {{COBISS|ID=217214720}} * ''[[Vladka in Mitka]]'' (1927) {{COBISS|ID=30665729}} * ''[[Vladka, Mitka in Mirica]]'' (1928) {{COBISS|ID=30665985}} * ''[[Hanka (Kveder)|Hanka]]'' (1938)− roman {{COBISS|ID=24145664}} * ''[[Veliki in mali ljudje]]'' (1960) {{COBISS|ID=7311161}} * ''[[Odsevi]]'' (1970) {{COBISS|ID=15474176}} ==== Dramska dela ==== * ''[[Zbrano delo Zofke Kveder]]'' Zvezek 5. {{COBISS|ID=54781185}} * ''Ljubezen'', (1901) {{COBISS|ID=7257401}} * ''Amerikanci'', (1908) {{COBISS|ID=240129}} * ''Arditi na otoku Krku'', (1922) == Sklici == <references /> == Viri == * Katja Mihurko Poniž. ''Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti''. Ljubljana: Delta, 2003.{{COBISS|ID=126721536}} * Zofka Kveder, ''Zbrano delo'', ur. Katja Mihurko Poniž.{{COBISS|ID=54781185}} *Honzak Jahič Jasna, Jensterle-Doležalová, Alenka (ur.): Zofka Kvedrová, (1878-1926): recepce její tvorby ve 21. století. Praha : Národní knihovna ČR, Slovanská knihovna, 2008. {{COBISS|ID=29423149}} *Borovnik, Silvija. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVTOIX7E Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 52. številka 5 (2007) str. 53-62. *Jensterle-Doležal, Alenka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EB5JNWSM Fenomen mesta v opusu Ivana Cankarja in Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 55. številka 5/6 (2010) str. 57-70. *Jesenšek, Marko. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7F01FDL Materni jezik, jezik okolja in tuji jeziki v avtobiografskih črticah Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 53. številka 3/4 (2008) str. 145-156. *Tucovič, Vladka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63J2DBDS Domači prijatelj Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 52. številka 5 (2007) str. 63-72. *Kavčič, Petra. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNEPDOFB Zlata Praga Zofke Kveder]. Dve domovini številka 39 (2014) str. 43-53. *Orožen, Božena. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6Z3YC6E0 Starši in otroci v spisih Zofke Kvedrove]. Jezik in slovstvo letnik 28. številka 7/8 (1983) str. 273-278. *Uredništvo: [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi171065/#slovenski-biografski-leksikon Kveder, Zofka (1878–1926)]. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [https://sl.wikisource.org/wiki/Zofka_Kveder Zofka Kveder na wikiviru] * [https://www.youtube.com/watch?v=55ohgJMoLbc Okrogla miza o Zofki Kveder] * [https://www.youtube.com/watch?v=_-2mQCs_rMQ Njeno življenje, oddaja 50 knjig, ki so nas napisale] * {{Dlib|ime=Zofka Kveder}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kveder, Zofka}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Naturalistični pisatelji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] [[Kategorija:Zofka Kveder| ]] s5l0s259vwxwkusuh0fcf912j73soe6 6659080 6659079 2026-04-12T17:35:19Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-22466-26|~2026-22466-26]] ([[User talk:~2026-22466-26|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6586807 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisatelj |name = Zofka Kveder |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | notableworks = ''[[Njeno življenje]]'' }} '''Zofka Kveder''' (poročena Jelovšek in Demetrović; poznana tudi kot ''Kopriva'', ''Milena'', ''Modroslava'', ''Zofija'', ''Poluks'', ''Grabovska'', ''Janja Legat''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]] in [[publicist]]ka, * [[22. april]] [[1878]], [[Ljubljana]], † [[21. november]] [[1926]], [[Zagreb]]. == Življenje == Rodila se je 22. aprila 1878 v Ljubljani očetu Janezu in materi Neži, rojeni Legat. Kmalu po hčerinem rojstvu se je družina večkrat preselila. Leta 1884 je začela obiskovati ljudsko šolo na [[Bloke|Blokah]]. Šolanje je nadaljevala v zavodu Lichtenturn v Ljubljani, končala pa ga je z dobrim uspehom leta 1893 v [[uršulinke|uršulinski šoli]] v Ljubljani. Decembra 1896 je dobila prvo službo pisarke v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 1897 se je preselila v Ljubljano, kjer je prepisovala različne dokumente v pisarni odvetnika [[Ivan Šusteršič|Ivana Šušteršiča]]. Tu si je pričela dopisovati z [[Vladimir Jelovšek|Vladimirjem Jelovškom]], hrvaškim [[modernizem|modernističnim]] pesnikom in kasneje zdravnikom, ki je čez nekaj let postal njen mož. V Ljubljani se je pričelo tudi njeno literarno ustvarjanje. Leta 1899 se je preselila v [[Trst]]. Tu je pričela prijateljevati s [[Fran Klemenčič|Franom Klemenčičem]] in [[Etbin Kristan|Etbinom Kristanom]], poleg tega pa si je dopisovala s švicarskim pisateljem B. Marquardtom. Konec avgusta 1899 je odpotovala v [[Švica|Švico]]. Oktobra istega leta se je vpisala na univerzo v [[Bern|Bernu]], vendar študija iz finančnih razlogov ni mogla nadaljevati. Po kratkem bivanju v začetku leta 1900 v bavarski prestolnici [[München|Munchen]], je marca leta 1900 že nastanjena [[Praga|Pragi]], kjer je začela korespondenco z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]]. Z. Kveder je v pismih pisala, da je bilo prvo leto v Pragi srečno. Z Jelovškom sta dobila hčer Vladošo. Avgusta 1903 sta se civilno poročila na praškem magistratu. Kmalu se je zaradi Jelovškove nezvestobe zakon znašel v krizi. Razmišljala je, da bi se razšla, saj je medtem tudi ona imela izvenzakonsko razmerje, vendar sta se odločila za nadaljevanje zakona. Maja 1906 se je cela družina preselila v Zagreb. Čeprav sta se z Jelovškom odtujila, je še drugič zanosila. Aprila 1907 se jima je rodila hči Maša, čez 4 leta pa še hči Mira. Zakonske težave so bile vedno večje, Jelovškova izvenzakonska razmerja so se nadaljevala, zato sta se razšla. Leta 1912 se je preselila k [[Juraj Demetrović|Juraju Demetroviću]]. V tem obdobju je zopet več objavljala. Zaradi protivladnega delovanja so Demetrovića leta 1914 zaprli. Vojna se je kazala tudi v finančni stiski. Februarja 1919 je v Pragi, kjer je študirala, umrla hči Vladoša, kar je Zofko Kveder zelo prizadelo. O Vladoši je začela pisati knjigo, vendar jo je kasneje zažgala. Naslednja leta je bolehala za različnimi boleznimi, prizadel jo je tudi odnos hrvaških intelektualcev, ki so jo napadali predvsem zaradi njenega podpiranja jugoslovanske politike. Njen mož Juraj Demetrović je bil kot predstavnik Hrvaške eden izmed vodilnih politikov v tedanji vladi. Večino časa je preživel v Beogradu, zato sta se zakonca odtujila. Zofka Kveder njegove prošnje za ločitev ni mogla sprejeti, zato je še tretjič poskušala narediti [[samomor]] z uspavali. Pravočasno so jo rešili, vendar si po tem ni več opomogla. 21. novembra 1926 je Zofka Kveder umrla. Za vzrok smrti je bila v uradni izjavi navedena [[srčna kap]], svojci pa so trdili, da je zaužila strup. Pokopali so jo 23. novembra na Mirogoju v Zagrebu. == Delo == ==== Literarno ustvarjanje ==== [[Slika:Zofka Kveder - Iz naših krajev.pdf|thumb|right|page=5|250px|''Iz naših krajev'' (1903)]] Zofka Kveder je ena izmed prvih slovenskih pisateljic (pred njo so ustvarjale [[Pavlina Pajk]], [[Luiza Pesjak]], [[Fany Hausmann]], [[Josipina Turnograjska]], [[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadišek Bartol]]) in prva pisateljica, uvrščena v nacionalno zbirko [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]]. Njena prva črtica (''Kapčev stric'') je bila objavljena v časniku [[Slovenka (časnik)|Slovenka]] leta 1898, ki je bila tedaj še priloga ''Edinosti''. Kratko prozo z žensko, kmečko, mestno, izseljensko tematiko in tematiko balkanskih vojn je objavljala v ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]'', ''[[Edinost (časnik)|Edinosti]]'' ter ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]'' in mnogih drugih časnikih. Njene prve črtice so bile po večini dobro sprejete. [[Anton Aškerc]] ji je v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] sporočil, da si od nje v prihodnosti obeta dobre pesmi, če bo še malo izboljšala tehniko, a pisateljica se je raje povsem pesništvo posvetila prozi in [[dramatika|dramatiki]]. Leta 1900 je v Pragi izdala zbirko črtic ''[[Misterij žene]].'' Nekaj besedil iz te zbirke je bilo tedaj objavljenih tudi v nemškem, češkem in poljskem prevodu. Odtlej se je preživljala le s pisateljevanjem in urednikovanjem. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, čeških in hrvaških časnikih. V naslednjih letih je izdala tri zbirke kratke pripovedne proze: ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903) in ''Iskre'' (1905) in Ljubezen (1901) zbirko dramskih prizorov, v katero je vključena tudi drama Pravica do življenja. Pri Slovenski matici je leta 1908 izšla drama ''[[Amerikanci]].'' Med letoma 1903 in 1904 je v Slovanu objavljala svoj prvi roman Nada. Leta 1914 je bil pri Slovenski matici sprejet roman Njeno življenje, ki je zaradi razpustitve te založbe izšel šele leta 1918. V Zagrebu je izdala leta 1911 zbirko novel o balkanskih vojnah ''Jednaest novela'' in roman ''Hanka'' (1917, prevod v slovenščino leta 1938), po vojni pa več dramskih besedil s politično in zgodovinsko tematiko. Pred smrtjo je izdala zbirko kratke pripovedne proze Po putevima života. Po njeni smrti je bilo izdanih več zbirk objavljenih in še neobjavljenih črtic o hčerkah. Te zgodbe so bile objavljene predvsem v reviji Domači prijatelj. Za časa pisateljičinega življenja so knjižno izšle v češčini, po njeni smrti pa tudi v slovenščini: ''Vladka in Mitka'' (1927), ''Vladka, Mitka in Mirica'' (1928), ''Veliki in mali ljudje.'' Posvečala se je temam, ki se dotikajo ženskih življenj. Ženska je večinoma tudi glavna junakinja njenih del. V številnih besedilih se avtorica posveča motivoma nosečnosti in rojevanja (''Na kliniki, Njeno življenje'', ''Hanka, Misterij žene''). Oboje je lahko predstavljeno tudi kot nekaj obremenjujočega. Tako na primer v romanu ''Njeno življenje'' porod za žensko predstavlja le trpljenje, rojstvo pa ni nobena odrešitev. Nekajkrat opozori tudi na problematiko umrljivosti pri porodu (romana ''Nada'', ''Misterij žene'') in smrti otrok (''Njeno življenje'', novela ''Tinka'' in ''Na kliniki''). Materinske like prikazuje v vlogi žrtvujočih in predanih oseb (črtica ''Slikar Novak''). Hkrati pa prikazuje tudi podobo hudobne matere, ki je egoistična in od sinov izsiljuje duhovniški poklic, hčere pa sili v poročanje s starimi ženini (''Doma'', ''Pravica do življenja''). V svojih delih omenja tudi problematiko detomora (črtici ''Na kliniki'' in ''Zločin''). Tem podobam pa nasproti postavlja tudi ljubeče matere (''Njeno življenje''). Posebno pozornost avtorica v svojih delih namenja tudi odnosu med materjo in hčerjo (''Hanka'', ''Njeno življenje'', ''Nada''). V romanu ''Hanka'' Zofka Kveder piše o potrebi žensk po družbenem udejstvovanju. Naslovni lik si želi biti ustvarjalna (preučuje zgodovino poljskega naroda), pomagati bolnim ljudem, starejšim ali sirotam, vendar vse to lahko uresniči šele, ko zapusti moža in dom. Veliko avtoričinih ženskih likov hrepeni po ljubezenski sreči, ki je neuresničljiva ali mogoča le za kratek čas. Zaradi vseh stisk ženski liki v pisateljičinih trpijo, v nekaterih besedilih izgubijo razum ali se odločijo za prostovoljno smrt. Pisateljica je v svojih delih govorila tudi o odnosu žensk do lastnega telesa in do spolnosti (''Misterij žene''). Omenja tudi problematiko prostitucije in posilstev (''Vera''), zakona brez ljubezni (''Misterij žene''), prezgodnje poroke (''Pri zdravniku'', ''Vera'', ''Iz mirnega kraja'') in zakona iz materialne koristi (''Star papir'', ''Jaz sem bogata''). Prevedla je več čeških in hrvaških dram za slovenski oder, poleg tega pa je tudi slovenske tekste prevajala v nemščino. ==== Urednikovanje ==== Prve izkušnje na področju časnikarstva je pridobila v administraciji dnevnika [[Edinost (časnik)|Edinost]]. Deset let (1904–1914) je urejala revijo ''[[Domači prijatelj]]'', ki je izhajala v [[Praga|Pragi]]. Tu so objavljali [[Ivan Cankar]], [[Vida Jeraj]], [[Anton Aškerc]], [[Etbin Kristan]]. ''Domači prijatelj'' je kot literarno-reklamno revijo izdajal lastnik tovarne žitne kave in drugih prehrambnih izdelkov, [[František Vydra]]. Časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga dobili samo naročniki Vydrove žitne kave. Revijo je Z. Kveder urejala vsa leta izhajanja. Leta 1906 je urejala tudi hrvaško različico, ki so jo poimenovali ''Sijelo''. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''[[Agramer Tagblatt]]'' in urejala žensko prilogo ''Frauenzeitung'', zanjo je napisala mnogo člankov in [[črtica|črtic]]. Od leta 1917 do 1920 je izdajala mesečnik ''[[Ženski svet]]'', ki ga je leta 1918 preimenovala v ''Jugoslovansko ženo''. Leta 1921 je izdala in uredila ''Almanah jugoslovanskih žena''. ==== Žensko vprašanje ==== Prve članke na temo položaja žensk v družbi je pričela objavljati v reviji [[Slovenka (časnik)]], kasneje pa še v Slovenskem narodu, [[Edinost (časnik)|Edinosti]] in v Jugoslovanski ženi. Tu je pogosto objavljala članke (''Za naše žene, ki se same skrbe za eksistenco, Naš hiperidealizem, Kaj hočemo, Žena v družini in družbi, O današnji ženi'' ...) s tematiko o pravicah ženske do dela, [[volitve|volitev]] in izobrazbe. Zavzemala se je za emancipirano žensko, ustvarjalko in izobraženko. Poudarjala je, da emancipirane ženske niso sovražnice moških in naj se jih ti ne bojijo. Želela je dokazati, da je emancipirana ženska lahko tudi soproga in mati. Tudi v leposlovnih delih prikazuje ovire (npr. nezaželena nosečnost, dojenje, [[neplodnost]]), ki ženskam preprečujejo pot do neodvisnosti. O emancipaciji ni le pisala, tudi živela je tako. Kljub poroki dolgo ni želela živeti pri Jelovšku, poleg tega niti od Jelovška niti od Demetrovića nikdar ni želela prejemati denarja. == Bibliografija == [[Slika:Zofka Kveder - Misterij žene.pdf|thumb|''Misterij žene'', 1900]] ==== Pripovedna proza ==== * ''[[Zbrano delo Zofke Kveder]]'' Zv. 1-5. {{COBISS|ID=54781185}} * ''[[Misterij žene]]'' (1900)− zbirka črtic {{COBISS|ID=48973824}} * ''[[Odsevi]]'' (1902)− novele {{COBISS|ID=30664961}} * ''[[Iz naših krajev]]'' (1903)− novele {{COBISS|ID=2097438}} * ''[[Iskre]]'' (1905)− črtice {{COBISS|ID=30666241}} * ''[[Njeno življenje]]'' (1914 in 1918)− roman {{COBISS|ID=217214720}} * ''[[Vladka in Mitka]]'' (1927) {{COBISS|ID=30665729}} * ''[[Vladka, Mitka in Mirica]]'' (1928) {{COBISS|ID=30665985}} * ''[[Hanka (Kveder)|Hanka]]'' (1938)− roman {{COBISS|ID=24145664}} * ''[[Veliki in mali ljudje]]'' (1960) {{COBISS|ID=7311161}} * ''[[Odsevi]]'' (1970) {{COBISS|ID=15474176}} ==== Dramska dela ==== * ''[[Zbrano delo Zofke Kveder]]'' Zvezek 5. {{COBISS|ID=54781185}} * ''Ljubezen'', (1901) {{COBISS|ID=7257401}} * ''Amerikanci'', (1908) {{COBISS|ID=240129}} * ''Arditi na otoku Krku'', (1922) == Sklici == <references /> == Viri == * Katja Mihurko Poniž. ''Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti''. Ljubljana: Delta, 2003.{{COBISS|ID=126721536}} * Zofka Kveder, ''Zbrano delo'', ur. Katja Mihurko Poniž.{{COBISS|ID=54781185}} *Honzak Jahič Jasna, Jensterle-Doležalová, Alenka (ur.): Zofka Kvedrová, (1878-1926): recepce její tvorby ve 21. století. Praha : Národní knihovna ČR, Slovanská knihovna, 2008. {{COBISS|ID=29423149}} *Borovnik, Silvija. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVTOIX7E Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 52. številka 5 (2007) str. 53-62. *Jensterle-Doležal, Alenka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EB5JNWSM Fenomen mesta v opusu Ivana Cankarja in Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 55. številka 5/6 (2010) str. 57-70. *Jesenšek, Marko. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7F01FDL Materni jezik, jezik okolja in tuji jeziki v avtobiografskih črticah Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 53. številka 3/4 (2008) str. 145-156. *Tucovič, Vladka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63J2DBDS Domači prijatelj Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 52. številka 5 (2007) str. 63-72. *Kavčič, Petra. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNEPDOFB Zlata Praga Zofke Kveder]. Dve domovini številka 39 (2014) str. 43-53. *Orožen, Božena. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6Z3YC6E0 Starši in otroci v spisih Zofke Kvedrove]. Jezik in slovstvo letnik 28. številka 7/8 (1983) str. 273-278. *Uredništvo: [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi171065/#slovenski-biografski-leksikon Kveder, Zofka (1878–1926)]. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [https://sl.wikisource.org/wiki/Zofka_Kveder Zofka Kveder na wikiviru] * [https://www.youtube.com/watch?v=55ohgJMoLbc Okrogla miza o Zofki Kveder] * [https://www.youtube.com/watch?v=_-2mQCs_rMQ Njeno življenje, oddaja 50 knjig, ki so nas napisale] * {{Dlib|ime=Zofka Kveder}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kveder, Zofka}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Naturalistični pisatelji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] [[Kategorija:Zofka Kveder| ]] qy31mvzwbzac33wx5n8d7ow6okfkuma Braslovče 0 88055 6659054 6653424 2026-04-12T15:37:52Z Romanm 13 [[Preserje, Braslovče]] 6659054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10146208_b4 | latd = 46 |latm = 17 |lats = 18.42 |latNS = N | longd = 15 |longm = 2 |longs = 18.78 |longEW = E |najdisi=Braslovče |slika=Braslovče, trg.jpg |povrsina=1,54 |prebivalstvo=395 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=306,8 |posta=Braslovče |postna=3314 |obcina=Braslovče |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Braslovče - Trško jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 10. junij 1989 | refšt=41 <!--slika--> | lokacija = | občina = Braslovče <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Braslovče''' so eno najstarejših naselij v [[Savinja|Spodnji Savinjski dolini]] in tudi na [[Slovenija|Slovenskem]]. So tudi središče [[občina Braslovče|občine Braslovče]], čeprav niso največje naselje v tej občini (večja so [[Letuš]], [[Parižlje]] in [[Rakovlje]]). Braslovče so slikovit trg pod Dobrovljami, obkrožen v ravninskem delu s hmeljišči, na zahodnem z gozdovi, Braslovškim in Žovneškim jezerom, [[Grad Žovnek|gradom Žovnek]], prvim domovanjem celjskih knezov. == Zgodovina == [[File:039 Markt Fraßlau im Cillier Kreis - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1825.jpg|thumb|left|1820, Lith. J.F. Kaiser]] [[slika:Postcard of Braslovče.jpg|thumb|left|Razglednica trga iz obdobja med svetovnima vojnama]] Prve omembe kraja segajo v leto 1140. To je čas, ko so si to ozemlje pridobili [[Žovneški gospodje]], predniki kasnejših [[Celjski grofje|Celjskih knezov]]. V tistih časih je nastal tudi [[grad Žovnek]]. Kraj Braslovče se v zgodovini najprej pojavi z imenom »Fraslov«. Kasnejša pisna različica imena je najpogosteje »Fraslow« in je zapisana vse do uvedbe slovenskega imena, ki ga uporabljamo še danes, »Braslovče«. Braslovče so že v času Celjskih grofov dobile [[trg|trške]] pravice in svoj [[grb]]. To se je zgodilo v času celjskih grofov Viljema in [[Herman I. Celjski|Hermana I.]] Ker je slednji umrl leta 1385, pomeni, da so Braslovče dobile trške pravice vsaj pred letom 1385, domnevno leta 1360. Pravice so v kasnejših časih potrdili kraju še [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]] (leta 1570 in 1573) in cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand]] (leta 1836). V tistem času so imele Braslovče pravico do štirih letnih živinskih in kramarskih sejmov, ki so bili v ponedeljek pred Sv. Matijem, v petek pred cvetno nedeljo, v sredo pred vnebohodom in v ponedeljek pred Sv. Matejem. Pridobitev teh pravic je poleg ugodne trgovske lege vsekakor pospešila takratni razvoj Braslovč. Braslovče so bile v preteklosti zelo znane po obrtništvu in trgovini. Z uvedbo [[hmelj]]a kot intenzivne kmetijske panoge je tudi Savinjska dolina doživela močan razcvet in napredek. Braslovški župnik Gašpar (Kasper) je leta 1485 dokončal gradnjo braslovškega protiturškega tabora okoli župnijske cerkve. Leta 1646 je braslovški župnik Filip Terpin poročal o kugi v braslovški župniji. O velikosti najstarejšega naselja ni veliko znanega, šele leta 1550 najdemo zapis, da so Braslovče imele 32 stanovanjskih enot. Leta 1820 je v dokumentih navedeno, da je bilo v Braslovčah 59 hiš in 265 prebivalcev. == Opis trškega naselja == Braslovče imajo značilno trško zasnovo in tloris naselja. Na vsaki strani ceste, ki vodi skozi trg, so razporejene stanovanjske stavbe, za njimi pa so gospodarska poslopja, ki jim sledi pas sadovnjakov. Najznamenitejša stavba na osrednjem delu trga je župnijska cerkev Marije Vnebovzete, ki je tudi nedvomno najstarejša zgradba v Braslovčah. Kot stavba je v pisnih virih prvič neposredno omenjena šele leta 1255, vendar njeni še vedno ohranjeni deli spadajo vsaj v 10. stoletje, če ne že v 9. V času turških vpadov, v drugi polovici 15. stoletja, je bila obzidana z močnim taborom, ki je imel štiri obrambne stolpe in dvižni most. Ohranila sta se eden izmed stolpov in del zidu. Ob cerkvi stojita dva spomenika – kipa, ki predstavljata dva velika slovenska duhovnika [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in [[Franc Kosar|Franca Kosarja]] . Pri cerkvi je bila leta 1428 začasno pokopana [[Veronika Deseniška]], druga žena grofa Friderika II. Celjskega. Pozneje so jo prekopali v samostan [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Jurklošter]]. V neposredni bližini cerkve stoji dvorec Legant, nekdaj strelski ali lovski dvor. Renesančna stavba, kakršna je danes, naj bi bila iz konca 16. stoletja. Sedaj je v pritličju pošta, zgoraj pa je stanovanjska stavba. == Sedež občine == Občina Braslovče po nastanku sodi med mlajše občine v slovenskem prostoru. Nastala je leta 1998 po razdelitvi bivše velike Občine Žalec. Razprostira se na površini 54,9&nbsp;km<sup>2</sup>. V njej po zadnjih podatkih živi 5.524 prebivalcev. Njena nadmorska višina je 306,8 metrov. Vanjo je vključenih 22 naselij, in sicer (v oklepaju število prebivalcev): Braslovče (377), [[Dobrovlje]] (140), [[Glinje]] (48), [[Gomilsko]] (357), [[Grajska vas]] (342), [[Kamenče]] (189), [[Letuš]] (853), [[Male Braslovče]] (264), [[Orla vas]] (201), [[Parižlje]] (731), [[Podgorje]] (67), [[Podvrh]] (423), [[Poljče]] (62), [[Preserje, Braslovče|Preserje]] (103), [[Rakovlje]] (426), [[Spodnje Gorče]] (75), [[Šentrupert]] (154), [[Šmatevž]] (188), [[Topovlje]] (124), [[Trnava]] (267), [[Zakl]] (57) in [[Zgornje Gorče]] (76). == Turistične zanimivosti kraja == * [[Grad Žovnek]] iz okoli leta 1130; * [[Dvorec Žovnek]] (Ruhenthal) iz leta 1816; * [[Dvorec Legant]] (Lehnhof) pred letom 1369; * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Braslovče]] - prvotna farna (prafarna) cerkev iz 10. stoletja; == Ostale kulturne, športne in naravne znamenitosti == * [[Žovneško jezero]] je najmlajše akumulacijsko jezero, v letu 1978 zgrajeno na potoku Trnavca, obsega pa 49 ha s povprečno globino 7 m. * [[Dobrovlje (planota)|Dobrovlje]] so velika prostrana, zakrasela planota med spodnjo Zadrečko in Spodnjo Savinjsko dolino, vzhodno od Menine planine, nad njo pa se dvigajo vrhovi: Grmada (898 m), Konjšek (790 m), Bezovec (857 m). * Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče je bilo ustanovljeno leta 1900. * »Dan hmeljarjev« v Braslovčah je tradicionalna kulturno-etnografska prireditev, ki jo vsako leto v drugem vikendu v avgustu organizira Turistično društvo Braslovče. * Braslovško jezero - okoli 4,5 ha veliko jezero je bilo narejeno v letu 1961 na zgornjem toku potoka Trebnik. * Ribniki Preserje - Presersko jezero (ribnik) leži v naselju Preserje nedaleč stran od Braslovč ob regionalni cesti Šentrupert – Mozirje. Nastal je z zajezitvijo Struge, stranskega rokava reke Savinje. Ob jezeru stoji lepo urejen ribiški dom Ribiške družine Šempeter z restavracijo. == Osebe, povezane s krajem/trgom == * [[Matjaž Debelak]], smučarski skakalec, edini slovenski športnik, ki je osvojil dve medalji na zimskih olimpijskih igrah. Leta 1988 je na ZOI v Calgaryju na veliki skakalnici osvojil bronasto medaljo, drugo jugoslovansko in prvo skakalno v zgodovini zimskih športov v takratni državi. Poleg tega je še nosilec ekipne srebrne medalje iz te olimpijade. * [[Franc Kosar]], duhovnik, hišni prelat, stolni dekan, profesor cerkvenega prava, stolni kanonik v Mariboru, sodelavec Antona Martina Slomška; * [[Srečko Puncer]], borec za severno mejo, sodelavec in vojak enot [[Franjo Malgaj|Franja Malgaja]]; * [[Janez Goličnik]], ugleden slovenski čebelar, duhovnik in prevajalec; * [[Karel Peer]], duhovnik, akademik operoz, ljubljanski generalni vikar; * [[Mihael Stojan]], duhovnik in nabožni pisatelj, sodelavec Antona Martina Slomška; * [[Franjo Baš]], etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog; * [[Vinko Šmajs]], literat, publicist in pedagog; * [[Franc Suher]], pedagog, učitelj v Braslovčah; * [[Ivan Rojnik]], sodobni slovenski teolog, filozof in pedagog; * [[Franc Hribernik]], zgodovinar, ravnatelj, podagog, kronist; == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Kralj, Franc: Žovnek in Žovneški, Kulturno zgodovinsko društvo Braslovče, 2000. * Kralj, Franc in Podpečan,Blaž: Občina Braslovče, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, 2014. {{kategorija v Zbirki}} == Glej tudi == * [[Župnija Braslovče]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] *[[Braslovško polje]] *[[Male Braslovče]] {{Braslovče}} {{Trgi v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Braslovče| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Braslovče]] [[Kategorija:Trgi v Sloveniji]] is8t0oedlw2enl4udyvldm9c7l7ik4h Domžale 0 88077 6659131 6624708 2026-04-13T00:52:02Z ~2026-13659-49 255600 6659131 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Domžale |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Krumperk Castle 4.jpg |napis = Grad Krumperk |vzdevek = "Satelitsko mesto", "Športno mesto", "Prostor zadovoljnih ljudi"{{cn}} |latd=46|latm=8|lats=42|latNS=N |longd=14|longm=35|longs=41|longEW=E |coordinates_display = inline,title |obcina = Domžale |pokrajina = Gorenjska |regija = Osrednjeslovenska regija |omemba = 13. stoletje |trg = 1925 |mesto = 19. april 1952 |povrsina = 72 |nadmorska = 304 |prebivalstvo = 13115 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalstvo_od=2025 |postna = 1230 |omrezna skupina = 01 |spletna stran = https://www.domzale.si/ }} {{refimprove}}'''Domžále''' ({{Audio|Sl-Domzale.oga|izgovorjava}}, v Domžalah) so [[mesto]] z okoli 13.000 prebivalci in središče občine [[občina Domžale|Domžale]], ki je po številčnosti (37.000 ljudi) sedma največja slovenska občina. Ležijo južno od [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] in so upravno ter kulturno središče vzhodne Gorenjske. Nekdaj so bile znane kot [[satelitsko mesto]] [[Ljubljana|Ljubljane]], danes pa so športno mesto. Mestni predeli, nekdanje [[Vas|vasi]], ki so se združile z Domžalami so mdr. [[Stob]] na zahodu, [[Mačkovci, Domžale|Mačkovci]] in [[Študa]] na jugu, [[Tabor, Domžale|Tabor]] na jugozahodu, zgrajena so bila tudi nova naselja, npr. domžaska četrt [[Bistra, Domžale|Bistra]] in nov center mesta ob Mestnem trgu, medtem ko so drugi deli sklenjenega poselitvenega območja Domžal ohranili samostojnost kot posebna naselja ([[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Vir, Domžale|Vir]], [[Količevo]], [[Spodnje Jarše]], [[Podrečje]], [[Zaboršt, Domžale|Zaboršt]], [[Prelog]], [[Pšata, Domžale|Pšata]], [[Depala vas]], nekoliko južneje tudi [[Dragomelj]] itd.); skupaj z njimi imajo Domžale še najmanj 7.000 prebivalcev več, torej skupaj več kot 20.000 v strnjeni poselitvi. == Zgodovina == === Prazgodovina === Sodeč po [[arheologija|arheoloških]] najdiščih v okolici (Šumberk), je bil kraj obljuden že v [[prazgodovina|prazgodovini]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13722|title=RNPD: Zaboršt - Prazgodovinska naselbina Šumberk|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> V Babji jami so arheologi našli sledove ledenodobnega lovca, pragoveda, bobra, alpskega svizca in obroček iz kovine ter sledi oglja. Najdbe so stare približno 15.000 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05296|title=RNPD: Gorjuša - Babja jama pri Krumperku|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Na [[Šumberk (razločitev)|Šumberku]] so našli kladivasto sekiro iz neolitika, v strugi [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] pa tri kamnite sekire iz serpetina.<ref name=":0" /> Pri Dobu so našli bronasto bodalo iz bronaste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13750|title=RNPD: Dob - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> === Zgodovina po našem štetju === ;Stari vek V Grobljah so odkrili zidovje stare rimske postojanke. Našli so zlat kovanec rimskega cesarja Klavdija in tudi več srebrnih in bronastih kovancev. Pri prekopavanju ceste v Stobu so našli ostanke rimske ceste in izkopali dva rimska nagrobnika. ;Srednji vek V starih listinah se kraj prvič omenja sredi 13. stoletja. Med letoma 1200 in 1230 so nastale listine, kjer je omenjeno staro krajevno ime Domsseldorff. Od mnogih gradov danes stojijo le še grad Krumperk, grad Češenik in grad Črnelo. Na Goričici so še sledovi tabora okoli cerkve za obrambo pred turškimi vpadi. ;Novi vek in slamnikarstvo Zaradi ugodne prometne lege [[cesta|ceste]] [[Dunaj]]—[[Trst]] in lokalne [[Železniška proga Ljubljana Šiška–Kamnik Graben|železniške proge Ljubljana—Kamnik]] in vodne energije Kamniške Bistrice so se vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa hitro pričele razvijati. Razmah so doživele v drugi polovici 19.stoletju z razvojem slamnikarstva, ki je iz obrtniške ravni prešel na industrijsko proizvodnjo, zgrajene so bile tovarne slamnikarstva s katerimi so upravljali predvsem Tirolci. === Dvajseto stoletje === ;Prva svetovna vojna 26.julija 1914 je bila objavljena vojna napoved. Vojna z Italijo je na mesto zelo vplivala, saj ležijo ob cesti, ki je povezovala Avstro-Ogrsko s primorskimi bojišči. Po koncu vojne, leta 1918 je bila razglašena država SHS, Domžale je obiskal kralj Aleksander. [[Slika:Slavnostna razglasitev Domžal za trg 1925.jpg|thumb|right|250px|Slavnostna razglasitev Domžal za trg leta 1925]] ;Trg Domžale Slamnikarstvo je prineslo velik napredek in z združitvijo vasi [[Zgornje Domžale]], [[Spodnje Domžale]], [[Stob]] in [[Študa]] so leta 1925 nastale Domžale in bile razglašene za trg. Leta 1929 so dobile ulice. ;Druga svetovna vojna Nemška vojska je dne 11.aprila 1941 z letali bombardirala hiše, stanovanjsko poslopje, trgovino, opazovalni stolp in [[Oddajnik Domžale|oddajnik radijske postaje]] v Domžalah, nakar je sledila kratkotrajna [[italija]]nska zasedba in nato [[Tretji rajh|nemška]] [[okupacija]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila v Domžalah ves čas prisotna močna okupatorjeva postojanka. Dne 3. 9. 1941 je okupator po akciji [[partizan]]ov pri [[most]]u čez Bistrico ustrelil 10 [[talec|talcev]]. ;Satelitsko mesto Domžale so postale mesto šele 19. aprila leta [[1952]]. Takrat je bilo središče mesta deljeno na Spodnje in Zgornje Domžale. Vedno bolj so dobivale podobo [[industrija|industrijskega kraja]] z zlasti močno [[kemija|kemično]] in [[tkanina|tekstilno]] industrijo. Močno pa se je razvila tudi [[obrt]]na dejavnost. Največji uspeh je mesto doživelo v 80. letih, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije, v času ko so zgradili bloke in stolpnice. Takrat je mesto dobilo novo, popolnoma spremenjeno podobo, vse stare hiše in vaški značaj so zamenjali bloki in beton. Zaradi močne navezanosti na [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je zaposlenih veliko prebivalcev in kjer prebivalci Domžal zadovoljujejo veliko mestnih potreb, imajo Domžale značaj [[Satelitsko mesto|satelitskega mesta]]. === Po letu 1991 === ;Vojna za samostojnost Glavni boj za samostojno Slovenijo se je odvijal v okolici Domžal, v [[Trzin|Trzinu]] in [[Mengeš|Mengšu]]. Jugoslovanska armada je 27. junija 1991 napadla barikade. Bombardirali so oddajnik radijske postaje, hiše in oklepnike. ;Razpad velike občine Po osamosvojitvi Slovenije so Domžale razpadle kot lokalni administrativni center velike občine, saj so se leta 1994 okoliška naselja kot središča novih občin [[Mengeš]], [[Moravče]] in [[Lukovica]] odcepile od nje. Leta 1998 se je odcepil še [[Trzin]]. == Geografija == === Lega === Domžale ležijo na [[jug|južnem]] obrobju Kamniško-mengeškega polja. Mesto leži v Ljubljanski kotlini skupaj z 8 [[km]] oddaljenim [[Kamnik]]om, 10 [[km]] oddaljeno [[Ljubljana|Ljubljano]] in 20 [[km]] oddaljenim [[Kranj]]em. Predmestne občine oz. okoliška naselja so še [[Trzin|Trzin,]] [[Mengeš]], [[Lukovica pri Domžalah]] in [[Moravče]], Od [[Letališče Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika]] so oddaljena 15 km. Nadmorska višina mesta je 297 - 304 m, mestni grič Šumberk pa leži na 358 m.n.v. === Vode === Mesto pretežno leži na desnem bregu [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]], največje reke v mestu, ki se na območju [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] izliva v reko [[Sava|Savo]]. Je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, zaradi mnogih poplav je bila regulirana leta 1973. Okoli mesta tečejo manjši potočki, ki se vse izlivajo v Kamniško Bistrico, med njimi tudi [[Mlinščica (Kamniška Bistrica)|Mlinščica]], ki je umetno ustvarjen [[industrijski kanal]]. Ime je dobila po številnih kmečkih [[Mlin|mlinih]], ki jih je poganjala voda. === Geološke značilnosti === Kotlino od [[Homec|Homca]] do [[Mengeš|Mengša]] je v pleistocenskem obdobju z erozijsko silo oblikovala [[Kamniška Bistrica]] s svojimi pritoki. Holocenski nanosi so povsem prekrili dolino in izoblikovali ravnino. == Znamenitosti == === Menačenkova domačija === [[Slika:Domžale - Menačenkova domačija (Cankarjeva 9).jpg|sličica|desno|220px|Menačenkova domačija]] {{glavni|Menačenkova domačija}} Je značilna kmečko – obrtniška hiša. Zgrajena je bila leta 1898 na pogorišču prejšnje lesene zgradbe. === Slamnikarski muzej Domžale === Muzej prikazuje razvoj [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarstva na Domžalskem]]. V njem je zbirka slamnikov, pletenih kit in orodij za izdelovanje slamnikov. Domžalske slamnike so v 18. in 19. stoletju izvažali v mnoge evropske države, naprodaj so bili tudi v ZDA. === Parki v Domžalah === * [[Češminov park]] je na 2 ha veliki površini v osrčju mesta. Na tem prostoru se prirejajo razne prireditve. * Občinski park je manjši park ob stavbi Občine Domžale in Upravne enote. * Park državnosti je manjši park v Srednjih Jaršah. Tu se nahaja spomenik knežjega kamna. * [[Kamniška Bistrica: Zelena os regije]] poteka vse od [[Kamnik|Kamnika]] pa do [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] na bregovih reke Kamniške Bistrice, ki je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji. * [[88 lip]] je eden najstarejših parkov, posvečen Titu. Je znotraj Zelene osi. * [[Šumberk (grič)|Šumberk]] je grič z nadmorsko višino 358 metrov ob Zeleni osi. Tu sta manjši kraška jama, imenovani Dolga jama in Podreška jama. Po Šumberku vodi tudi Gozdna učna pot Šumberk in trim steza. * [[Grobeljski drevored]] je nekoč vodil do gradu in cerkve. Do tod vodijo tudi poljske poti in sprehajališča iz Trzina in Mengša. Sedaj namesto gradu tu stoji fakulteta, cerkev, do katere vodi drevored, pa je znana po svojih freskah. * [[Domžalska spominska pot]] vodi po poteh bivše Mestne občine Domžale. === Gradovi na Domžalskem === * [[Grad Krumperk]] * [[Grad Črnelo]] * [[Grad Češenik]] === Kraške jame === * [[Dolga jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Podreška jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Železna jama]] je 60 m dolga jama, na Gorjuši, urejena je za obiskovalce. Jamarski dom na Gorjuši hrani muzejsko zbirko, tu so razstavljeni jamski hrošči, kapniki, mah in glive, ki jih je zbiral [[Simon Robič]]. === Cerkve === [[Slika:SvMohorFortunat-Groblje.jpg|sličica|desno|220px|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] * [[Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata, Groblje|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] v [[Groblje, Rodica|Grobljah]] je znana po freskah, ki jih je naslikal znani slovenski slikar [[Franc Jelovšek]] * [[Cerkev Marije vnebovzete, Domžale|Cerkev Marije vnebovzete]] je bila zgrajena v 16. stoletju na majhnem griču Goričica. Tabor jo je varoval pred turškimi vpadi, danes se po njem imenuje četrt [[Tabor, Domžale|Tabor]], kjer se cerkev nahaja. '''<big>SPB</big>''' * Je stanovanjski in poslovni objekt, v kateri se nahajajo stanovanjske nepremičnine, male trgovince, poslovni prostori, davčni in geodetski urad, banka (Delavska hranilnica) in še veliko drugega. Stanovanjski prostori SPB so bil v bivši Jugoslaviji namenjeni za družine z manjšimi dohodki in socialno šibkim. '''<big>Tržnica Domžale</big>''' * Tržnica Domžale se nahaja v samem centru mesta, kjer vsak vikend kmetje iz okoliških kmetij prodajajo svoje dobrote. Poleti se na tržnici odvija t.i. Odprta kuhinja, kjer gostinci in kuharji iz različnih držav pripravljajo tradicionalne jedi. Pozimi pa se parkirišče zraven tržnice spremeni v odprto koncertno prizorišče, kjer se odvijajo koncerti z znanimi glasbeniki in glasbenimi skupinami. '''<big>Kulturni dom Franca Bernika</big>''' * [[Slika:Kulturni dom Franca Bernika Domžale.jpg|sličica|Kulturni dom Franca Bernika Domžale]]Je kulturni center v Domžalah, narejen v spomin in čast Franca Bernika, ki je bil učitelj, kulturni delavec in zgodovinar. V kulturnem domu se prirejajo številni dogodki, kot so gledališke predstave, koncerti, razstave, filmske projekcije in druge kulturne aktivnosti. Je dom, ki časti ljubitelje kulture in umetnosti. == Izobraževanje == V mestu je 7 osnovnih šol, v Stobu je [[Osnovna šola Venclja Perka]], v centru stoji [[Osnovna šola Domžale]], na Rodici sta [[Osnovna šola Rodica]] in [[Osnovna šola Roje]], v Preserjah je [[Osnovna šola Preserje pri Radomljah]], v Dobu [[Osnovna šola Dob]] in v Dragomlju [[Osnovna šola Dragomelj]]. Srednja šola Domžale ima dve enoti: gimnazijo ter poklicno in strokovno šolo. Obe sta v središču mesta. Pri Domžalah ima sedež tudi visokošolska ustanova - Oddelek za zootehniko [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]] na Rodici. V Stobu pa ima svoje prostore [[Glasbena šola Domžale]]. == Šport in rekreacija == ;Športno mesto V Domžalah je zelo razvita športna dejavnost, v ospredju pa sta [[Nogometni klub Domžale]] in [[Košarkarski klub Helios Domžale]]. Košarkarska zgodba se je začela pisati po 2. svetovni vojni, klub že vrsto let sodeluje v [[Jadranska liga|Jadranski ligi]]. Nogometaši so svojo pot začeli leta 1921, vrhunec pa doživeli v sezonah 2006/2007 in 2007/2008, ko so dvakrat zapored osvojili naslov državnih prvakov. ;Športni park - Martin Krpan V domžalskem športnem parku se nahaja Kopališče Domžale, teniško igrišče Ten-Ten, več nogometnih igrišč, zunanje košarkarsko igrišče,skate park, pozimi pa tudi drsališče. Poleg se nahaja tudi nogometni in atletski stadion Domžale. ;Športna dvorana Domžale [[Košarkarski klub Helios Domžale]] ima dvorano v centru mesta, v Športni dvorani Domžale. ;Drugo V okolici se nahajajo tudi šole jahanja, priljubljeno je jahanje lipicancev v okolici gradu Krumperk. Prenovljena je tudi rekreacijska os ob Kamniški Bistrici s fitnesi na prostem, trim stezo in gozdno učno potjo na bližnjem Šumberku. Enkratna priložnost za kratek izlet v naravo je obisk poučne okoljske poti Blata Mlake, ob bajerju Černelo v Radomljah. V sklopu Arboretuma Volčji Potok so na voljo tudi golf igrišča. == Mediji == ;Časopisi Domžalski lokalni časopisi so ''Slamnik'' (občinsko glasilo), ''Domžalske novice'', Domzalec.si, časopis ''Domžurnal'' pa izhaja za več občin v regiji. ;Radio Radijska postaja v mestu je [[Radio Hit]], danes znan po celotni državi. Blizu Štude se nahaja tudi danes izklopljeni [[Oddajnik Domžale|srednjevalovni radijski oddajnik]], pred leti pa so nameravali na to mesto prestaviti stavbo [[RTV Slovenija|RTV Slovenije]]. == Promet == [[Slika:Domzale-train station-July 2010.JPG|220px|sličica|Železniška postaja Domžale]] ;Železniška postaja Domžale so z občinami [[Trzin]], [[Kamnik]] in [[Ljubljana]] povezane z [[Železniška proga Ljubljana Šiška - Kamnik Graben|železniško progo Kamnik - Ljubljana]]. ;Avtobusna postaja Podjetje Arriva upravlja z medkrajevnimi linijami do okoliških občin [[Trzin]], [[Mengeš]], [[Moravče]], [[Lukovica]], ter do občin [[Kamnik]], [[Gornji Grad]] in [[Ljubljana]]. Z redno medkrajevno linijo [[Ljubljana]] - [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], s katero upravlja podjetje [[Integral Zagorje]], je mesto povezano tudi z Zasavjem. Mesto je povezano tudi z redno medregionalno linijo [[Murska Sobota]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Koper]] - [[Piran]] in linijo [[Ljutomer]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Ajdovščina]] - [[Nova Gorica]]. ;Štajerska avtocesta Mesto je povezano s [[Avtocesta A1|štajersko avtocesto Maribor - Ljubljana]]. Avtocestni izvoz Domžale se nahaja v naselju [[Zaboršt]], v fazi načrtovanje je tudi novi avtocestni izvoz Domžale-Študa, ta še bližje centru, nahajal se bo v naselju [[Študa]]. == Ustanove v Domžalah == * [[Kulturni dom Franca Bernika Domžale]] * [[Kulturni dom Toma Brejca]] * [[Knjižnica Domžale]] * [[Zdravstveni dom Domžale]] * [[Dom upokojencev Domžale]] * [[Pošta Domžale]] * [[Hala KC Domžale]] * [[Upravna enota Domžale]] == Mednarodno povezovanje == Domžale sodelujejo z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi: * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Koprivnica]] * {{ikonazastave|ZDA}} [[Euclid]] * {{ikonazastave|Švica}} [[Ruti]] == Znane osebnosti == * [[April (pevka)|April]], slovenska pevka * [[Aci Bertoncelj]], pianist in glasbeni pedagog * [[Matjaž Brojan]], novinar in publicist * [[Eva Černe]], pevka * [[Neža Drobnič]], pevka, filmska igralka in televizijska napovedovalka * [[Alenka Gotar]], pevka * [[Špela Grošelj]], pevka * [[Franc Habe]], agronom * [[Katarina Habe]], pevka * [[Stane Habe]], glasbeni pedagog * [[Tomaž Habe]], skladatelj in glasbeni pedagog * [[Toni Dragar]], župan Občine Domžale * [[Nenad Jovičić]], filmski snemalec * [[Janez K. Lapajne]], geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]], režiser * [[Veronika Podgoršek]], psihoterapevtka, pisateljica, kolumnistka, predavateljica * [[Daniel Popovič]], pevec * [[Aiken Veronika Prosenc]], filmska producentka * [[Adam Ravbar]], baron * [[Franc Rode]], nadškof in kardinal * [[Karmen Stavec]], pevka * [[Stane Stražar]], kronist, publicist in društveni delavec * [[Alenka Strnad]], radijska voditeljica * [[Martina Šraj]], pevka * [[Vera Terstenjak Jovičić]], slikarka * [[Gregor Virant]], politik, minister za notranje zadeve in javno upravo * [[Saša Vuga]], pisatelj, dramaturg in scenarist * [[Cvetka Zalokar Oražem]], političarka, poslanka in književnica * [[Tanja Zajc Zupan]], citrarka * [[Mara in njene pevke]] *[[Marko Žerovnik]], geograf in tematski kartograf, ravnatelj, potopisec, pisatelj in pesnik ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Menačnikova hiša]] *[[Mačkovci, Domžale]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.domzale.si/ {{Domžale}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Domžale|*]] {{normativna kontrola}} je3kx7mtzjqan02vkoi3mq2pm29hcvy 6659134 6659131 2026-04-13T00:55:03Z ~2026-13659-49 255600 6659134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Domžale |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Krumperk Castle 4.jpg |napis = Grad Krumperk |vzdevek = "Satelitsko mesto", "Športno mesto", "Prostor zadovoljnih ljudi"{{cn}} |latd=46|latm=8|lats=42|latNS=N |longd=14|longm=35|longs=41|longEW=E |coordinates_display = inline,title |obcina = Domžale |pokrajina = Gorenjska |regija = Osrednjeslovenska regija |omemba = 13. stoletje |trg = 1925 |mesto = 19. april 1952 |povrsina = 72 |nadmorska = 304 |prebivalstvo = 13115 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalstvo_od=2025 |postna = 1230 |omrezna skupina = 01 |spletna stran = https://www.domzale.si/ }} {{refimprove}}'''Domžále''' ({{Audio|Sl-Domzale.oga|izgovorjava}}, v Domžalah) so [[mesto]] z okoli 13.000 prebivalci in središče občine [[občina Domžale|Domžale]], ki je po številčnosti (38.000 ljudi) sedma največja slovenska občina. Ležijo južno od [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] in so upravno ter kulturno središče vzhodne Gorenjske. Nekdaj so bile znane kot [[satelitsko mesto]] [[Ljubljana|Ljubljane]], danes pa so športno mesto. Mestni predeli, nekdanje [[Vas|vasi]], ki so se združile z Domžalami so mdr. [[Stob]] na zahodu, [[Mačkovci, Domžale|Mačkovci]] in [[Študa]] na jugu, [[Tabor, Domžale|Tabor]] na jugozahodu, zgrajena so bila tudi nova naselja, npr. domžaska četrt [[Bistra, Domžale|Bistra]] in nov center mesta ob Mestnem trgu, medtem ko so drugi deli sklenjenega poselitvenega območja Domžal ohranili samostojnost kot posebna naselja ([[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Vir, Domžale|Vir]], [[Količevo]], [[Spodnje Jarše]], [[Podrečje]], [[Zaboršt, Domžale|Zaboršt]], [[Prelog]], [[Pšata, Domžale|Pšata]], [[Depala vas]], nekoliko južneje tudi [[Dragomelj]] itd.); skupaj z njimi imajo Domžale še najmanj 7.000 prebivalcev več, torej skupaj več kot 20.000 v strnjeni poselitvi. == Zgodovina == === Prazgodovina === Sodeč po [[arheologija|arheoloških]] najdiščih v okolici (Šumberk), je bil kraj obljuden že v [[prazgodovina|prazgodovini]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13722|title=RNPD: Zaboršt - Prazgodovinska naselbina Šumberk|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> V Babji jami so arheologi našli sledove ledenodobnega lovca, pragoveda, bobra, alpskega svizca in obroček iz kovine ter sledi oglja. Najdbe so stare približno 15.000 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05296|title=RNPD: Gorjuša - Babja jama pri Krumperku|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Na [[Šumberk (razločitev)|Šumberku]] so našli kladivasto sekiro iz neolitika, v strugi [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] pa tri kamnite sekire iz serpetina.<ref name=":0" /> Pri Dobu so našli bronasto bodalo iz bronaste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13750|title=RNPD: Dob - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> === Zgodovina po našem štetju === ;Stari vek V Grobljah so odkrili zidovje stare rimske postojanke. Našli so zlat kovanec rimskega cesarja Klavdija in tudi več srebrnih in bronastih kovancev. Pri prekopavanju ceste v Stobu so našli ostanke rimske ceste in izkopali dva rimska nagrobnika. ;Srednji vek V starih listinah se kraj prvič omenja sredi 13. stoletja. Med letoma 1200 in 1230 so nastale listine, kjer je omenjeno staro krajevno ime Domsseldorff. Od mnogih gradov danes stojijo le še grad Krumperk, grad Češenik in grad Črnelo. Na Goričici so še sledovi tabora okoli cerkve za obrambo pred turškimi vpadi. ;Novi vek in slamnikarstvo Zaradi ugodne prometne lege [[cesta|ceste]] [[Dunaj]]—[[Trst]] in lokalne [[Železniška proga Ljubljana Šiška–Kamnik Graben|železniške proge Ljubljana—Kamnik]] in vodne energije Kamniške Bistrice so se vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa hitro pričele razvijati. Razmah so doživele v drugi polovici 19.stoletju z razvojem slamnikarstva, ki je iz obrtniške ravni prešel na industrijsko proizvodnjo, zgrajene so bile tovarne slamnikarstva s katerimi so upravljali predvsem Tirolci. === Dvajseto stoletje === ;Prva svetovna vojna 26.julija 1914 je bila objavljena vojna napoved. Vojna z Italijo je na mesto zelo vplivala, saj ležijo ob cesti, ki je povezovala Avstro-Ogrsko s primorskimi bojišči. Po koncu vojne, leta 1918 je bila razglašena država SHS, Domžale je obiskal kralj Aleksander. [[Slika:Slavnostna razglasitev Domžal za trg 1925.jpg|thumb|right|250px|Slavnostna razglasitev Domžal za trg leta 1925]] ;Trg Domžale Slamnikarstvo je prineslo velik napredek in z združitvijo vasi [[Zgornje Domžale]], [[Spodnje Domžale]], [[Stob]] in [[Študa]] so leta 1925 nastale Domžale in bile razglašene za trg. Leta 1929 so dobile ulice. ;Druga svetovna vojna Nemška vojska je dne 11.aprila 1941 z letali bombardirala hiše, stanovanjsko poslopje, trgovino, opazovalni stolp in [[Oddajnik Domžale|oddajnik radijske postaje]] v Domžalah, nakar je sledila kratkotrajna [[italija]]nska zasedba in nato [[Tretji rajh|nemška]] [[okupacija]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila v Domžalah ves čas prisotna močna okupatorjeva postojanka. Dne 3. 9. 1941 je okupator po akciji [[partizan]]ov pri [[most]]u čez Bistrico ustrelil 10 [[talec|talcev]]. ;Satelitsko mesto Domžale so postale mesto šele 19. aprila leta [[1952]]. Takrat je bilo središče mesta deljeno na Spodnje in Zgornje Domžale. Vedno bolj so dobivale podobo [[industrija|industrijskega kraja]] z zlasti močno [[kemija|kemično]] in [[tkanina|tekstilno]] industrijo. Močno pa se je razvila tudi [[obrt]]na dejavnost. Največji uspeh je mesto doživelo v 80. letih, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije, v času ko so zgradili bloke in stolpnice. Takrat je mesto dobilo novo, popolnoma spremenjeno podobo, vse stare hiše in vaški značaj so zamenjali bloki in beton. Zaradi močne navezanosti na [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je zaposlenih veliko prebivalcev in kjer prebivalci Domžal zadovoljujejo veliko mestnih potreb, imajo Domžale značaj [[Satelitsko mesto|satelitskega mesta]]. === Po letu 1991 === ;Vojna za samostojnost Glavni boj za samostojno Slovenijo se je odvijal v okolici Domžal, v [[Trzin|Trzinu]] in [[Mengeš|Mengšu]]. Jugoslovanska armada je 27. junija 1991 napadla barikade. Bombardirali so oddajnik radijske postaje, hiše in oklepnike. ;Razpad velike občine Po osamosvojitvi Slovenije so Domžale razpadle kot lokalni administrativni center velike občine, saj so se leta 1994 okoliška naselja kot središča novih občin [[Mengeš]], [[Moravče]] in [[Lukovica]] odcepile od nje. Leta 1998 se je odcepil še [[Trzin]]. == Geografija == === Lega === Domžale ležijo na [[jug|južnem]] obrobju Kamniško-mengeškega polja. Mesto leži v Ljubljanski kotlini skupaj z 8 [[km]] oddaljenim [[Kamnik]]om, 10 [[km]] oddaljeno [[Ljubljana|Ljubljano]] in 20 [[km]] oddaljenim [[Kranj]]em. Predmestne občine oz. okoliška naselja so še [[Trzin|Trzin,]] [[Mengeš]], [[Lukovica pri Domžalah]] in [[Moravče]], Od [[Letališče Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika]] so oddaljena 15 km. Nadmorska višina mesta je 297 - 304 m, mestni grič Šumberk pa leži na 358 m.n.v. === Vode === Mesto pretežno leži na desnem bregu [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]], največje reke v mestu, ki se na območju [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] izliva v reko [[Sava|Savo]]. Je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, zaradi mnogih poplav je bila regulirana leta 1973. Okoli mesta tečejo manjši potočki, ki se vse izlivajo v Kamniško Bistrico, med njimi tudi [[Mlinščica (Kamniška Bistrica)|Mlinščica]], ki je umetno ustvarjen [[industrijski kanal]]. Ime je dobila po številnih kmečkih [[Mlin|mlinih]], ki jih je poganjala voda. === Geološke značilnosti === Kotlino od [[Homec|Homca]] do [[Mengeš|Mengša]] je v pleistocenskem obdobju z erozijsko silo oblikovala [[Kamniška Bistrica]] s svojimi pritoki. Holocenski nanosi so povsem prekrili dolino in izoblikovali ravnino. == Znamenitosti == === Menačenkova domačija === [[Slika:Domžale - Menačenkova domačija (Cankarjeva 9).jpg|sličica|desno|220px|Menačenkova domačija]] {{glavni|Menačenkova domačija}} Je značilna kmečko – obrtniška hiša. Zgrajena je bila leta 1898 na pogorišču prejšnje lesene zgradbe. === Slamnikarski muzej Domžale === Muzej prikazuje razvoj [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarstva na Domžalskem]]. V njem je zbirka slamnikov, pletenih kit in orodij za izdelovanje slamnikov. Domžalske slamnike so v 18. in 19. stoletju izvažali v mnoge evropske države, naprodaj so bili tudi v ZDA. === Parki v Domžalah === * [[Češminov park]] je na 2 ha veliki površini v osrčju mesta. Na tem prostoru se prirejajo razne prireditve. * Občinski park je manjši park ob stavbi Občine Domžale in Upravne enote. * Park državnosti je manjši park v Srednjih Jaršah. Tu se nahaja spomenik knežjega kamna. * [[Kamniška Bistrica: Zelena os regije]] poteka vse od [[Kamnik|Kamnika]] pa do [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] na bregovih reke Kamniške Bistrice, ki je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji. * [[88 lip]] je eden najstarejših parkov, posvečen Titu. Je znotraj Zelene osi. * [[Šumberk (grič)|Šumberk]] je grič z nadmorsko višino 358 metrov ob Zeleni osi. Tu sta manjši kraška jama, imenovani Dolga jama in Podreška jama. Po Šumberku vodi tudi Gozdna učna pot Šumberk in trim steza. * [[Grobeljski drevored]] je nekoč vodil do gradu in cerkve. Do tod vodijo tudi poljske poti in sprehajališča iz Trzina in Mengša. Sedaj namesto gradu tu stoji fakulteta, cerkev, do katere vodi drevored, pa je znana po svojih freskah. * [[Domžalska spominska pot]] vodi po poteh bivše Mestne občine Domžale. === Gradovi na Domžalskem === * [[Grad Krumperk]] * [[Grad Črnelo]] * [[Grad Češenik]] === Kraške jame === * [[Dolga jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Podreška jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Železna jama]] je 60 m dolga jama, na Gorjuši, urejena je za obiskovalce. Jamarski dom na Gorjuši hrani muzejsko zbirko, tu so razstavljeni jamski hrošči, kapniki, mah in glive, ki jih je zbiral [[Simon Robič]]. === Cerkve === [[Slika:SvMohorFortunat-Groblje.jpg|sličica|desno|220px|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] * [[Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata, Groblje|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] v [[Groblje, Rodica|Grobljah]] je znana po freskah, ki jih je naslikal znani slovenski slikar [[Franc Jelovšek]] * [[Cerkev Marije vnebovzete, Domžale|Cerkev Marije vnebovzete]] je bila zgrajena v 16. stoletju na majhnem griču Goričica. Tabor jo je varoval pred turškimi vpadi, danes se po njem imenuje četrt [[Tabor, Domžale|Tabor]], kjer se cerkev nahaja. '''<big>SPB</big>''' * Je stanovanjski in poslovni objekt, v kateri se nahajajo stanovanjske nepremičnine, male trgovince, poslovni prostori, davčni in geodetski urad, banka (Delavska hranilnica) in še veliko drugega. Stanovanjski prostori SPB so bil v bivši Jugoslaviji namenjeni za družine z manjšimi dohodki in socialno šibkim. '''<big>Tržnica Domžale</big>''' * Tržnica Domžale se nahaja v samem centru mesta, kjer vsak vikend kmetje iz okoliških kmetij prodajajo svoje dobrote. Poleti se na tržnici odvija t.i. Odprta kuhinja, kjer gostinci in kuharji iz različnih držav pripravljajo tradicionalne jedi. Pozimi pa se parkirišče zraven tržnice spremeni v odprto koncertno prizorišče, kjer se odvijajo koncerti z znanimi glasbeniki in glasbenimi skupinami. '''<big>Kulturni dom Franca Bernika</big>''' * [[Slika:Kulturni dom Franca Bernika Domžale.jpg|sličica|Kulturni dom Franca Bernika Domžale]]Je kulturni center v Domžalah, narejen v spomin in čast Franca Bernika, ki je bil učitelj, kulturni delavec in zgodovinar. V kulturnem domu se prirejajo številni dogodki, kot so gledališke predstave, koncerti, razstave, filmske projekcije in druge kulturne aktivnosti. Je dom, ki časti ljubitelje kulture in umetnosti. == Izobraževanje == V mestu je 7 osnovnih šol, v Stobu je [[Osnovna šola Venclja Perka]], v centru stoji [[Osnovna šola Domžale]], na Rodici sta [[Osnovna šola Rodica]] in [[Osnovna šola Roje]], v Preserjah je [[Osnovna šola Preserje pri Radomljah]], v Dobu [[Osnovna šola Dob]] in v Dragomlju [[Osnovna šola Dragomelj]]. Srednja šola Domžale ima dve enoti: gimnazijo ter poklicno in strokovno šolo. Obe sta v središču mesta. Pri Domžalah ima sedež tudi visokošolska ustanova - Oddelek za zootehniko [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]] na Rodici. V Stobu pa ima svoje prostore [[Glasbena šola Domžale]]. == Šport in rekreacija == ;Športno mesto V Domžalah je zelo razvita športna dejavnost, v ospredju pa sta [[Nogometni klub Domžale]] in [[Košarkarski klub Helios Domžale]]. Košarkarska zgodba se je začela pisati po 2. svetovni vojni, klub že vrsto let sodeluje v [[Jadranska liga|Jadranski ligi]]. Nogometaši so svojo pot začeli leta 1921, vrhunec pa doživeli v sezonah 2006/2007 in 2007/2008, ko so dvakrat zapored osvojili naslov državnih prvakov. ;Športni park - Martin Krpan V domžalskem športnem parku se nahaja Kopališče Domžale, teniško igrišče Ten-Ten, več nogometnih igrišč, zunanje košarkarsko igrišče,skate park, pozimi pa tudi drsališče. Poleg se nahaja tudi nogometni in atletski stadion Domžale. ;Športna dvorana Domžale [[Košarkarski klub Helios Domžale]] ima dvorano v centru mesta, v Športni dvorani Domžale. ;Drugo V okolici se nahajajo tudi šole jahanja, priljubljeno je jahanje lipicancev v okolici gradu Krumperk. Prenovljena je tudi rekreacijska os ob Kamniški Bistrici s fitnesi na prostem, trim stezo in gozdno učno potjo na bližnjem Šumberku. Enkratna priložnost za kratek izlet v naravo je obisk poučne okoljske poti Blata Mlake, ob bajerju Černelo v Radomljah. V sklopu Arboretuma Volčji Potok so na voljo tudi golf igrišča. == Mediji == ;Časopisi Domžalski lokalni časopisi so ''Slamnik'' (občinsko glasilo), ''Domžalske novice'', Domzalec.si, časopis ''Domžurnal'' pa izhaja za več občin v regiji. ;Radio Radijska postaja v mestu je [[Radio Hit]], danes znan po celotni državi. Blizu Štude se nahaja tudi danes izklopljeni [[Oddajnik Domžale|srednjevalovni radijski oddajnik]], pred leti pa so nameravali na to mesto prestaviti stavbo [[RTV Slovenija|RTV Slovenije]]. == Promet == [[Slika:Domzale-train station-July 2010.JPG|220px|sličica|Železniška postaja Domžale]] ;Železniška postaja Domžale so z občinami [[Trzin]], [[Kamnik]] in [[Ljubljana]] povezane z [[Železniška proga Ljubljana Šiška - Kamnik Graben|železniško progo Kamnik - Ljubljana]]. ;Avtobusna postaja Podjetje Arriva upravlja z medkrajevnimi linijami do okoliških občin [[Trzin]], [[Mengeš]], [[Moravče]], [[Lukovica]], ter do občin [[Kamnik]], [[Gornji Grad]] in [[Ljubljana]]. Z redno medkrajevno linijo [[Ljubljana]] - [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], s katero upravlja podjetje [[Integral Zagorje]], je mesto povezano tudi z Zasavjem. Mesto je povezano tudi z redno medregionalno linijo [[Murska Sobota]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Koper]] - [[Piran]] in linijo [[Ljutomer]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Ajdovščina]] - [[Nova Gorica]]. ;Štajerska avtocesta Mesto je povezano s [[Avtocesta A1|štajersko avtocesto Maribor - Ljubljana]]. Avtocestni izvoz Domžale se nahaja v naselju [[Zaboršt]], v fazi načrtovanje je tudi novi avtocestni izvoz Domžale-Študa, ta še bližje centru, nahajal se bo v naselju [[Študa]]. == Ustanove v Domžalah == * [[Kulturni dom Franca Bernika Domžale]] * [[Kulturni dom Toma Brejca]] * [[Knjižnica Domžale]] * [[Zdravstveni dom Domžale]] * [[Dom upokojencev Domžale]] * [[Pošta Domžale]] * [[Hala KC Domžale]] * [[Upravna enota Domžale]] == Mednarodno povezovanje == Domžale sodelujejo z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi: * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Koprivnica]] * {{ikonazastave|ZDA}} [[Euclid]] * {{ikonazastave|Švica}} [[Ruti]] == Znane osebnosti == * [[April (pevka)|April]], slovenska pevka * [[Aci Bertoncelj]], pianist in glasbeni pedagog * [[Matjaž Brojan]], novinar in publicist * [[Eva Černe]], pevka * [[Neža Drobnič]], pevka, filmska igralka in televizijska napovedovalka * [[Alenka Gotar]], pevka * [[Špela Grošelj]], pevka * [[Franc Habe]], agronom * [[Katarina Habe]], pevka * [[Stane Habe]], glasbeni pedagog * [[Tomaž Habe]], skladatelj in glasbeni pedagog * [[Toni Dragar]], župan Občine Domžale * [[Nenad Jovičić]], filmski snemalec * [[Janez K. Lapajne]], geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]], režiser * [[Veronika Podgoršek]], psihoterapevtka, pisateljica, kolumnistka, predavateljica * [[Daniel Popovič]], pevec * [[Aiken Veronika Prosenc]], filmska producentka * [[Adam Ravbar]], baron * [[Franc Rode]], nadškof in kardinal * [[Karmen Stavec]], pevka * [[Stane Stražar]], kronist, publicist in društveni delavec * [[Alenka Strnad]], radijska voditeljica * [[Martina Šraj]], pevka * [[Vera Terstenjak Jovičić]], slikarka * [[Gregor Virant]], politik, minister za notranje zadeve in javno upravo * [[Saša Vuga]], pisatelj, dramaturg in scenarist * [[Cvetka Zalokar Oražem]], političarka, poslanka in književnica * [[Tanja Zajc Zupan]], citrarka * [[Mara in njene pevke]] *[[Marko Žerovnik]], geograf in tematski kartograf, ravnatelj, potopisec, pisatelj in pesnik ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Menačnikova hiša]] *[[Mačkovci, Domžale]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.domzale.si/ {{Domžale}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Domžale|*]] {{normativna kontrola}} dyugzw229gsrdesvn7p5u0qiy5rph01 Mozela 0 88292 6659085 6513553 2026-04-12T18:17:28Z Yerpo 8417 /* Geologija */ disambig. 6659085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodotok | name = Mozela | image = 080110 wolf mosel.JPG | image_caption = Mozela pri Wolfu (Traben-Trarbach). | source1 = Col de Bussang, [[Vogezi]] | source1_coordinates = {{koord|47|53|22|N|6|53|34|E|region:FR-88_type:river|display=inline,title}} | mouth = [[Koblenz]], [[Ren]] | mouth_coordinates = {{koord|50|21|58|N|7|36|25|E|region:DE_type:river|display=inline}} | basin_countries = [[Francija]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]] | length = 544 km | source1_elevation = 735 m | mouth_elevation = 59,7 m | discharge1 = ±290 m³/s | basin_size = 28.286 km² }} [[File:Moselle Pont-a-Mousson.jpg|thumb|Mozela pri Pont-a-Mousson, Francija|250px]] [[File:Mosel Bei Konz vom Freilichtmuseum Roscheiderhof.png|thumb|Dolina Mozelpri muzeju na prostem Roscheider Hof, Konz, Nemčija|250px]] [[File:Trier_Vom_Weisshaus2.png|thumb|Mozela pri Trierju, Nemčija|250px]] [[File:Moselle river near Cochem, Germany.JPG|thumb|left|Mozela blizu Cochema, Nemčija|250px]] [[File:Beilstein (Mosel), 2012-08 CN-01.jpg|thumb|Beilstein ob Mozeli|250px]] '''Mozela''' (francosko ''la Moselle'', nemško ''Mosel'', luksemburško ''Musel'') je reka, ki teče skozi [[Francija|Francijo]], [[Luksemburg]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Je levi pritok [[Ren]]a v katerega se izliva v [[Koblenz]]u. V porečje Mozele preko pritokov [[Sauer]] in [[Our (reka)|Our]] sodi tudi majhen del Belgije. Mozela med [[Trier]]jem in Koblenzom močno vijuga po eni izmed najlepših nemških rečnih dolin.<ref name=RG>[http://www.romantic-germany.info/Moselle.4106.0.html ''Moselle: Holidays in one of Germany's most beautiful river valleys''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160905083932/http://www.romantic-germany.info/Moselle.4106.0.html |date=2016-09-05 }} at www.romantic-germany.info. Retrieved 23 Jan 2016.</ref> Teče skozi pokrajino, ki jo je oblikoval človek, saj so bili prvi kmetovalci že [[Rimljani]]. Danes so njeni obronki vidni v terasastih vinogradih, kjer raste nekaj najboljših [[rizling]]ov, številne grajske ruševine pa obvladujejo vrhove nad vasmi in mesti, ki se vrstijo ob bregovih. Traben-Trarbach z [[art nouveau]] arhitekturo in [[Bernkastel-Kues]] s svojim tradicionalnim mestnim trgom sta dve izmed številnih priljubljenih turističnih znamenitosti ob reki Mozeli. == Ime == Ime ''Mosella'' izhaja iz [[Kelti|keltskega]] imena ''Moseal'', preko latinske ''Mosella'', pomanjševalnica ''Mosa'', latinski opis ''Meuse'' pa se uporablja vzporedno z Mosele. Torej ''Mosella'' je »Mala Meuse«. Mozela je prvi zabeležil [[Tacit]] v 13 knjigi ''Annali'' <ref>Publius Cornelius Tacitus: Der Text ist verfügbar in der lateinischen Wikisource: Kapitel LIII, at la.wikisource.org</ref> in v 4 knjigi ''Zgodovina''.<ref>Publius Cornelius Tacitus: Der Text ist verfügbar in der lateinischen Wikisource; erwähnt ist die Mosel in Kapitel 71 und Kapitel 77, at la.wikisource.org</ref> Rimski pesnik Decimius Magnus [[Avzonij|Ausonius]] je opisal to literarno temo že v 4. stoletju. V svoji pesmi iz leta 371, ki se imenuje ''Mosella'' in je izšla v 483 [[heksameter|heksametrih]], ta pesnik pozne antike in učitelj na dvoru v Trierju (''Kaiserhof''), opisuje potovanje iz Bingena čez hribovje Hunsrück do Mozele in potem sledi poti v Trier po cesti imenovani po njem, [[Via Ausonius]]. Avzonij opisuje cvetočo in bogato pokrajino ob reki in v dolini Mozeli, zahvaljujoč politike njegovih rimskih vladarjev. Reka je nato dala ime dvema francoskima [[departma]]jema: [[Moselle]] in [[Meurthe-et-Moselle]]. == Geografija == [[Image: Verlaufskarte Mosel.png |thumb|upright|250px|Porečje Mozele]] Izvir Mozele je na 715 m nadmorske višine na Col de Bussang na zahodnih pobočjih Ballon d'Alsace v [[Vogezi]]h. Po 544 kilometrih se izliva v Ren pri [[Nemški ogel|Deutsches Eck]] v [[Koblenz]]u na nadmorski višini 59 metrov. Dolžina reke v Franciji je 314 kilometrov, 39 kilometrov tvori mejo med Nemčijo in Luksemburgom in 208 kilometrov teče izključno v Nemčiji. Mozela teče skozi regijo [[Lorena]], zahodno od Vogezov. Nizvodno v Nemčiji, dolina Mozele predstavlja delitev med hribovji Eifel in Hunsrück. Povprečni pretok Mozele na ustju je 328 m³ / s, zaradi česar je drugi največji pritok Rena, za reko [[Aare]]j s 560 m³ / s in je večja kot sta [[Majna]] in [[Neckar]]. === Odseki reke === Odsek Mozele od francosko-nemško-luksemburške tromeje do sotočja z reko Saar blizu Konza tik pred Trierjem je v Nemčiji znan (geografsko napačno) kot Zgornja Mozela. Odsek od Trier do Pündericha je Srednja Mozela, odsek med Pünderichom in izlivom v Koblenzu kot Spodnja Mozela ali terasasta Mozela (''Terrassenmosel''). Značilnost Srednje in Spodnje Mozele so njeni široki [[meander|meandri]] zarezani globoko v višavje [[Renski masiv|Renskega masiva]], od katerih je najbolj presenetljiv ''Cochemer Krampen'' med Bremmom in Cochemom. Značilne so tudi njene vinogradniške terase. Od tromeje Mozela zaznamuje celotno območje Posarje-Luksemburg. === Porečje === Porečje Mozele obsega 28,286&nbsp;km². Francoski del obsega 15,360&nbsp;km², kar je približno 54 odstotkov celotnega porečja. Nemški del [[Porenje - Pfalška]] je 6,980&nbsp;km², [[Posarje]] 2.569&nbsp;km², Luksemburg 2521&nbsp;km², [[Valonija]] (Belgija) 767&nbsp;km² in [[Severno Porenje - Vestfalija]], 88&nbsp;km². === Pritoki === Trije največji pritoki Mozele so [[Meurthe]], [[Saar (reka)|Saar]] in [[Sauer]]. Meurthe teče v zgornjem toku Mozele, dokler vanjo ne priteče [[Meuse (reka)|Meuse]] in jo prevzame. Vendar pa Meuse da malo več vode kot Meurthe na sotočju. Saar je največji od vseh pritokov (78,2 m³ / s), kot tudi najdaljši (246&nbsp;km). Sauer je največji levi pritok in odmaka regiji na obeh straneh meje, nemško in luksemburško. Največji pritok glede na Mozelo na sotočju je [[Moselotte]], ker je približno 40% večja po prostorninskem toku in predstavlja glavno vejo sistema Mozela. Na ustju Mozela prinaša 328 m³ / s vode v Ren, ko preteče 544&nbsp;km. Pritoki z leve: Madon, Terrouin, Esch, Rupt de Mad, Orne, Fensch, Gander, Syre, Sauer, Kyll, Salm, Lieser, Alf, Endert, Brohlbach, Elz. Pritoki z desne: Moselotte, Vologne, Meurthe, Seille, Saar, Olewiger Bach, Avelsbach, Ruwer, Feller Bach, Dhron, Ahringsbach, Kautenbach, Lützbach, Flaumbach, Altlayer Bach, Baybach, Ehrbach. === Mesta === Mesta vzdolž Mozele so: *v Franciji: [[Épinal]], [[Toul]], [[Pont-à-Mousson]], [[Metz]] in [[Thionville]] *v Luksemburgu: [[Schengen]], Remich, Grevenmacher in Wasserbillig *v Nemčiji: Konz, [[Trier]], Schweich, [[Bernkastel-Kues]], [[Traben-Trarbach]], Zell, Cochem in [[Koblenz]] === Hribovja === Od Trierja dolvodno Mozela ločuje dva sredogorska hrbta [[Eifel]] (na severozahodu) in [[Hunsrück]] (proti jugovzhodu). == Geologija == [[Vogezi]], hribovje v katerem izvira Mozela, so nastali pred približno 50 milijoni let. V obdobjih [[miocen]] in [[pliocen]] je starodavna Mozela (''Urmosel'') že bila pritok starodavnega Rena (''Ur-Rhein''). Ko se je v [[kvartar]]ju Renski masiv počasi povečeval, so bili oblikovani [[Meander|okljuki]] Mozele med Trierjem in kotlino Neuwied. == Zgodovina == [[File:Quai des régates - Metz 57.JPG|thumb|Rokav Mozele v stari mestni četrti Metza]] Mozela je bila pri [[Rimljani]]h znana z imenom ''Flumen Musalla'' (v ''[[Tabula Peutingeriana]]''), reko pa je romantiziral tudi [[pesnik]] Avzonij okoli leta 371. Od leta 1815 je Mozela oblikovala mejo med Velikim vojvodstvom [[Luksemburg]] in [[Prusija|Prusijo]] ([[Nemško cesarstvo]] leta 1871). V zakonu o ratifikaciji pogodbe vzpostavljene z E. S. P. J. iz 10. aprila 1952, v 2. členu francoska vlada začne, pred vzpostavitvijo skupnega trga, pogajanja z zadevnimi vladami, da bi dosegli hitro izvedbo regulacije Mozele med Thionvillom in Koblenzom«.<ref>[http://documents.irevues.inist.fr/bitstream/handle/2042/33303/ANM_1956_1957_101.pdf?sequence= L'historique de la canalisation de la Moselle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200805094601/http://documents.irevues.inist.fr/bitstream/handle/2042/33303/ANM_1956_1957_101.pdf?sequence= |date=2020-08-05 }}, par M. René Bour. pp.101 à 112</ref><ref>[http://www.persee.fr/articleAsPDF/geo_0003-4010_1928_num_37_206_9283/article_geo_0003-4010_1928_num_37_206_9283.pdf Levainville Jacques, La canalisation de la Moselle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924153426/http://www.persee.fr/articleAsPDF/geo_0003-4010_1928_num_37_206_9283/article_geo_0003-4010_1928_num_37_206_9283.pdf |date=2015-09-24 }}. In: Annales de Géographie. 1928, t. 37, n°206. pp. 180-184.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://projetbabel.org/fluvial/rica_moselle-riviere.htm|title=Rivière Moselle - Dictionnaire des canaux et rivières de France|publisher=|accessdate=3 May 2016}}</ref> Reka je bila regulirana med Metzom in Thionvilleom, preko kanala odprtega leta 1964. Pri otvoritvi so sodelovali vojvodinja Charlotte Luksemburška, Zvezni nemški kancler [[Konrad Adenauer]] in njihov gostitelj, general [[de Gaulle]], predsednik Francije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ina.fr/video/AFE85006642|title=La canalisation de la Moselle|author=Institut National de l’Audiovisuel – Ina.fr|work=Ina.fr|accessdate=3 May 2016}}</ref> Na Mozeli, na mestu francosko-nemško-luksemburške tromeje, je bil leta 1992 podpisan [[schengenski sporazum]], ki določa prost pretok blaga in ljudi v Evropski skupnosti. == Gospodarstvo == Dolina Mozele med Metzom in Thionvilleom je industrijsko območje, kjer izkoriščajo [[premog]] in proizvajajo [[jeklo]]. Dolina Mozela slovi po čudovitih razgledih in odličnem [[vino|vinu]]. Je najbolj znana nemška vinska regija, medtem ko se luksemburška vinorodna dežela imenuje ''Mozela Luxembourgeoise'' in francoska ''AOC Moselle''. Najbolj znani med vini so rizling, elbling, rizvanec, kerner in auxerrois. Nemški del Mozele je še posebej priljubljena turistična destinacija. === Plovnost === Po drugi svetovni vojni je Francija pritiskala naj Mozela postane plovna za večje ladje, da bi lahko povezali industrijske predele Lorene. Ko so leta 1955 prebivalci v Posarju glasovali za priključitev k Zahodni Nemčiji, je Francija zahtevala kot »nadomestilo« nadgradnjo Mozele. 27. oktobra 1956 so sklenili »pogodbo o Mozeli« med Nemčijo in Luksemburgom za regulacijo Mozele in priznali, da Nemčija v zameno podaljša »Grand Canal d'Alsace« na Zgornjem Renu namesto razširitve kanala preko Breisacha. Leta 1958 so se dela začela in 26. maja 1964 je bila Mozela uradno odprta od Metza do Koblenz kot glavna pot za ladijski promet s 14 zapornicami. Francija jo je leta 1979 podaljšala do Neuves-Maisonsa. S tem so nadgradili 394&nbsp;km v Mozele s skupno 28 zapornicami. V letih od 1992 do 1999 je bila plovna pot poglobljena od 2,7 do 3,00 m, kar omogoča 1500-tonskih tovornim uporabljati reko, zmogljivost se je tako povečala za 20%. Plovni del reke ima širino do 40 metrov, več v zavojih. Mednarodna ladijska policija za Mozelo (IMK), ustanovljena leta 1962 s sedežem v Trierju, je odgovorna za plovbo. Zakon o tem je veljaven v vseh treh sodelujočih državah, torej od Metza do Koblenza. [[File:Staustufe Fankel.jpg|thumb|Zapornica Fankel|250px]] Danes po Mozeli vozijo tovorne ladje daljše od 110 m od Rena v Koblenzu do Neuves-Maisonsa, južno od Nancyja in manjše ladje, ki se priključujejo iz drugih delov Francije preko Canal de l'Est in Canal de la Marne au Rhin. Zapornice so: Koblenz, Lehmen, Müden, Fankel, Sankt Aldegund, Enkirch, Zeltingen, Wintrich, Detzem, Trier, Grevenmacher, Palzem, Apach, Kœnigsmacker, Thionville, RICHEMONT, Talange, Metz, Ars-sur-Moselle Pagny-sur-Moselle, Blénod-lès-Pont-à-Mousson, Custines, Pompej, Aingeray, Fontenoy-sur-Moselle, Toul, Villey-le-Sec, in Neuves-Maisons. Tovor večinoma prevažajo vlačilci. Gorvodni tovor v glavnem sestavljajo gorivo in rude, dolvodno so glavni proizvodi jekleni izdelki, prod in kamen. Pristanišča so: Trier, Zell, Mertert, Thionville, Metz in Frouard. Poleg tega obstajajo tudi izletniške ladje za turiste, ki vozijo med vinskimi vasmi in manjšimi mesti v Srednji in Spodnji Mozeli. Obstaja tudi jadranje ali športne marine v naslednjih mestih: Koblenz, Winningen, Brodenbach, Burgen, Löf, Hatzenport, Senheim, Treis, Traben-Trarbach, Kues, Neumagen, Pölich, Schweich, Trier in Konz. Mozela je povezana z bližnjim Toulom preko Canal de la Marne au-Rhin ter z [[Meuse]], [[Saona|Saôno]] in [[Rona|Rôno]]. === Spremembe nivoja === [[File:Lehmen Staustufe.jpg|thumb|Zapornica Lehmen]] Skupno 28 zapornic regulira nivo reke Mozele: *16 v Franciji blizu Neuves-Maisons, Villey-le-Sec, Toul, Fontenoy-sur-Moselle, Aingeray, Frouard-Pompej, Custines, Blénod-lès-Pont-à-Mousson, Pagny-sur-Moselle, Ars-sur- Moselle, Metz, Talange, Richemont, Thionville, Kœnigsmacker in Apach *2 med Luksemburgom in Nemčijo pri Stadtbredimus-Palzem in Grevenmacher-Wellen *10 v Nemčiji: Trier, Detzem, Wintrich, Zeltingen, Enkirch, sv. Aldegund, Fankel, Müden, Lehmen in Koblenz. Sprememba nivoja blizu Detzema ima največjo višinsko razliko - 9 metrov - na 29 kilometrov dolgem kanalu; to je tudi edini [[prekop]]. === Turizem === [[File:Carl Friedrich Lessing Mosellandschaft.jpg|thumb|''Pokrajina ob Mozeli'', slika Carl Friedrich Lessing]] Skozi dolino Mozele teče Mozelska [[Turistična cesta|vinska cesta]] in Mozelska [[kolesarska povezava|kolesarska pot]], ki se lahko prevozita od Metza v Franciji prek Trierja do Koblenza na razdalji 311 kilometrov. Med Koblenzom in Trierjem velik del teče po trasi stare železniške proge, daleč od hrupa in dima motornih vozil. Vsako leto na nedeljo po binkoštih je 140 kilometrov ceste med Schweichom in Cochemom tudi zaprta za avtomobile kot del ''Mozela Happy Day''. Več pomembnih [[grad]]ov in razvalin krasi višine nad dolino Mozele, mnogi so vidni na izletu z ladjo. Leta 1910 je bila urejena tudi [[planinska pot]] dolga 185 kilometrov na strani Eifela in 262 kilometrov na strani Hunsrücka. Nenavadna pohodna pot poteka od Ediger-Ellerja preko Calmont poti do Bremma skozi največje terasaste vinograde v Evropi. Pred izgradnjo pregrad je bila Mozela priljubljena pot za kajake, kar je razlog, zakaj ima veliko jezov urejen prehod za ladje. Reko danes še vedno uporabljajo kanuisti, še posebej v času teden dni trajajočega letnega zaprtja zapornic, ko ni dovoljen noben komercialni ladijski promet. V aprilu 2014 je bila odprta Mozelska pohodna pot, 365&nbsp;km dolga, od Perl v Zgornji Mozeli do Koblenza. Številne so tudi »partnerske poti«, tako imenovane stranske veje in »sanjske poti« (''Traumpfade''), ki širijo pohodništvo v dolini Mozele.<ref>[http://www.volksfreund.de/nachrichten/region/trierland/aktuell/Heute-in-der-Zeitung-fuer-Trier-Land-Moselsteig-entfacht-das-Wanderfieber;art8128,4006754 Pohodne poti]</ref> Pri zapornici Koblenz ''Mosellum'' ponuja razstave o selitvi rib v Mozeli, kot tudi ekologiji vode, plovbi in električni energiji. Z izgradnjo informacijskega centra so odprli najsodobnejšo ribjo lestev ob Mozeli. === Vino === Vinorodna regija, ki leži ob Mozeli, obsega okoli 10.540 hektarjev obdelovalne površine. Največji del, ki je trenutno nekaj manj kot 9.000 ha, je na nemški zemlji v državah Porenje-Pfalška in Posarje; luksemburški del ima površino okoli 1300 hektarjev. V zgornjem delu Mozele vinogradi segajo v Franciji kolikor Seille v regiji Côtes de Mozela s površino 130 ha in na območju okoli Toul (Côtes de Toul), okoli 110 hektarov. Nemški Mozelska vinska regija, vključno s pritoki, nosi proizvodno ime "Mosel". Iz marketinških razlogov so kmetijski organi v regiji razdeljeni na šest vinorodnih območjih, vinska stroka pa na štiri območja, ki temeljijo na geomorfoloških, mikro-klimatskih in tudi zgodovinskih temeljih: # Zgornja Mozela. Dolina, imenovana tudi Burgundska Mozela, ''Burgundermosel'', s svojimi pretežno školjčnimi apnenci spada geološko v pariško kotlino, kar pojasnjuje majhen delež rizlinga - le okoli 10% v letu 2010 - in vse večjo pridelavo belega pinota in modrega pinota. # Trierska pokrajina. Po mestu Trier in v dolinah Saar in Ruwer; s svojimi stranskimi dolinami na skrilavcu prevladuje rizling, z več kot 80% pridelka. Podnebna značilnost tega območja je pogosta usmerjenost jugozahodno-jugovzhodno, kjer je vegetacija izpostavljena močnejšim, hladnejšim vetrovom in, še posebej v luči globalnega segrevanja, pogosto dosežejo nižje stopnje zrelosti kot v ozki pogosto globoko zarezani dolini Srednje in Spodnje Mozele.<ref>Stuart Pigott, Chandra Kurt, Manfred Lüer: Stuart Pigotts Weinreisen – Mosel. Scherz, Frankfurt am Main, 2009, ISBN 978-3-502-15173-9, pp. 103</ref> # Srednja Mozela. Z okoli 6000 hektarji vinogradov je največje vinorodno območje Mozele. Po mnenju vinskih strokovnjakov in trgovcev, "največjih" vin Mozele, tako v količini kot kakovosti, zrasle tu na zemljišču, ki je bilo urejeno v velike skrbi za opevane strmo nagnjene vinograde.<ref>Daniel Deckers (Hg.), Zur Lage des deutschen Weins – Spitzenlagen und Spitzenweine, Stuttgart 2003, ISBN 978-3-608-94073-2 pp. 137–187</ref> # Spodnja Mozela. Tu je vinogradništvo bolj slikovito: z velikim številom srednjeveških gradov, visoko nad vasicami, okrašenimi s [[Predalčna lesena gradnja|pollesenimi]] hišami, obdanimi s strmimi pobočji, z majhnimi terasami v ozki, vijugavi dolini. Tukaj je gojenje vinske trte zelo delovno intenzivno in drago in skoraj ni ekonomično. Vinogradi pogosto delajo izgubo. Vinska industrija ob nemški Mozeli se zmanjšuje že desetletja. Leta 2005 je statistika pokazala, da je bilo 10.375 hektarjev vinogradov; leta 2012 se je ta znižala na samo 8491.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.statistikportal.de/Statistik-Portal/en/en_zs16_rlp.asp |title=Statistische Ätmer des Bundes und der Länder |accessdate=2017-01-04 |archive-date=2017-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170104235906/http://www.statistikportal.de/Statistik-Portal/en/en_zs16_rlp.asp |url-status=dead }}</ref> Vinogradi, ki so opuščeni so večinoma tisti, na zelo strmih pobočjih. Podatki Kmetijske zbornice za Porenje-Pfalška za več vinskih vasi ob Spodnji Mozela kažejo, da je bilo v začetku leta 1960 še 797 vinskih podjetij, v začetku leta 2000 le nekaj manj kot 100. === Mozelski skrilavec === Mozelski [[skrilavec]] (''Moselschiefer'') je blagovna znamka za proizvodnjo in trgovino s skrilavcem iz občin Mayen, Polch, Müllenbach, Trier in njegovo okolico. Danes samo izdelki iz rudnikov strešnega skrilavca v Katzenbergu in Margareta v Mayenu nosijo ime Mozelski skrilavec. Ime izhaja iz zgodovinske transportne poti za ta skrilavec ob Mozeli v Spodnjem Renu. == V literaturi == V 20. stoletju je reko in folkloro ter lokalno zgodovino mest ob njenih bregovih opisal britanski potopisec Roger Pilkington. V zgodbi, "Sedem Švabov" [[Brata Grimm|bratov Grimm]], in govori o Švabih, ki poskušajo prečkati Mozelo in se zaradi nerazumevanja lokalnega jezika vsi utopijo. == Gradovi == [[File:Metz R01.jpg|thumb|Mozela zkozi Metz|250px]] [[File:Reichsburg Cochem 0003a.jpg|thumb|Grad Cochem |250px]] * Château de Meinsberg (dit de Malbrouck): ta grad je bil zgrajen v 15. stoletju, vendar obnovljena leta 1990. Danes se uporablja za številne kulturne prireditve. * Château Fort de Sierck-les-Bains: leži tik na francosko-nemški meji pri Sierck-les-Bains; ta trdnjave Lorenskega vojvode sega v 11. stoletje. Večina današnjega gradu je bila zgrajena v 18. stoletju. * Grad Berg: renesančni grad pri Nennigu, danes pa hotel in igralnica. * Alte Burg: dvorec, zgrajen leta 1360 pri Longuichu. Eden izmed redkih ohranjenih dvorcev na podeželju Porenje-Pfalška. * Grad Lieser: palača pri Lieserju je bila zgrajena med letoma 1884 do 1887 v historicističnem slogu. * Grad Landshut: grad volilnega kneza iz Trierju, zgrajen v 13. stoletju v Bernkastel-Kues. * Grevenburg: ruševine gradu pri Traben-Trarbachu Johanna III. Sponheim-Starkenburškega okoli 1350, uničen po številnih obleganj leta 1734. * Grad Marienburg: grad iz 12. stoletja in pozneje samostan blizu Pündericha in Alfa. * Grad Arras: grad iz 12. stoletja v Alfu. * Metternichov grad: grad zgrajen okoli 1120 na Beilstein, danes deloma v ruševinah. * Grad Cochem: grad Cochem je bil prvotno zgrajen v 11. stoletju, vendar so ga francoski vojaki popolnoma uničili leta 1689. Sedanji grad je bil obnovljen kasneje v 19. stoletju. * Grad Thurant: Nad mestom Alken stoji grad Thurant, zgrajen v 13. stoletju. To je le dvostolpni grad ob Mozeli. Trdnjavo je zgradil pfalški grof Henrik iz hiše Guelph med 1198 in 1206. Od 1246 do 1248 sta se zanj potegovali dve nadškofiji Köln in Trier. Po osvojitvi je bil razdeljen s predelno steno na dve polovici, od katerih je vsak ohranil en stolp. V 19. stoletju je Thurant postal razvalina; leta 1911 ga pridobil svetnik dr. Robert Allmers, in ga obnovil. Od leta 1973 je bil grad v lasti družine Allmers in Wulf.<ref>http://www.thurant.de</ref> * Grad Ehrenburg: grad iz 12. stoletja, ki ga je zgradil volilni knez iz Trierja. * Grad Eltz: grad družine von Eltz, katere zgodovina sega v 12. stoletje. Še vedno je v zasebni lasti, vendar je odprt za obiskovalce. * Spodnji in Zgornji grad, Kobern-Gondorf: dva gradova iz 11. stoletja, je danes večinoma v ruševinah. * Grad Pyrmont: ta grad iz 13. stoletja v bližini Roesa je bil predelan in večkrat razširjen v baroku. * Grad Bischofstein: preko reke v občini Burgen iz 13. stoletja je bil uničen med devetletno vojno, vendar pa so ga obnovili in sedaj služi kot počitniški center gimnazije iz Krefelda. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons|Moselle River}} * [http://www.mosel.de/ mosel.de], mosel.de * [http://www.die-mosel.de/ Die Mosel], die-mosel.de * [http://www.moseltal.de/ Moseltal], moseltal.de * [http://www.mosel.com/ www.mosel.com], mosel.com * [http://hologuides.com/rivers/Moselle/ HoloGuides - Moselle], hologuides.com * [http://www.ppl.nl/bibliographies/all/?bibliography=water Bibliography on Water Resources and International Law] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110209113341/http://www.ppl.nl/bibliographies/all/?bibliography=water |date=2011-02-09 }} Peace Palace Libray at ppl.nl * [http://www.webcam.cochem.com/ Livecam Moselle river], webcam.cochem.c * [http://www.moselkommission.org/ German-Luxembourgish-French Mosel Agency] (in German/French) * [http://www.wsa-tr.wsv.de/wasserstrasse/index.html German Waterways Agency Trier (''Wasser- und Schifffahrtsamt Trier'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170104234608/http://www.wsa-tr.wsv.de/wasserstrasse/index.html |date=2017-01-04 }} (in German) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Franciji]] [[Kategorija:Reke v Luksemburgu]] [[Kategorija:Reke v Nemčiji]] [[Kategorija:Pritoki Rena]] 33z7tr3pyslt5cmay3vynrigh7oiuo2 Seznam praznikov z oznako Svetovni dan 0 93769 6659055 6646762 2026-04-12T15:38:11Z Ales.more 224940 /* Prazniki z oznako Svetovni dan, po mesecih */ 6659055 wikitext text/x-wiki Tovrstni dnevi imajo za glavni cilj ozaveščanje svetovnega prebivalstva, da bi kakor koli pripomogli zoper problem, na katerega se praznik navezuje. == Seznam praznikov z oznako Svetovni dan... == {{refbegin|30em}} * [[Svetovni dan ALS]]: [[21. junij]] * [[Svetovni basovski dan]]: [[30. marec]] * [[Svetovni dan velnesa]]: 2. sobota v juniju * [[Svetovni dan alzheimerjeve bolezni]]: [[21. september]] * [[Svetovni dan arhitekture]]: [[1. oktober]] * [[Svetovni dan astme]]: prvi četrtek v maju * [[Svetovni dan barij]]: zadnjo nedeljo v juliju * [[Svetovni dan beguncev]]: [[20. junij]] * [[Svetovni dan biodiverzitete]]: [[22. maj]] * [[Svetovni dan bivalnega okolja]]: [[6. oktober]] * [[Svetovni dan boja proti aidsu]]: [[1. december]] * [[Svetovni dan boja proti bolečini]]: [[11. oktober]] * [[Svetovni dan boja proti kajenju]]: [[31. januar]] * [[Svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami]]: [[25. november]] * [[Svetovni dan boja proti nepismenosti]]: [[8. september]] * [[Svetovni dan boja proti odvisnosti]]: [[11. november]] * [[Svetovni dan boja proti otroškemu delu]]: [[12. junij]] * [[Svetovni dan boja proti raku]]: [[4. februar]] * [[Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan boja proti revščini]]: [[17. oktober]] * [[Svetovni dan boja proti smrtni kazni]]: [[30. november]] * [[Svetovni dan boja proti sužnosti]]: [[2. december]] * [[Svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše]]: [[17. junij]] * [[Svetovni dan bolnikov]]: [[11. februar]] * [[Svetovni dan brez avtomobila]]: [[22. april]] * [[Svetovni dan civilne zaščite]]: [[1. marec]] * [[Svetovni dan čebel]]: [[20. maj]] * [[Svetovni dan človekovih pravic]]: [[10. december]] * [[Svetovni dan diabetesa]]: [[14. november]] * [[Svetovni dan dojenja]]: [[2. avgust]] * [[Svetovni dan družine]]: [[15. maj]] * [[Svetovni dan duševnega zdravja]]: [[10. oktober]] * [[Svetovni dan edinosti Cerkve]]: [[19. januar]] * [[Svetovni dan etnologije]]: [[2. april]] * [[Svetovni dan Evrope]]: [[9. maj]] * [[Svetovni dan farmacevtov]]: [[25. september]] * [[Svetovni dan gasilcev]]: [[4. maj]] * [[Svetovni dan glasbe]]: [[1. oktober]] * [[Svetovni dan gledališča]]: [[27. marec]] * [[Svetovni dan gluhonemih]]: [[30. september]] * [[Svetovni dan gora]]: [[11. december]] *[[Svetovni dan gozdov]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan habitata]]: 1. ponedeljek v oktobru * [[Svetovni dan hemofilije]]: [[17. april]] * [[Svetovni dan hipertenzije]]: [[13. maj]] * [[Svetovni dan hoje]]: [[15. oktober]] * [[Svetovni dan hrane]]: [[16. oktober]] * [[Svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar]]: [[16. oktober]] * [[Svetovni dan intelektualne lastnine]]: [[26. april]] * [[Svetovni dan invalidov]]: [[3. december]] * [[Svetovni dan izseljencev]]: [[17. november]] * [[Svetovni dan jezikov]]: [[26. september]] * [[Svetovni dan kmetic]]: [[15. oktober]] * [[Svetovni dan knjige in avtorskih pravic]]: [[23. april]] * [[Svetovni dan KOPB]]: [[16. november]] * [[Svetovni dan krvodajalstva]]: [[14. junij]] * [[Svetovni dan kulturnega razvoja]]: [[21. maj]] * [[Svetovni dan letalstva]]: [[17. december]] * [[Svetovni dan lionizma]]: [[12. april]] * [[Svetovni dan lutkarjev]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan mater]]: [[25. marec]] * [[Svetovni dan materinščine]]: [[21. februar]] * [[Svetovni dan medicinskih sester in babic]]: [[6. maj]] * [[Svetovni dan meteorologije]]: [[23. marec]] * [[Svetovni dan migrantov]]: [[18. december]] * [[Svetovni dan miru]]: [[1. januar]] * [[Svetovni dan mladih]]: [[12. avgust]] * [[Svetovni dan mladih prostovoljcev]]: [[15. april]] * [[Svetovni dan mladine]]: [[11. november]] * [[Svetovni dan mladinske književnosti]]: [[2. april]] * [[Svetovni dan mokrišč]]: [[2. februar]] * [[Svetovni dan možganske kapi]]: [[10. maj]] * [[Svetovni dan muzejev]]: [[18. maj]] * [[Svetovni dan nekajenja]]: [[31. maj]] *[[Svetovni dan oceanov]]: [[8. junij]] * [[Svetovni dan ohranjanja ozonske plasti]]: [[16. september]] *[[Svetovni dan oporečnikov]]: [[15. maj]] * [[Svetovni dan osteoporoze]]: [[20. oktober]] * [[Svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi]]: [[15. junij]] * [[Svetovni dan otroka]]: [[20. november]] * [[Svetovni dan OZN]]: [[24. oktober]] * [[Svetovni dan plesa]]: [[29. april]] * [[Svetovni dan podjetnic]]: [[18. maj]] * [[Svetovni dan podnebnih sprememb]]: [[15. maj]] * [[Svetovni dan podore žrtvam mučenja]]: [[26. junij]] * [[Svetovni dan poezije]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan pošte]]: [[9. oktober]] * [[Svetovni dan pozdrava]]: [[21. november]] * [[Svetovni dan pravice vedeti]]: [[28. november]] * [[Svetovni dan pravične trgovine]]: [[13. maj]] * [[Svetovni dan prebivalstva]]: [[11. julij]] * [[Svetovni dan preprečevanja samomorov]]: [[10. september]] * [[Svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN]]: [[29. maj]] * [[Svetovni dan pripovedništva]]: [[19. marec]] * [[Svetovni dan prostovoljcev]]: [[5. december]] *[[Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst]]: [[3. marec]] * [[Svetovni dan prve pomoči]]: [[11. september]] * [[Svetovni dan psoriaze]]: [[29. oktober]] *[[Svetovni dan ptic selivk]]: [[10. maj]] * [[Svetovni dan radioamaterjev]]: [[18. april]] * [[Svetovni dan Rdečega križa]]: [[8. maj]] * [[Svetovni dan rek]]: zadnja nedelja v septembru * [[Svetovni dan religij]]: [[16. januar]] * [[Svetovni dan revmatskih bolezni]]: [[12. oktober]] * [[Svetovni dan Romov]]: [[8. april]] * [[Svetovni dan sonca]]: [[28. maj]] * [[Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta]]: [[27. januar]] * [[Svetovni dan spomina na žrtve cestno-prometnih nesreč]]: 3. nedelja v novembru * [[Svetovni dan srca]]: [[29. september]] * [[Svetovni dan standardizacije]]: [[14. oktober]] * [[Svetovni dan starejših]]: [[1. oktober]] * [[Svetovni dan stomistov]]: [[2. oktober]] * [[Svetovni dan strpnosti]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan svobode tiska]]: [[3. maj]] * [[Svetovni dan šolskega mleka]]: [[24. september]] * [[Svetovni dan športa]]: [[31. maj]] * [[Svetovni dan študentov]]: [[17. november]] * [[Svetovni dan telekomunikacij]]: [[17. maj]] * [[Svetovni dan televizije]]: [[21. november]] * [[Svetovni dan travme]]: [[17. oktober]] * [[Svetovni dan tuberkuloze]]: [[24. marec]] * [[Svetovni dan turizma]]: [[27. september]] * [[Svetovni dan učiteljev]]: [[5. oktober]] * [[Svetovni dan urbanizma]]: [[29. november]] * [[Svetovni dan ustnega zdravja]]: ((20. marec)) * [[Svetovni dan varčevanja]]: [[31. oktober]] * [[Svetovni dan varčevanja z energijo]]: [[6. marec]] * [[Svetovni dan varne uporabe interneta]]: [[9. februar]] * [[Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu]]: [[28. april]] *[[Svetovni dan okolja|Svetovni dan varstva okolja]]: [[5. junij]] * [[Svetovni dan varstva potrošnikov]]: [[30. november]] * [[Svetovni dan varstva živali]]: [[4. oktober]] * [[Svetovni dan vegetarijanstva]]: [[1. oktober]] * [[Svetovni dan veterinarjev]]: zadnja sobota v aprilu * [[Svetovni dan voda]]: [[22. marec]] * [[Svetovni dan zdravja]]: [[7. april]] * [[Svetovni dan zborovskega petja]]: 2. nedelja v decembru * [[Svetovni dan Zemlje|Dan zemlje]]: [[22. april]] * [[Svetovni dan znanosti za mir in razvoj]]: [[10. november]] * [[Svetovni dan gasilcev]]: [[8. junij]] *Svetovni dan miotonične distrofije: 15. september {{refend}} ==Prazniki z oznako Svetovni dan, po mesecih== {{refbegin}} ==== '''Januar''' ==== *Svetovni dan miru: 1. januar *Svetovni dan religij: 17. januar *Svetovni dan edinosti Cerkve: 19. januar *Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta: 27. januar *Svetovni dan boja proti kajenju: 31. januar ==== Februar ==== *Svetovni dan mokrišč: 2. februar *Svetovni dan boja proti raku: 4. februar *Svetovni dan bolnikov: 11. februar *Svetovni dan varne uporabe interneta: 6. februar *Svetovni dan materinščine: 21. februar ==== Marec ==== *Svetovni dan civilne zaščite: 1. marec *Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst: 3. marec *Svetovni dan varčevanja z energijo: 6. marec *Svetovni dan čipsa: 14. marec *Svetovni dan socialnega dela: 15. marec *Svetovni dan pripovedništva: 19. marec *Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji: 21. marec *Svetovni dan gozdov: 21. marec *Svetovni dan poezije: 21. marec *svetovni dan Downovega sindroma: 21. marec *Svetovni dan lutkarjev: 21. marec *Svetovni dan ustnega zdravja: 20. marec *Svetovni dan voda: 22. marec *Svetovni dan meteorologije: 23. marec *Svetovni dan tuberkuloze: 24. marec *Svetovni dan gledališča: 27. marec ==== April ==== *Svetovni dan etnologije: 2. april *Svetovni dan mladinske književnosti: 2. april *Svetovni dan zdravja: 7. april *Svetovni dan Romov: 8. april *Svetovni dan hišnih ljubljenčkov: 11. april *Svetovni dan lionizma: 12. april *Svetovni dan mladih prostovoljcev: 15. april *Svetovni dan hemofilije: 17. april *Svetovni dan zemlje: 22. april *Svetovni dan brez avtomobila: 22. april *Svetovni dan knjige in avtorskih pravic: 23. april *Svetovni dan veterinarjev: zadnja sobota v aprilulli *Svetovni dan intelektualne lastnine: 26. april *Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu: 28. april *Svetovni dan plesa: 29. april ==== Maj ==== *Svetovni dan svobode tiska: 3. maj *Svetovni dan gasilcev: 4. maj *Svetovni dan astme: 4. maj *Svetovni dan babic: 6. maj *Svetovni dan Rdečega križa: 8. maj *Svetovni dan Evrope: 9. maj *Svetovni dan možganske kapi: 10. maj *Svetovni dan ptic selivk: 10. maj *Svetovni dan medicinskih sester: 12. maj *Svetovni dan pravične trgovine: 13. maj *Svetovni dan hipertenzije: 13. maj *Svetovni dan družine: 15. maj *Svetovni dan podnebnih sprememb: 15. maj *Svetovni dan oporečnikov: 15. maj *Svetovni dan telekomunikacij: 17. maj *Svetovni dan podjetnic: 18. maj *Svetovni dan muzejev: 18. maj *Svetovni dan čebel: 20. maj *Svetovni dan kulturnega razvoja: 21. maj *Svetovni dan biotske pestrosti: 22. maj *Svetovni dan sonca: 28. maj *Svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN: 29. maj *Svetovni dan športa: 31. maj *Svetovni dan nekajenja: 31. maj ==== Junij ==== *Svetovni dan mleka: 1. junij *Svetovni dan varstva okolja: 5. junij *Svetovni dan varnosti hrane: 7. junij *Svetovni dan gasilcev: 8. junij *Svetovni dan oceanov: 8. junij *Svetovni dan boja proti otroškemu delu: 12. junij *Svetovni dan krvodajalstva: 14. junij *Svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi: 15. junij *Svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše: 17. junij *Svetovni dan beguncev: 20. junij *Svetovni dan ALS: 21. junij *Svetovni dan podpore žrtvam mučenja: 26. junij ==== Julij ==== *Svetovni dan prebivalstva: 11. julij *Svetovni dan barij: zadnjo nedeljo v juliju ==== Avgust ==== *Svetovni dan dojenja: 2. avgust *Svetovni dan mačk: 8. avgust *Svetovni dan mladih: 12. avgust ==== September ==== *Svetovni dan boja proti nepismenosti: 8. september *Svetovni dan preprečevanja samomorov: 10. september *Svetovni dan prve pomoči: 11. september *Svetovni dan miotonične distrofije: 15. september *Svetovni dan ohranjanja ozonske plasti: 16. september *Svetovni dan alzheimerjeve bolezni: 21. september *Svetovni dan šolskega mleka: 24. september *Svetovni dan farmacevtov: 25. september *Svetovni dan jezikov: 26. september *Svetovni dan turizma: 27. september *Svetovni dan gluhonemih: 30. september *Svetovni dan srca: 29. september *Svetovni dan rek: zadnja nedelja v septembru ==== Oktober ==== *Svetovni dan starejših: 1. oktober *Svetovni dan vegetarijanstva: 1. oktober *Svetovni dan glasbe: 1. oktober *Svetovni dan arhitekture: 1. oktober *Svetovni dan habitata: 1. ponedeljek v oktobru *Svetovni dan stomistov: 2. oktober *Svetovni dan varstva živali: 4. oktober *Svetovni dan učiteljev: 5. oktober *Svetovni dan bivalnega okolja: 6. oktober *Svetovni dan nepopolnosti: 7. oktober *Svetovni dan pošte: 9. oktober *Svetovni dan duševnega zdravja: 10. oktober *Svetovni dan boja proti bolečini: 11. oktober *Svetovni dan revmatskih bolezni: 12. oktober *Svetovni dan brez modrčka: 13. oktober *Svetovni dan standardizacije: 14. oktober *Svetovni dan hoje: 15. oktober *Svetovni dan kmetic: 15. oktober *Svetovni dan hrane: 16. oktober *Svetovni dan brez spodnjih hlačk: 16. oktober *Svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar: 16. oktober *Svetovni dan boja proti revščini: 17. oktober *Svetovni dan travme: 17. oktober *Svetovni dan osteoporoze: 20. oktober *Svetovni dan OZN: 24. oktober *Svetovni dan delovne terapije: 27. oktober *Svetovni dan psoriaze: 29. oktober *Svetovni dan varčevanja: 31. oktober ==== November ==== *Svetovni dan znanosti za mir in razvoj: 10. november *Svetovni dan boja proti odvisnosti: 11. november *Svetovni dan mladine: 11. november *Svetovni dan diabetesa: 14. november *Svetovni dan KOPB: 16. november *Svetovni dan izseljencev: 17. november *Svetovni dan spomina na žrtve cestno-prometnih nesreč: 3. nedelja v novembru *Svetovni dan boja proti smrtni kazni: 30. november *Svetovni dan študentov: 17. november *Svetovni dan otroka: 20. november *Svetovni dan televizije: 21. november *Svetovni dan pozdrava: 21. november *Svetovni dan pravice vedeti: 28. november *Svetovni dan urbanizma: 29. november *Svetovni dan varstva potrošnikov: 30. november *Svetovni dan boja proti smrtni kazni: 30. november ==== December ==== *Svetovni dan boja proti aidsu: 1. december *Svetovni dan boja proti sužnosti: 2. december *Svetovni dan invalidov: 3. december *Svetovni dan prostovoljcev: 5. december *Svetovni dan civilnega letalstva: 7. december *Svetovni dan človekovih pravic: 10. december *Svetovni dan gora: 11. december *Svetovni dan zborovskega petja: 2. nedelja v decembru *Svetovni dan migrantov: 18. december *Svetovni dan človeške solidarnosti: 20. december {{refend}} == Glej tudi == * [[Praznik]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami|Prazniki z oznako Svetovni dan]] [[Kategorija:Svetovni dnevi|*]] c3podg4hzzmaxgkzs55way69bksmi2u 6659058 6659055 2026-04-12T15:42:44Z Ales.more 224940 /* Prazniki z oznako Svetovni dan, po mesecih */ 6659058 wikitext text/x-wiki Tovrstni dnevi imajo za glavni cilj ozaveščanje svetovnega prebivalstva, da bi kakor koli pripomogli zoper problem, na katerega se praznik navezuje. == Seznam praznikov z oznako Svetovni dan... == {{refbegin|30em}} * [[Svetovni dan ALS]]: [[21. junij]] * [[Svetovni basovski dan]]: [[30. marec]] * [[Svetovni dan velnesa]]: 2. sobota v juniju * [[Svetovni dan alzheimerjeve bolezni]]: [[21. september]] * [[Svetovni dan arhitekture]]: [[1. oktober]] * [[Svetovni dan astme]]: prvi četrtek v maju * [[Svetovni dan barij]]: zadnjo nedeljo v juliju * [[Svetovni dan beguncev]]: [[20. junij]] * [[Svetovni dan biodiverzitete]]: [[22. maj]] * [[Svetovni dan bivalnega okolja]]: [[6. oktober]] * [[Svetovni dan boja proti aidsu]]: [[1. december]] * [[Svetovni dan boja proti bolečini]]: [[11. oktober]] * [[Svetovni dan boja proti kajenju]]: [[31. januar]] * [[Svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami]]: [[25. november]] * [[Svetovni dan boja proti nepismenosti]]: [[8. september]] * [[Svetovni dan boja proti odvisnosti]]: [[11. november]] * [[Svetovni dan boja proti otroškemu delu]]: [[12. junij]] * [[Svetovni dan boja proti raku]]: [[4. februar]] * [[Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan boja proti revščini]]: [[17. oktober]] * [[Svetovni dan boja proti smrtni kazni]]: [[30. november]] * [[Svetovni dan boja proti sužnosti]]: [[2. december]] * [[Svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše]]: [[17. junij]] * [[Svetovni dan bolnikov]]: [[11. februar]] * [[Svetovni dan brez avtomobila]]: [[22. april]] * [[Svetovni dan civilne zaščite]]: [[1. marec]] * [[Svetovni dan čebel]]: [[20. maj]] * [[Svetovni dan človekovih pravic]]: [[10. december]] * [[Svetovni dan diabetesa]]: [[14. november]] * [[Svetovni dan dojenja]]: [[2. avgust]] * [[Svetovni dan družine]]: [[15. maj]] * [[Svetovni dan duševnega zdravja]]: [[10. oktober]] * [[Svetovni dan edinosti Cerkve]]: [[19. januar]] * [[Svetovni dan etnologije]]: [[2. april]] * [[Svetovni dan Evrope]]: [[9. maj]] * [[Svetovni dan farmacevtov]]: [[25. september]] * [[Svetovni dan gasilcev]]: [[4. maj]] * [[Svetovni dan glasbe]]: [[1. oktober]] * [[Svetovni dan gledališča]]: [[27. marec]] * [[Svetovni dan gluhonemih]]: [[30. september]] * [[Svetovni dan gora]]: [[11. december]] *[[Svetovni dan gozdov]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan habitata]]: 1. ponedeljek v oktobru * [[Svetovni dan hemofilije]]: [[17. april]] * [[Svetovni dan hipertenzije]]: [[13. maj]] * [[Svetovni dan hoje]]: [[15. oktober]] * [[Svetovni dan hrane]]: [[16. oktober]] * [[Svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar]]: [[16. oktober]] * [[Svetovni dan intelektualne lastnine]]: [[26. april]] * [[Svetovni dan invalidov]]: [[3. december]] * [[Svetovni dan izseljencev]]: [[17. november]] * [[Svetovni dan jezikov]]: [[26. september]] * [[Svetovni dan kmetic]]: [[15. oktober]] * [[Svetovni dan knjige in avtorskih pravic]]: [[23. april]] * [[Svetovni dan KOPB]]: [[16. november]] * [[Svetovni dan krvodajalstva]]: [[14. junij]] * [[Svetovni dan kulturnega razvoja]]: [[21. maj]] * [[Svetovni dan letalstva]]: [[17. december]] * [[Svetovni dan lionizma]]: [[12. april]] * [[Svetovni dan lutkarjev]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan mater]]: [[25. marec]] * [[Svetovni dan materinščine]]: [[21. februar]] * [[Svetovni dan medicinskih sester in babic]]: [[6. maj]] * [[Svetovni dan meteorologije]]: [[23. marec]] * [[Svetovni dan migrantov]]: [[18. december]] * [[Svetovni dan miru]]: [[1. januar]] * [[Svetovni dan mladih]]: [[12. avgust]] * [[Svetovni dan mladih prostovoljcev]]: [[15. april]] * [[Svetovni dan mladine]]: [[11. november]] * [[Svetovni dan mladinske književnosti]]: [[2. april]] * [[Svetovni dan mokrišč]]: [[2. februar]] * [[Svetovni dan možganske kapi]]: [[10. maj]] * [[Svetovni dan muzejev]]: [[18. maj]] * [[Svetovni dan nekajenja]]: [[31. maj]] *[[Svetovni dan oceanov]]: [[8. junij]] * [[Svetovni dan ohranjanja ozonske plasti]]: [[16. september]] *[[Svetovni dan oporečnikov]]: [[15. maj]] * [[Svetovni dan osteoporoze]]: [[20. oktober]] * [[Svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi]]: [[15. junij]] * [[Svetovni dan otroka]]: [[20. november]] * [[Svetovni dan OZN]]: [[24. oktober]] * [[Svetovni dan plesa]]: [[29. april]] * [[Svetovni dan podjetnic]]: [[18. maj]] * [[Svetovni dan podnebnih sprememb]]: [[15. maj]] * [[Svetovni dan podore žrtvam mučenja]]: [[26. junij]] * [[Svetovni dan poezije]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan pošte]]: [[9. oktober]] * [[Svetovni dan pozdrava]]: [[21. november]] * [[Svetovni dan pravice vedeti]]: [[28. november]] * [[Svetovni dan pravične trgovine]]: [[13. maj]] * [[Svetovni dan prebivalstva]]: [[11. julij]] * [[Svetovni dan preprečevanja samomorov]]: [[10. september]] * [[Svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN]]: [[29. maj]] * [[Svetovni dan pripovedništva]]: [[19. marec]] * [[Svetovni dan prostovoljcev]]: [[5. december]] *[[Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst]]: [[3. marec]] * [[Svetovni dan prve pomoči]]: [[11. september]] * [[Svetovni dan psoriaze]]: [[29. oktober]] *[[Svetovni dan ptic selivk]]: [[10. maj]] * [[Svetovni dan radioamaterjev]]: [[18. april]] * [[Svetovni dan Rdečega križa]]: [[8. maj]] * [[Svetovni dan rek]]: zadnja nedelja v septembru * [[Svetovni dan religij]]: [[16. januar]] * [[Svetovni dan revmatskih bolezni]]: [[12. oktober]] * [[Svetovni dan Romov]]: [[8. april]] * [[Svetovni dan sonca]]: [[28. maj]] * [[Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta]]: [[27. januar]] * [[Svetovni dan spomina na žrtve cestno-prometnih nesreč]]: 3. nedelja v novembru * [[Svetovni dan srca]]: [[29. september]] * [[Svetovni dan standardizacije]]: [[14. oktober]] * [[Svetovni dan starejših]]: [[1. oktober]] * [[Svetovni dan stomistov]]: [[2. oktober]] * [[Svetovni dan strpnosti]]: [[21. marec]] * [[Svetovni dan svobode tiska]]: [[3. maj]] * [[Svetovni dan šolskega mleka]]: [[24. september]] * [[Svetovni dan športa]]: [[31. maj]] * [[Svetovni dan študentov]]: [[17. november]] * [[Svetovni dan telekomunikacij]]: [[17. maj]] * [[Svetovni dan televizije]]: [[21. november]] * [[Svetovni dan travme]]: [[17. oktober]] * [[Svetovni dan tuberkuloze]]: [[24. marec]] * [[Svetovni dan turizma]]: [[27. september]] * [[Svetovni dan učiteljev]]: [[5. oktober]] * [[Svetovni dan urbanizma]]: [[29. november]] * [[Svetovni dan ustnega zdravja]]: ((20. marec)) * [[Svetovni dan varčevanja]]: [[31. oktober]] * [[Svetovni dan varčevanja z energijo]]: [[6. marec]] * [[Svetovni dan varne uporabe interneta]]: [[9. februar]] * [[Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu]]: [[28. april]] *[[Svetovni dan okolja|Svetovni dan varstva okolja]]: [[5. junij]] * [[Svetovni dan varstva potrošnikov]]: [[30. november]] * [[Svetovni dan varstva živali]]: [[4. oktober]] * [[Svetovni dan vegetarijanstva]]: [[1. oktober]] * [[Svetovni dan veterinarjev]]: zadnja sobota v aprilu * [[Svetovni dan voda]]: [[22. marec]] * [[Svetovni dan zdravja]]: [[7. april]] * [[Svetovni dan zborovskega petja]]: 2. nedelja v decembru * [[Svetovni dan Zemlje|Dan zemlje]]: [[22. april]] * [[Svetovni dan znanosti za mir in razvoj]]: [[10. november]] * [[Svetovni dan gasilcev]]: [[8. junij]] *Svetovni dan miotonične distrofije: 15. september {{refend}} ==Prazniki z oznako Svetovni dan, po mesecih== {{refbegin}} ==== '''Januar''' ==== *Svetovni dan miru: 1. januar *Svetovni dan religij: 17. januar *Svetovni dan edinosti Cerkve: 19. januar *Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta: 27. januar *Svetovni dan boja proti kajenju: 31. januar ==== Februar ==== *Svetovni dan mokrišč: 2. februar *Svetovni dan boja proti raku: 4. februar *Svetovni dan bolnikov: 11. februar *Svetovni dan varne uporabe interneta: 6. februar *Svetovni dan materinščine: 21. februar ==== Marec ==== *Svetovni dan civilne zaščite: 1. marec *Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst: 3. marec *Svetovni dan varčevanja z energijo: 6. marec *Svetovni dan čipsa: 14. marec *Svetovni dan socialnega dela: 15. marec *Svetovni dan pripovedništva: 19. marec *Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji: 21. marec *Svetovni dan gozdov: 21. marec *Svetovni dan poezije: 21. marec *svetovni dan Downovega sindroma: 21. marec *Svetovni dan lutkarjev: 21. marec *Svetovni dan ustnega zdravja: 20. marec *Svetovni dan voda: 22. marec *Svetovni dan meteorologije: 23. marec *Svetovni dan tuberkuloze: 24. marec *Svetovni dan gledališča: 27. marec ==== April ==== *Svetovni dan etnologije: 2. april *Svetovni dan mladinske književnosti: 2. april *Svetovni dan zapuščenih in pozabljenih živali: 4. april *Svetovni dan zdravja: 7. april *Svetovni dan Romov: 8. april *Svetovni dan hišnih ljubljenčkov: 11. april *Svetovni dan lionizma: 12. april *Svetovni dan mladih prostovoljcev: 15. april *Svetovni dan hemofilije: 17. april *Svetovni dan zemlje: 22. april *Svetovni dan brez avtomobila: 22. april *Svetovni dan knjige in avtorskih pravic: 23. april *Svetovni dan veterinarjev: zadnja sobota v aprilulli *Svetovni dan intelektualne lastnine: 26. april *Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu: 28. april *Svetovni dan plesa: 29. april ==== Maj ==== *Svetovni dan svobode tiska: 3. maj *Svetovni dan gasilcev: 4. maj *Svetovni dan astme: 4. maj *Svetovni dan babic: 6. maj *Svetovni dan Rdečega križa: 8. maj *Svetovni dan Evrope: 9. maj *Svetovni dan možganske kapi: 10. maj *Svetovni dan ptic selivk: 10. maj *Svetovni dan medicinskih sester: 12. maj *Svetovni dan pravične trgovine: 13. maj *Svetovni dan hipertenzije: 13. maj *Svetovni dan družine: 15. maj *Svetovni dan podnebnih sprememb: 15. maj *Svetovni dan oporečnikov: 15. maj *Svetovni dan telekomunikacij: 17. maj *Svetovni dan podjetnic: 18. maj *Svetovni dan muzejev: 18. maj *Svetovni dan čebel: 20. maj *Svetovni dan kulturnega razvoja: 21. maj *Svetovni dan biotske pestrosti: 22. maj *Svetovni dan sonca: 28. maj *Svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN: 29. maj *Svetovni dan športa: 31. maj *Svetovni dan nekajenja: 31. maj ==== Junij ==== *Svetovni dan mleka: 1. junij *Svetovni dan varstva okolja: 5. junij *Svetovni dan varnosti hrane: 7. junij *Svetovni dan gasilcev: 8. junij *Svetovni dan oceanov: 8. junij *Svetovni dan boja proti otroškemu delu: 12. junij *Svetovni dan krvodajalstva: 14. junij *Svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi: 15. junij *Svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše: 17. junij *Svetovni dan beguncev: 20. junij *Svetovni dan ALS: 21. junij *Svetovni dan podpore žrtvam mučenja: 26. junij ==== Julij ==== *Svetovni dan prebivalstva: 11. julij *Svetovni dan barij: zadnjo nedeljo v juliju ==== Avgust ==== *Svetovni dan dojenja: 2. avgust *Svetovni dan mačk: 8. avgust *Svetovni dan mladih: 12. avgust ==== September ==== *Svetovni dan boja proti nepismenosti: 8. september *Svetovni dan preprečevanja samomorov: 10. september *Svetovni dan prve pomoči: 11. september *Svetovni dan miotonične distrofije: 15. september *Svetovni dan ohranjanja ozonske plasti: 16. september *Svetovni dan alzheimerjeve bolezni: 21. september *Svetovni dan šolskega mleka: 24. september *Svetovni dan farmacevtov: 25. september *Svetovni dan jezikov: 26. september *Svetovni dan turizma: 27. september *Svetovni dan gluhonemih: 30. september *Svetovni dan srca: 29. september *Svetovni dan rek: zadnja nedelja v septembru ==== Oktober ==== *Svetovni dan starejših: 1. oktober *Svetovni dan vegetarijanstva: 1. oktober *Svetovni dan glasbe: 1. oktober *Svetovni dan arhitekture: 1. oktober *Svetovni dan habitata: 1. ponedeljek v oktobru *Svetovni dan stomistov: 2. oktober *Svetovni dan varstva živali: 4. oktober *Svetovni dan učiteljev: 5. oktober *Svetovni dan bivalnega okolja: 6. oktober *Svetovni dan nepopolnosti: 7. oktober *Svetovni dan pošte: 9. oktober *Svetovni dan duševnega zdravja: 10. oktober *Svetovni dan boja proti bolečini: 11. oktober *Svetovni dan revmatskih bolezni: 12. oktober *Svetovni dan brez modrčka: 13. oktober *Svetovni dan standardizacije: 14. oktober *Svetovni dan hoje: 15. oktober *Svetovni dan kmetic: 15. oktober *Svetovni dan hrane: 16. oktober *Svetovni dan brez spodnjih hlačk: 16. oktober *Svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar: 16. oktober *Svetovni dan boja proti revščini: 17. oktober *Svetovni dan travme: 17. oktober *Svetovni dan osteoporoze: 20. oktober *Svetovni dan OZN: 24. oktober *Svetovni dan delovne terapije: 27. oktober *Svetovni dan psoriaze: 29. oktober *Svetovni dan varčevanja: 31. oktober ==== November ==== *Svetovni dan znanosti za mir in razvoj: 10. november *Svetovni dan boja proti odvisnosti: 11. november *Svetovni dan mladine: 11. november *Svetovni dan diabetesa: 14. november *Svetovni dan KOPB: 16. november *Svetovni dan izseljencev: 17. november *Svetovni dan spomina na žrtve cestno-prometnih nesreč: 3. nedelja v novembru *Svetovni dan boja proti smrtni kazni: 30. november *Svetovni dan študentov: 17. november *Svetovni dan otroka: 20. november *Svetovni dan televizije: 21. november *Svetovni dan pozdrava: 21. november *Svetovni dan pravice vedeti: 28. november *Svetovni dan urbanizma: 29. november *Svetovni dan varstva potrošnikov: 30. november *Svetovni dan boja proti smrtni kazni: 30. november ==== December ==== *Svetovni dan boja proti aidsu: 1. december *Svetovni dan boja proti sužnosti: 2. december *Svetovni dan invalidov: 3. december *Svetovni dan prostovoljcev: 5. december *Svetovni dan civilnega letalstva: 7. december *Svetovni dan človekovih pravic: 10. december *Svetovni dan gora: 11. december *Svetovni dan zborovskega petja: 2. nedelja v decembru *Svetovni dan migrantov: 18. december *Svetovni dan človeške solidarnosti: 20. december {{refend}} == Glej tudi == * [[Praznik]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami|Prazniki z oznako Svetovni dan]] [[Kategorija:Svetovni dnevi|*]] 47at8qricyjxv01ituadvyig4b95947 Ljuba Prenner 0 100423 6659063 6561727 2026-04-12T16:04:26Z Theshadowhuntress222 249423 /* Delo */ popravek slovničnih napak 6659063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ljuba Prenner''', [[odvetnik]] in [[pisatelj]], * [[19. junij]] [[1906]], Fara pri [[Prevalje|Prevaljah]]<ref name="litatl">[http://pslk.zrc-sazu.si/sl/literarni-atlas-ljubljane/ljuba-prenner/ Ljuba Prenner]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Literarni atlas Ljubljane</ref>, [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Avstro-Ogrska]], † [[15. september]] [[1977]]<ref>Gabrič,Kekec, Rajšter, stran 83</ref>, [[Ljubljana]], [[SR Slovenija]], [[SFRJ]]. == Življenje == Ljuba Prenner se je rodil leta 1906 na Fari na Prevaljah očetu Jožetu Prennerju in materi Mariji Čerče kot prvorojeni otrok. Krščen je bil kot Amalija Marija, vendar se je že v mladosti uradno preimenoval v Ljubo. Kljub ženskemu imenu se je doživljal kot moški<ref name="#1">{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk|last=Tratnik|first=Suzana|publisher=Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|editor-last=Mozetič|editor-first=Brane|location=Ljubljana|page=53}}</ref>, že od malih nog se je raje družil s fanti kot z dekleti. Leta 1914 se je z družino preselil v [[Slovenj Gradec]]. Prva dva razreda [[ljudska šola|ljudske šole]] je končal v [[Ruše|Rušah]], leta 1919 pa se je vpisal na [[Gimnazija Ptuj|ptujsko gimnazijo]], kjer je uspešno naredil tri razrede, četrtega pa je opravil na [[I. gimnazija v Celju|gimnaziji v Celju]]. Leta 1923 je odšel v [[Beograd]], kjer je končal peti in šesti letnik [[gimnazija|gimnazije]]. Leta 1929 se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]] in leto pozneje maturiral. Jeseni istega leta se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto v Ljubljani]], takrat imenovano Juridična fakulteta Kralja Aleksandra I., kjer je leta 1936 diplomiral. Sodno prakso in odvetniško pripravništvo je do leta 1939 opravljal v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], nato se je preselil v Ljubljano. Istega leta je napisal prvo slovensko kriminalko ''[[Neznani storilec]]'' in postal član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Leta 1941 je končal doktorski študij prava in se kot član [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] (KPS) vključil v [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] OF. Kot državni uradnik v ljubljanski upravi in tajni sodelavec OF je v času [[okupacija|okupacije]] reševal zaprte Slovence iz italijanskih zaporov in taborišč. Leta 1942 je bil zaradi liberalnih idej izključen tako iz KPS kot iz OF. Po vojni je leta 1946 in 1947 kot odvetnik branil politične nasprotnike nove oblasti. Bil je eden redkih slovenskih odvetnikov, ki so odkrito opozarjali na številne proceduralne nepravilnosti in nehumanost v montiranih sodnih postopkih, ki jih je povsem po vzoru [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] sodstva izvajala povojna jugoslovanska oblast. Le-ta je Prennerja kmalu obtožila, da je na procesih zagovarjal protirevolucionarne elemente, zato so mu leta 1947 prepovedali opravljati odvetniško delo in ga izključili iz Društva slovenskih pisateljev. Zaposlil se je na [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenski akademiji znanosti in umetnosti]], vendar je zaradi aretacije kmalu izgubil službo. Takrat so ga oblasti za 6 tednov zaprle v preiskovalni zapor, in sicer v samico. 12. julija 1949 so dr. Ljubo Prenner za 2 leti poslali na tako imenovano ''družbeno koristno delo'' v kazensko delovno taborišče za ženske, [[Podlesje|Ferdreng]] na Kočevskem.<ref>Dr. Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012</ref><ref>''Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji'', Ljubljana, 1998</ref> Leta 1954 so mu znova omogočili vrnitev med odvetnike in mu v ta namen celo dodelili [[Vladimir Ravnihar|Ravniharjeve]] prostore. Začudenje mnogih sodobnikov nad tem dejanjem je v svojih spominih izrazila interniranka in povojna izobčenka [[Angela Vode]], ki v teh spominih, po avtoričini smrti izdanih v knjigi z naslovom ''[[Skriti spomin]]'', opisuje tudi to, kako sta Ljuba Prenner in njegov oz. njen nečak [[Voje Šerbec|Vojo Šerbec]], oče pevke zabavne glasbe [[Barbara Šerbec - Šerbi|Barbare Šerbec - Šerbi]], v pričakovanju visoke podkupnine na carini namerno zadrževala pisalni stroj, ki ga je Vodetovi iz tujine poslal nečak [[Janez Spindler]]. Ker je imel Prenner prepoved objavljanja literarnih del, ta takrat niso nastajala. Upokojil se je leta 1975. V Društvo slovenskih pisateljev je bil znova sprejet leta 1976. == Transspolnost == Skladno s svojo [[Transspolnost|moško identiteto]] je od gimnazijskih let nosil fantovska oziroma moška oblačila, imel je kratko pristrižene lase, aktovka, kravata in klobuk pa so bili njegovi prepoznavni znaki. V zasebnih pogovorih in pismih se je izražal v moškem slovničnem spolu. Srbska pesnica [[Desanka Maksimović]], s katero se je spoznal med šolanjem v Beogradu, ga je v pismih imenovala »moj mali dečko«.<ref>{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk|last=Tratnik|first=Suzana|publisher=Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|editor-last=Mozetič|editor-first=Brane|location=Ljubljana|page=50-54}}</ref> Ljuba Prenner je znan po izjavi ob prihodu v novo odvetniško pisarno: »Jaz sem dr. Ljuba Prenner, ne moški ne ženska.«<ref>Suzana Tratnik, ''[https://narobe.si/intervju-z-jerico-mrzel/ Ko se je pojavila dr. Prennerjeva, se je spremenilo ozračje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170330083612/https://narobe.si/intervju-z-jerico-mrzel/ |date=2017-03-30 }}'', '' Revija Narobe'', 26. 7. 2007</ref> Ljudje naj bi se mu zaradi njegovega poguma pri življenjskem slogu in odvetniških spretnosti klanjali, za hrbtom pa ga obrekovali. Prenner je zato pravil: »Kdor govori za mojim hrbtom, se z mojo ritjo pogovarja.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem|last=Šelih|first=Alenka|publisher=Založba Tuma, d. o. o.|year=2012|isbn=978-961-6682-01-5|location=Ljubljana|page=439|cobiss=262929920}}</ref> Prav zaradi tega, ker je živel v časih, ko so bile teme transspolnosti še toliko bolj občutljive, je bila literatura zanj edini prostor, v katerem je lahko izražal pravega sebe, prav takšnega kot je, zato v njegovi literaturi pogosto srečamo prvoosebnega moškega pripovedovalca. Še posebej pa ga lahko razpoznamo v romanu ''[[Bruc: Roman neznanega slovenskega študenta]],'' kjer svojo zgodbo opisuje kot Lojze Pečolar, svojo stigmo pa je v romanu prikazal z Lojzetovo sošolko Rudo Čerče, trans osebo, moškim, ujetim v ženskem telesu. Do nje so se vsi grdo obnašali, še posebej pa jo je zaničeval in bil do nje posmehljiv profesor Modrijan. O Ljubi Prennerju je posnet [[dokumentarni film]] ''[[Dober človek]]'', ki ga je režiral [[Boris Jurjaševič]] (2006). == Delo == Že pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se je uveljavil kot pisatelj. Pisal je [[črtica|črtice]], [[Dramsko delo|drame]], [[komedija|komedije]], [[libreto|librete]], [[povest]]i in [[roman]]e, pri tem je črpal predvsem iz kmečkega, malomeščanskega in študentskega življenja. Ker je bil uspešen odvetnik in ker je veliko delal z ljudmi, je spoznal mnogo zgodb, ki jih je rad vključil v svoja dela. Dodatno jih je začinil s satiro in ironijo. V njegovih delih se pogosto srečamo s samim avtobiografskim ozadjem. V več njegovih proznih delih je prvoosebni pripovedovalec moški.<ref name="#1"/> Svoja dela je začel objavljati v časopisu ''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1928-1930) in reviji ''[[Ženski svet]]'' 1930. Poleg krajših spisov pa je leta 1929 napisal tudi otroško zgodbo ''[[Skok, Cmok in Jokica]]'' (pod psevdonimom tetka Metka) ter povest ''[[Trojica]]''. Leta 1936 je objavil povest ''[[Življenje za hrbtom]]'', ki govori o obdobju po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], tri leta pozneje (1939) pa je objavil že prej omenjeni prvi slovenski kriminalni roman z naslovom ''[[Neznani storilec]]''. Napisal je tudi dramo ''[[Veliki mož]]'', ki je bila uprizorjena leta 1943, [[Komedija|šaloigro]] ''[[Vasovalci]] (1950) ''in libreto za [[opera|opero]] ''[[Slovo od mladosti (opera)|Slovo od mladosti]]'' (1954). Kar nekaj proznih del, kot so ''[[Bruc: Roman neznanega slovenskega študenta|Bruc]]'', ''[[Pod prisilno upravo]]'' in ''[[Prebujenje umetnika]]'', je ostalo le v rokopisih, ''Bruca'' so izdali leta 2006 ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. Uredil in jezikovno ga je dodelal Andrej Makuc, spremno besedo pa je k delu dodala Brigita Rajšter. === Proza === * ''Trojica'' (1929) {{COBISS|ID=29432577}} * ''Mejniki ali kronika malega sveta'' v reviji ''Ženski svet'' (1936-1938) * ''Življenje za hrbtom'' (1938) * ''Neznani storilec'' (1939) {{COBISS|ID=32576256}} * ''[[Bruc: Roman neznanega slovenskega študenta]]'' (2006) {{COBISS|ID=226100480}} * ''Pod prisilno upravo'' (rokopis) * ''Prebujenje umetnika'' (rokopis) === Mladinska proza === * ''[[Skok, Cmok in Jokica]]'' v reviji ''Jutro'' (1929) * ''[[Spisala tetka Metka]]'' v reviji ''Jutro'' (1929) === Dramatika === * ''[[Veliki mož]]'' (1939) - uprizorjeno v [[Narodno gledališče v Ljubljani|Narodnem gledališču v Ljubljani]] (1943) * ''[[Vasovalci]]'' (1950) {{COBISS|ID=5329972}} * ''[[Libreto]] [[Slovo od mladosti (opera)|Prešeren-Slovo od mladosti]]'' (1947) – uprizorjena v [[ljubljanska Opera|ljubljanski Operi]] (1954) {{COBISS|ID=2264044}} * ''Gordijski vozel'' (1967) – uprizorjeno v [[Šentjakobsko gledališče v Ljubljani|Šentjakobskem gledališču v Ljubljani]] (1972) === Krajši spisi in črtice === * ''Pohorska vigred'' v časopisu ''[[Jutro (1920–1945)|Jutro]]'' (1930–1931) * ''Slovo'' v časopisu'' [[Ženski svet (revija)|Ženski svet]]'' (1930) * ''V bojih za naš dom ''v časopisu ''Ženski svet'' (1930) * ''Aleluja'' v časopisu ''Ženski svet'' (1930) * ''Naša mati'' v časopisu ''Ženski svet'' (1930) * ''Pomota'' v časopisu ''Ženski svet'' (1930) * ''Materin god'' v časopisu ''Ženski svet'' (1930) * ''Preljubi fantič moj'' v časopisu ''Ženski svet'' (1930) * ''Božična'' v časopisu ''Ženski svet'' (1930) == Viri in sklici == * ''Enciklopedija Slovenije'' (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, (2006) {{COBISS|ID=224226304}} * Aleš Gabrič, Polona Kekec, Brigita Rajšter: ''Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner'' (2000) {{COBISS|ID=5954100}} * Rajka Medunc: ''NLP(P) Neznan/a Ljuba Puba (Prenner)'' (2001/2002) {{COBISS|ID=115559424}} * Helena Horvat, Polona Kekec, Brigita Rapuc: ''Dr. Ljuba Prenner (1906-1977) ob 90. obletnici rojstva in 20. obletnici njene smrti'' (1997){{COBISS|ID=41800705}} * Polona Kekec: Ljuba Prenner : življenje in delo: diplomska naloga (1997) * Angela Vode: ''Skriti spomin''; uredništvo, spremna beseda, časovna preglednica in opombe: [[Alenka Puhar]]; [[Nova revija]] (2005) {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir-avtor}} * http://www.kpm.si/?mod=catalog&action=productDetails&ID=14 * http://www.narobe.si/stevilka-2/intervju-z-jerico-mrzel.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090423135959/http://www.narobe.si/stevilka-2/intervju-z-jerico-mrzel.html |date=2009-04-23 }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prenner, Ljuba}} [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski književniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] [[Kategorija:Transspolni ljudje]] m5cs3pvdebsq4mr817c654e7ckg2974 Rova 0 104868 6659148 6461907 2026-04-13T06:51:36Z ~2026-22479-78 258122 lažne informacije 6659148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10091551_b4 | latd = 46 |latm = 10 |lats = 50.23 |latNS = N | longd = 14 |longm = 37 |longs = 53.82 |longEW = E |povrsina=1,29 |prebivalstvo=518 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=338,3 |postna=1235 |posta=Radomlje |krajevna skupnost=Rova |obcina=Domžale |drzava=Slovenija |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Rova - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=10391 <!--slika--> | lokacija = | občina = Domžale <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Rova''' so [[vas]] v Rovski kotlini severovzhodno od [[Domžale|Domžal]], skupaj z okoliškimi vasmi ena od [[krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]] [[občina Domžale|Občine Domžale]]. KS Rova vključuje poleg istoimenskega naselja tele vasi: * [[Dolenje]] * [[Kolovec]] * [[Zagorica pri Rovah|Zagorica]] * [[Žiče pri Rovah]] * zaselek [[Jasen, Domžale|Jasen]]. KS Rova je po površini največja krajevna skupnost v domžalski občini, po številu prebivalcev pa najmanjša: na Rovah in v okolici živi približno 630 krajanov. Skozi vas teče potok [[Rovščica]], ki je skozi stoletja povzročal prebivalcem poplavne težave, vendar jim je bil tudi vir energije. V vasi je na hribu [[Cerkev Svete Katarine Aleksandrijske na Rovah|Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Rovah]], vidna celo iz Ljubljane. ==Zgodovina in razvoj Rov== Rova so prvič omenjena že leta 1359, iz časov [[Celjski grofje|grofov Celjskih]]. Leta 1830 je bila na Rovah ustanovljena občina, ki je zajemala iste vasi kot jih sedaj zajema KS. Občina Rova je delovala vse do leta 1955, ko se je priključila [[občina Radomlje|Občini Radomlje]], na Rovah pa so ustanovili krajevni odbor. Prvi predsednik krajevnega odbora je bil takratni učitelj in spodbujevalec kulturnega življenja Ignac (Nace) Vodnik. Rova ima zelo urejeno infrastrukture. Na novo so izdelali [[vodovod]], [[kanalizacija|kanalizacijo( ne po vsej vasi)]], vas osvetlili z javno razsvetljavo, poskrbeli za urejeno cestišče in podzemno električno napeljavo. ==Gospodarstvo in kmetijstvo== Za razvoj [[kmetijstvo|kmetijstva]] in [[gospodarstvo|gospodarstva]] ima nekoliko slabše možnosti. Svet v nižinah je precej močvirnat in ilovnat, na vzpetinah pa nekoliko manj primeren za obdelovanje. Večino KS predstavljajo [[gozd]]ovi in kmetijsko obdelovalne površine. Rova so bila v času nastajanja franciscejskega katastra razloženo naselje. To se je v zadnjih nekaj desetletjih zelo spremenilo. Gradnja novih delavskih domov je spremenila zunanji izgled vasi, tako da so sedaj Rova strnjeno gručasto naselje. Prebivalci, ki tu prebivajo, so pretežno zaposleni v Domžalah in Ljubljani. V vasi je nekaj samostojnih podjetij. Tako je na Rovah servis in trgovina [[Peugeot]] ter mizarske in električne storitve, nekaj gostinskih lokalov in kmetij odprtih vrat. ==Osnovno šolstvo na Rovah== [[Osnovna šola|Osnovno šolstvo]] ima na Rovah dolgo zgodovino. Nekdaj so rovsko mladino poučevali [[duhovnik]]i, ki so tu službovali. Poleg duhovnikov so tu poučevali še razni vaščani, ki pa niso imeli dovolj izobrazbe in so kmalu prenehali ter od drugod pripeljali izobražene ljudi. Leta 1898 je oblast Cesarsko kraljevskega deželnega sveta dovolila gradnjo osnovne šole. Že naslednje leto je rovska občina kupila cerkveno posest in začela z gradnjo. Dela je prevzel in do leta 1901 končal zidarski mojster Anton Urbanija-Osolinov iz Žič. Do [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] se je na Rovah zamenjalo veliko učiteljev. Šola se je lepo razvijala. V sami stavbi je bila velika knjižnica, ki je takratna obsegala preko 300 knjig. Po okupaciji so požgali vse slovenske knjige na Rova pa je prišel nemški učitelj Helmut König. Čeprav je moral pouk voditi v [[nemščina|nemškem jeziku]] je rovski mladini dopuščal peti pesmice v slovenščini. Kasnejši nemški učitelji so bili bolj strogi, vendar neuspešni. Rovljani so se upirali nemškemu pouku in nemški učitelji so odnehali. Poslopje so leta 1944 [[Nemci]] požgali. Med okupacijo je šola na Rovah delovala pod taktirko Albina Benka. Takoj po koncu vojne se je začela obnova osnovne šole. Uspeli so obnoviti celotno poslopje. Pouk je v njej potekal zelo uspešno. Zadnji učitelj je na samostojno osnovno šolo Rova prišel Ignac Vodnik. Šola je bila samostojna do leta 1963, potem pa je delovala le kot podružnica radomeljske šole. Delovali so le še oddelki do četrtega razreda. Šola je delovala do leta 1976, sedaj pa rovska mladina hodi v šolo v [[Preserje pri Radomljah]]. ==Društva== V vasi deluje nekaj društev. Lepo zgodovino imajo rovski gasilci , ki so svoje društvo ustanovili že leta [[1954]]. Prav tako pa sta zelo dejavna turistično-kulturno društvo in konjeniki KK Pik. ===Prostovoljno gasilsko društvo Rova=== Le slabo desetletje po 2. svetovni vojni so na Rovah ustanovili gasilsko društvo. Na pobudo takratnega učitelja Ignaca Vodnika so na občnem zboru leta 1954 ustanovili Gasilsko društvo Rova. Prvi predsednik društva je bil Karel Rode-Pirc, gostilničar na Rovah. Takoj so začeli z nakupom osnovne gasilske opreme, shranjevali pa so jo v Pirčevem gospodarskem poslopju. Istega leta so organizirali sektorsko vajo in ob pomoči še desetih okoliških društev črpali vodo iz potoka Rovščica na hrib k cerkvi. Leta [[1956]] so kupili motorno brizgalno TMZ in nekaj cevi. Kmalu so začeli razmišljati o graditvi doma. Načrt je zrisal Janez Benko starejši, s sredstvi domačinov in lastno zavzetostjo so dom slavnostno odprli leta 1961. Ob petnajsti obletnici so kupili novo motorno brizgalno SORA, leta 1972 so kupili gasilsko vozilo IMV. Leta 1975 so namenu izročili novo motorno brizgalno Rosenbauer, ki jo uporabljajo še danes. Kmalu je gasilski dom postal premajhen, tako da so se odločili za povečanje. Leta 1984 je bil dom povečan. Ob 40. obletnici so svojemu namenu izročili novo tipizirano gasilsko vozilo [[Peugeot]] J5. Vozilo so sami preuredili po potrebah požarnega varstva na našem območju. V naslednjih letih so rovski gasilci delovali predvsem na gasilsko-varstvenem področju, udeleževanju raznih občinskih, regijskih in državnih tekmovanj in prirejanju gasilskih kvizov. Domov so prinašali lepe rezultate in osvojene pokale. Leta 2000 so zamenjali gasilsko vozilo, saj stari avto ni izpopolnjeval vseh predpisov za varno vožnjo. V garažo so zapeljali vozilo Peugeot Boxer in k njemu priklopili prikolico z gasilsko opremo. Leta 2004, ob petdeseti obletnici, so od podjetja [[Helios Količevo]] dobili vozilo [[Mercedes Benz]], ki sedaj služi za prevoz opreme in operativnih članov društva. Ti dve vozili še sedaj uspešno gasita in rešujeta v PGD Rova. . ===Katoliško izobraževalno društvo=== Leta 1906 je bilo ustanovljeno Katoliško izobraževalno društvo. Zelo hitro so se razvijali saj so v istem letu že razvili društveno zastavo, zaigrali več iger in ustanovili tamburaški zbor. Predsednik društva in takratni rovski župnik Janko Šiška je na občnem zboru poročal, da ima društvo več kot 80 članov. Vsako leto so zaigrali več iger. Igrali so v dvorani v Mežnariji. Spodbujali so tudi predavanja na razne teme, ki so jih vaščani lahko uporabljali med delom. Katoliško slovensko izobraževalno društvo se je leta [[1924]] preimenovalo v '''Katoliško prosvetno društvo Rova'''. Vse do 2. svetovne vojne so igrali razne komedije, tragedije za mladino in odrasle doma in tudi po okoliških krajih v Moravški in Kamniški dolini. Med 2. svetovno vojno se je društvo nekoliko umirilo, vendar so takoj po vojni že igrali dramo Sin. Izkupiček iz vstopnine so namenili za obnovo požgane šole. Po prihodu učitelja Ignaca Vodnika je društvo ponovno zaživelo. Prirejali so silvestrovanja in nove igre. Društvo je svoje delovanje sklenilo leta 1962. === Hokejski klub Rova === Novoustanovljeni hokejski klub Rova ima za sabo šele prvo uradno tekmo, v kateri se je pomeril proti klubu »Riski Bearsi«.<ref>{{Navedi splet |url=http://hkrova.naspletu.com/strani/rezultati-opisihkrisky.html |title=Hokejski klub Rova na spletu |accessdate=2008-07-08 |archive-date=2008-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080615003225/http://hkrova.naspletu.com/strani/rezultati-opisihkrisky.html |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo | author = Stane Stražar | year = 1988 | title = Ob bregovih Bistrice: Od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico | pages = 1000 }} * ''Popis prebivalstva 2002; Statistični urad Republike Slovenije'' {{Domžale}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Rova|*]] po3n9n8yabdco7a7h9wgp45yrztq3fx Martin iz Toursa 0 106512 6659197 6620356 2026-04-13T09:08:50Z Ivo Lendić 253179 /* Stopinja sv. Martina */ 6659197 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Sveti Martin}} {{Infopolje Svetnik |name=Sveti Martin iz Toursa |birth_date= <!-- WD --> |death_date= <!-- WD --> |feast_day=11. november |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]] in tudi večina drugih Cerkva |image=<!-- WD --> |caption=Sveti Martin <!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles= |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=škofovska oprava, gos, reže na pol svoj plašč, ki ga daje revežu |patronage=dobrodelnost, vinogradništvo, domače živali |major_shrine=Tours, Francija |suppressed_date= |issues=potuje tudi prek slovenskega ozemlja }} '''Martin iz Toursa''' ali '''sveti Martin''' je [[Rimljani|rimski]] [[škof]] in [[svetnik]], * [[316]], [[Panonija]], današnja [[Madžarska]], † [[8. november]] [[397]], Candes, današnja [[Francija]]. == Življenje == Martin se je rodil okoli leta 316 v [[Szombathely|Savariji]] v Panoniji (današnji [[Szombathely|Sombotel]], Madžarska). Njegov oče je bil častnik [[rimska vojska|rimske vojske]]. Družina se je že kmalu po Martinovem rojstvu preselila v Ticinum (danes [[Pavia]], [[Italija]]). Čeprav njegova starša nista bila kristjana, je Martin že kot otrok spoznal [[krščanstvo]] in se pri 10 letih odločil za vstop v [[katehumenat]] (uvajanje v krščanstvo). Želel si je postati [[puščavnik]]. Takrat pa mu je oče preskrbel vojaško službo, zato se je Martin pridružil rimski vojski, ki je odhajala v [[Galija|Galijo]] (današnjo Francijo). Martin je kmalu postal častnik. Iz tega časa je dogodek, ki je dokončno začrtal Martinovo usodo. V mrzlem zimskem jutru je pred mestnimi vrati mesta Samarobriva (danes [[Amiens]] – severno od [[Pariz]]a, Francija) srečal berača. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal na pol svoj topli vojaški plašč in podaril eno polovico beraču. To dejanje je bilo zanj prvi korak spreobrnitve. Kmalu po tem je bil [[krst|krščen]] in je pustil vojaško službo. Odšel je v [[Poitiers]] in postal učenec [[Sveti Hilarij iz Poitiersa|sv. Hilarija]]. Po nekaj letih se je Martin odpravil misijonarit v rodno Panonijo, kjer se je začel širiti [[arianizem]]. Arijanski škofje so ga kmalu pregnali in Martin se je umaknil na otok Gallinara (pri mestu Albengo, Italija), kjer je dolgo živel kot puščavnik. Okoli leta 350 se je vrnil v Poitiers k sv. Hilariju. V bližnjem kraju [[Ligugé]] si je postavil puščavniško celico, ki se je v poznejših stoletjih razvila v znamenit samostan. Leta 371 (ali po nekaterih virih 372) so ga izvolili za [[škof]]a v [[Tours]]u (severno od Poitiersa) – pri ljudeh je bil namreč zelo priljubljen zaradi skromnosti. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril, njegovo skrivališče pa so izdale [[gos]]ke z gaganjem. Tudi ko je sprejel mesto škofa, je ostal neizmerno skromen. Ni se preselil v škofovsko palačo, pač pa je živel z menihi v revnih kočah pred mestnimi vrati (iz teh koč je pozneje nastal slavni samostan Marmoutier). Do smrti je bil škof Martin znan zlasti po svojem zavzemanju za reveže in po nasprotovanju pomehkuženi duhovščini, ki se je v tistem času vedno bolj oddaljevala od Kristusovega zgleda skromnosti. Umrl je 8. novembra 397 v kraju [[Candes]] (severno od Toursa). Kasneje je postal eden najprepoznavnejših rimskokatoliških svetnikov. Njegov pogreb je bil 11. novembra – obletnico pogreba obhajamo kot godovni dan. Na njegovem grobu so postavili kapelo in kasneje baziliko, ki je bila ves srednji vek znana romarska pot. Sprva je bilo ohranjenih tudi veliko njegovih [[relikvije|relikvij]], pozneje pa so jih večino uničili [[hugenoti]]. Martinov plašč je bil dolgo časa francoska državna oziroma dvorna relikvija. Shranjen je bil v dvorni kapeli [[Sainte-Chapelle]] v [[Pariz]]u. Današnje ime te zgradbe pravzaprav izhaja iz latinske besede za plašč (''cappa, capella'') in torej pomeni 'plaščarna', pozneje pa se je to ime začelo uporabljati tudi za druge podobne stavbe – [[kapela|kapele]]. == Upodobitve == Svetega Martina najpogosteje uprizarjajo, kako še kot vojak deli plašč z beračem, njegova običajna spremljevalka pa je goska. Sicer ima škofovske insignije in knjigo. Sveti Martin je tudi upodobljen na doslej najstarejših najdenih [[freska]]h na Slovenskem iz obdobja [[romanika|romanike]] in sicer v cerkvi [[Župnija Šmartno na Pohorju|sv. Martina na Pohorju]]. == Čaščenje in običaji == Čaščenje svetega Martina je na Slovenskem razširjeno zlasti po vinorodnih krajih. Martinovo (11. november) je po ljudskem prepričanju dan, ko sveti Martin iz mošta dela vin'. [[Martinovanje|Martinovanja]] in »Martinje« so znana po vsej Sloveniji od Istre do Prekmurja. == Stopinja sv. Martina == {{glavni|Stopinje svetega Martina}} Na poti sv. Martina od rodne Savarije do Toursa postavljajo »stopinje sv. Martina« na krajih, ki so povezani s sv. Martinom. Gre za manjše skulpture, ki jih vgradijo na vidno mesto v zgradbi ali na tlaku. V Sloveniji so bile do 11. 11. 2007 postavljene štiri. Prva v [[Ljubljana|Ljubljani]] pri [[Slovenski etnografski muzej|Etnografskem muzeju]], druga na cerkvi [[Župnija Šmartno na Pohorju|sv. Martina na Pohorju]], tretja na [[Pokopališka cerkev sv. Martina, Domanjševci|cerkvi sv. Martina]] v [[Domanjševci]]h in četrta v [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevici na Krasu]]. == Besedila == ''Martinovo žitje'' (''Vita Martini'') je napisal njegov sodobnik in prijatelj [[Sulpicij Sever]]. Kritična izdaja je izšla v zbirki ''Sources chrétiennes'' (zv. 133, 134, 135); pripravil jo je Jacques Fontaine v letih 1967–69 {{COBISS|ID=6141443}}. Slovenskega prevoda še ni, le povzetek je v ''Letu svetnikov''. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam svetnikov]] * [[Sulpicij Sever]] == Zunanje povezave == * [http://www.svetimartintourski.si/index.php Poslanstvo sv. Martina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071115185123/http://www.svetimartintourski.si/index.php |date=2007-11-15 }} * [http://svetniki.org/?p=857 Martin iz Toursa - škof] na [http://svetniki.org/ svetniki.org] * [http://viasanctimartini.eu/ Via Sancti Martini] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Martin iz Toursa}} [[Kategorija:Martin iz Toursa| ]] [[Kategorija:Škofje v 4. stoletju‎]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Toursa]] [[Kategorija:Eksorcisti]] [[Kategorija:Rimski svetniki]] [[Kategorija:Svetniki Zlate legende]] [[Kategorija:Svetniki Anglikanske cerkve]] [[Kategorija:Rimljani v 4. stoletju]] jim37iz3skvp9lqec5k3aox4e7m4hvo Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik 2 108479 6659001 6658939 2026-04-12T13:28:24Z Pinky sl 2932 6659001 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Armenian eternity sign - Zahodna Armenija - zahodna armenšina {{short description|Ancient Armenian national symbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončni križ (Arevakhach)]] '''Armenski''' '''simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան |haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevakhach’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, "Sun Cross") je starodavni [[Armenija|armenski]] [[nacionalni simbol]] in simbol [[narodna identiteta|nacionalne identitete]] [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf Armenian Eternity Sign] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203005550/http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ IT Development Support Council of the Government Prime Minister of Armenia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203030655/http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ Workgroup of Language & Culture, 2010] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203025738/http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ |date=December 3, 2013 }}.<br /> From page [http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity Prehistory of the Armenian Dram and Armenian eternity signs] of [http://www.sarm.am/en National institute of Standards of Armenia]. </ref> Je eden najpogostejših simbolov v [[Armenska arhitektura|armenski arhitekturi]],<ref name = "ghazarian ">Jacob G. Ghazarian (2006), ''[https://books.google.com/books?id=cKHYAAAAMAAJ&q=%22Armenian+symbol+of+eternity%22 The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland]'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 171 "... Quite a different version of the Celtic triskelion, and perhaps the most common pre-Christian symbolism found throughout Armenian cultural tradition, is the round clockwise (occasionally counter-clockwise) whirling sun-like spiral fixed at a centre—the Armenian symbol of eternity."</ref><ref name = "mehr">K. B. Mehr, M. Markow, ''Mormon Missionaries enter Eastern Europe'', Brigham Young University Press, 2002, pp. 399, p. 252 "... She viewed a tall building with spires and circular windows along the top of the walls. It was engraved with sun stones, a typical symbol of eternity in ancient Armenian architecture."</ref> [[Armenian Apostolic Church|vklesan v]] ''[[Hačkar|hačkarje]]'' in stene [[Armenska apostolska cerkev|cerkva]]. == Razvoj in uporaba == [[File:Armenian soldier from Letchashen, 15-14th centuries BC. Reconstructed by Prof. A. D. Tchagharian, Sardarapat museum, Armenia.jpg|thumb|Armenski vojak iz [[Lchashen–Metsamor culture|Lchashena]], 15.–14. stoletje pr. n. št. Rekonstruiral prof. A. D. Tchagharian v muzeju Sardarabat]] V srednjeveški armenski kulturi je znak večnosti simboliziral koncept večnega, nebeškega življenja.<ref>{{cite book|last=Bauer-Manndorff|first=Elisabeth|title=Armenia: Past and Present|year=1981|publisher=Reich Verlag|page=89|quote=The circle, as a line returning upon itself, represented perfection. Having neither beginning, nor end, it was the symbol of eternity. The architects expressed the concept of everlasting, celestial life in the knowledge of the presence and effect of the divine power by sphere.}}</ref> Od 1. stoletja pred našim štetjem se je pojavljal na armenskih [[Stela (spomenik)|stelah]]; kasneje je postal del simbolike ''[[Hačkar|hačkarjev]]''.<ref name = "nelli">N. Sahakyan/ Armenian Highland: / RAU Press. 2006, page 150(349)</ref> Okoli 8. stoletja je uporaba armenskega simbola večnosti postala dolgo uveljavljena nacionalna ikonografska praksa,<ref>Jacob G. Ghazarian (2006), ''The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 186 "The eighth, or ninth, century date of this two examples of Irish stone crosses places them chronologically well after the carving of stone crosses in Armenia and the use of the Armenian symbol of eternity had become a long established national iconographical practice."</ref> in je svoj pomen ohranila tudi v sodobnem času.<ref>{{cite journal|last=Zarian|first=A. K.|title=Խաչքարերի խորհրդանշաններին և միթրայականությանը վերաբերող պատկերագրական հարցեր [Iconographical Problems Concerning Symbols of Khatchkars and Cult of Mithra]|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1989|issue=1|pages=202–219|url=http://hpj.asj-oa.am/5140/|publisher=[[Armenian National Academy of Sciences]]|location=Yerevan|issn=0135-0536|language=hy}}</ref> Poleg tega, da je eden glavnih sestavnih delov ''hačkarjev'',<ref>The government of Armenia, [https://www.e-gov.am/u_files/file/decrees/kar/2010/03/10_0310.pdf The list of non-material cultural heritage of Armenia], 2010, p. 15</ref> ga najdemo na cerkvenih zidovih,<ref>R. Kartashyan, [http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf «Architectural complex of Khoranashat»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002204748/http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf |date=2013-10-02 }}, The journal of social sciences №4, Yerevan, 1986, pp. 42–52</ref><ref>Hayden Herrera (2005), ''Arshile Gorky: His Life and Work'', Macmillan, pp. 784 <!--".. one tip of the boot/butter churn, may be derived from the Armenian symbol of eternity carved into the facades of many eleventh-century Armenian churches,..."--></ref><ref>Károly Gink, Károly Gombos, ''Armenia: landscape and architecture'', Corvina Press, 1974 <!--"...On sunny days it is possible to see the stonework in the chapel, which is invisible, when the weather is cloudy and the light is not good. The sign of eternity, two combined wheels, is cut on the east wall, together with a number of pictures of sirens."--></ref> nagrobnikih in drugih arhitekturnih spomenikih.<ref>Nicolas Holding (2011), ''Armenia'', Bradt Travel Guides, pp 312, p. 130, 148</ref><ref>G. Sargsyan, U. Melkonyan, [http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf Litographical sketches – 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628152318/http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf |date=2021-06-28 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 3, 2012, p. 101</ref><ref>R. L. Khachatryan, Russian academy of Art, ''Rudolg Khachatryan: high-dimensional objects'', Galart, 2002, p. 13</ref><ref>''Armenia Today'', vol. 5–6, Yerevan, 1982, p. 4</ref><ref name = "kara">G. Karakhanyan, [http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf «Medieval domesstic reliefs of Armenia»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202457/http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf |date=2016-03-04 }}, The journal of social sciences, №8, Yerevan, 1975, pp. 31–47</ref> Med pomembnejše cerkve z znakom večnosti spadajo [[Mashtots Hayrapet Church of Garni|cerkev Maštoc Hajrapet v Garniju]],<ref>{{cite journal|last=Manoucharian|first=A. A.|title=The Upper Complex of the Horomayr Monument|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1979|page=268|publisher=[[Armenian National Academy of Sciences]]|url=http://hpj.asj-oa.am/3204/|issue=4|location=Yerevan|language=hy|quote=Երկու զարդեր են քանդակված կամարների ներսի կողմի վերնամասում։ Մեկը պատկերում Է հավերժության նշան, կազմված գնդաձև ուռուցիկ մակերեսին սփռված ելունդավոր գծերով։|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025120052/http://hpj.asj-oa.am/3204/|url-status=dead}}</ref> [[Nor Varagavank]],<ref>{{cite journal|last=Kartashian|first=Hrach|title=The architectural ensemble of Nor Varagavank|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|issue=7|page=65|url=http://lraber.asj-oa.am/5168/|publisher=[[Armenian National Academy of Sciences]]|location=Yerevan|language=hy|issn=0320-8117|quote=Պսակ-գոտու անմիջապես վերևով անցնում է եզան և կտցահարող թռչունների, նռնենու տեսքով կենաց ծառի, զամբյուղների, վարդյակի և հավերժության նշանի պատկերներով քանդակաշարք, որն ունի գաղափարական որոշակի իմաստ:|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025113936/http://lraber.asj-oa.am/5168/|url-status=dead}}</ref> [[Tsitsernavank Monastery|samostan Tsitsernavank]].<ref>Asratyan M., [http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf Tsitsernavank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202839/http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf |date=2016-03-04 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 2, 1980, p. 50</ref> [[۞|Enak simbol]] se pojavlja na reliefih [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velike mošeje in bolnišnice Divriği]],<ref>[http://www.divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg The Great Mosque and Hospital of Divriği], Genel Bilgi photo gallery</ref> in je verjetno izposojen iz prejšnjih armenskih cerkva na tem območju. Najdemo ga tudi na [[Armenski iluminirani rokopisi|armenskih rokopisih]]. Znak večnosti se uporablja na logotipih vladnih agencij in na [[spominski kovanec|spominskih kovancih]]<ref> *{{cite web|title=Մամլո հաղորդագրություն – "Շուշիի ազատագրման 20-ամյակ" (ոսկի) [News release – A golden coin dedicated o the 20th anniversary of the Liberation of Shushi]|url=https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|publisher=[[Central Bank of Armenia]]|access-date=4 October 2013|date=24 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003031820/https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|archive-date=3 October 2013|url-status=dead}} see the [[:File:Shoushi20coin.GIF|image of the coin]] *{{cite web|title=Հայաստանի Հանրապետության Կառավարության 2002 Թվականի Հունվարի 7-ի N 6 Որոշման Մեջ Փոփոխություններ Կատարելու Մասին|url=http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=82810|publisher=Armenian Legal Information System|access-date=4 October 2013|date=18 April 2012}}, see the [[:File:Armenian custom servise symbol.gif|logo of the Customs Service of Armenia]] *The Council of the city Yerevan, [http://www.yerevan.am/edfiles/files/avagani%2012.04.2010/xorhrdanish%207.pdf the seal of Yerevan], 2010, see the [[:File:Coat of Arms of Yerevan.png|logo of Yerevan]] *Ministry of Justice of RA, [http://www.justice.am/storage/files/legal_acts/legal_acts_61745932_q_46.pdf about the medals and decorations], 2007 *The government of Armenia, [http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927011930/http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf |date=2013-09-27 }}, 2012 *Ministry of Emergency Situations, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=72184 about the medals and decorations], 2011, see the [[:File:ArmRescuer.jpg|symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»]] *Central Bank of Armenia, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=34309 coin «15-years of liberation of Shushi»], 2007, see the [[:File:AM 10000 dram Au 2007 Shushi a.png|image of the coin]] </ref> pa tudi armenskih vladnih agencij ter nevladnih organizacij in institucij v Armeniji in [[armenska diaspora|armenski diaspori]].<ref name = "westar">National Council of Western Armenia, [http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf the flag of Western Armenia], 2011</ref> Simbol uporabljajo tudi [[Armenian neopaganism|armenske neopoganske]] organizacije in njihovi privrženci. Imenujejo ga "Arevakhach" ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, "sun cross").<ref>{{cite web|script-title=hy:Հայկական արիական հիմնական նշանների (սիմվոլների) խորհուրդը եւ չափային շղթաները|url=http://www.hayary.org/wph/?p=2889|publisher=Armenian Aryan Union|access-date=4 October 2013|language=hy}}</ref> == ArmSCII in Unicode == [[File:Right-Facing and Left Facing Armenian Eternity Sign.svg|thumb|340px|The right- and left-facing Armeternity unicode font glyphs]] V [[ArmSCII]], armenskem standardnem kodu za izmenjavo informacij, je bil armenski znak za večnost kodiran v 7-bitnem in 8-bitnem standardnem in ad hoc kodiranju vsaj od leta 1987. Leta 2010 je Armenski nacionalni inštitut za standarde predlagal kodiranje armenskega znaka za večnost v nabor znakov [[Unicode]],<ref name=SARM>{{cite web|title=Armenian Eternity Sign|url=https://www.unicode.org/L2/L2010/10372-n3921.pdf|publisher=[[Unicode]]|pages=10–12|year=2010}}</ref> in tako levo obrnjeni ⟨֎⟩ kot desno obrnjeni ⟨֍⟩ armenski simbol za večnost sta bila vključena v različico Unicode 7.0, ko je bila izdana junija 2014.<ref>{{cite web|title=Unicode: Armenian|url=https://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-7.0/U70-0530.pdf|access-date=2014-06-27}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Font glyphs | caption_align = center | image1 = Armenian Eternity Sign Regular.png | width1 = 70 | alt1 = | caption1 = Regular | image2 = Armenian Eternity Sign Italic.png | width2 = 70 | alt2 = | caption2 = ''Ležeče'' | image3 = Armenian Eternity Sign Bold.png | width3 = 70 | alt3 = | caption3 = '''Krepko''' | image4 = Armenian Eternity Sign Bold Italic.png | width4 = 70 | alt4 = | caption4 = '''''Krepko ležeče''''' | image5 = Armenian Eternity Sign Set.png | width5 = 286 | alt5 = | caption5 = }} == Galerija == ;Cerkve <gallery mode="packed"> File: The_Archaeological_Monuments_and_Spaciments_of_Armenia_Volume_20_Armenia_Yerevan_2008_p_370.jpg|[[Dvin (ancient city)|Arevahač iz ]][[Dvin (antično mesto)|Dvina]]<ref>[http://serials.flib.sci.am/openreader/hushardzanner_20/book/#page/1/mode/1up The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia, Volume 20, Armenia, Yerevan, 2008.<br>Zhores Khachatryan and Oleg Neverov, The Archives of Artashat - The Capital of Ancient Armenia, p. 370].</ref> File:Jerevan - Armenië (2892533612).jpg|[[Cerkev sv. Hripsime]], [[Vagaršapat|Vagharšapat]] (7. stoletje) File:AH - Harichvank, 21, Armenia.jpg|Petoločno znamenje večnosti na katedrali Matere Božje, [[Samostan Haričavank|samostan Harichavank]], blizu [[Artik|Artika]] (13. stoletje) File:Arevakhach Makaravank.JPG|[[Makaravank]], blizu [[Achajur|Achajurja]] (10. stoletje) File:WhiteMonasteryEastDome.jpg|18 znakov večnosti na armenski freski koptskega [[White Monastery|Belega samostana]] v [[Egipt|Egiptu]], 12. stoletje File:Gandzasar_Monastery_Nagorno_Karabakh_12_c_decoration.jpg|[[Gandzasar monastery|Samostan Gandzasar]], 13. stoletje File:Գեղարդ վանական համալիր174.JPG|[[Samostan Geghard|Geghard]], 13. stoletje File:AH - Teghenyats Monastery, Eternity sign, Armenia.jpg|Okrasje samostana Tegenyat File:Gospel by Stepanos, 1201, Ms. 10359, mtd-gr-03-l.jpg|Miniatura v evangeliju Stepanosa, 1201 File:Hovsian1316.jpg|[[Armenski iluminirani rokopisi|Iluminirani rokopis]] Hovsiana, 1316 File:The_marble_tombstone_of_grand_prince_Hasan_Jalal_Vahtangian_part.jpg|Veliki princ [[Hasan-Džalaljani|Hasan Jalal Vahtangian]], 1214–1261 File:Հրեաների գերեզման 13-րդ դար, Եղեգիս10.JPG|[[Judje|Judovsko]] pokopališče v [[Jegegis|Jegegisu]], 13. stoletje File:Armenian_Tombstone_Aghout_Sisian_Armenia.jpg|Pokopališče Aghout v [[Sisian|Sisianu]] File:Saint Mesrop Mashtots Cathedral in Oshakan, part 30, VM.jpg|Katedrala svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] v [[Oshakan|Oshakanu]] </gallery> ;Sodobni kipi in skulpture <gallery mode="packed"> File:Խաչքար_Երեւանի_Բժշկական_Համալսարանի_մօտ.JPG|Sodoben ''[[hačkar]]'' v [[Erevan|Erevanu]] File:Mari.gevrogyan.JPG|Hačkar v spomin na žrtve [[Armenski potres (1988)|armenskega potresa leta 1988]] File:DziDzernagapert - eternal flame.jpg|[[Armenian Genocide memorial|Spomenik armenskemu genocidu]] v [[Erevan|Erevanu]], 1965 File:Cascade_of_Yerevan,_Armenia_First_Christian_Country_Monument,_Head,_Armenia,_2013-09-01,_VM.jpg|Spomenik v [[Erevanske kaskade|Erevanski kaskadi]] iz leta 1992, posvečen Armeniji, ki je postala prva krščanska država v četrtem stoletju File:War cemetery in Sisian, Armenia, VM.jpg|Spomenik, posvečen spominu na armenske vojake, ubite v [[konflikt v Gorskem Karabahu|konfliktu v Gorskem Karabahu]], [[Sisian]] File:Oshakan tower, Armenian Alphabet and Eternity sign, VM.jpg|Spomenik [[Armenska abeceda|armenske abecede]] in znak večnosti na stolpu [[Oshakan]] File:Dsegh Tumanyan musuem plaque.jpg|Plošča na vhodu v muzej [[Hovhannes Tumanyan|Hovhannesa Tumanyana]] v [[Dsegh|Dseghu]] File:Haghpat Sayat-Nova Square.jpg|Plošča, ki označuje, da je bil trg pri vhodu v [[Samostan Hagpat|samostan Haghpat]] leta 2010 poimenovan po [[Sajat Nova|Sayat-Novi.]] File:Revived Armenia Monument Two of Four Eternity Signs on Base Cascade Yerevan Armenia 2013 09 01 VM.jpg|Na spomeniku "Oživljena Armenija" iz leta 1965 na vrhu [[Erevanske kaskade]], posvečenem 50. obletnici [[Armenska sovjetska socialistična republika|sovjetske oblasti v Armeniji]], je 9 napisov večnosti. </gallery> ;Logotipi <gallery mode="packed" heights="120px"> File:Symbol of National Library of Armenia, Yerevan, Armenia, VM.jpg|Simbol [[Nacionalna knjižnica Armenije|Nacionalne knjižnice Armenije]] File:Armenian_Eternity_Sign_ACC_Stamp.jpg|[[štampiljka|Žig]] podjetja "Armenski računalniški center" [[družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]], 1998 File:AM 100 dram Ag 2001 Council b.png|[[commons:Category:Commemorative coins of Armenia|Spominski kovanci Armenije]], [[Armenija]] se je pridružila [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], 25. januar 2001 File:Coat of arms of Yerevan.svg|[[Seal of Yerevan]], adopted in 2004 File:The emblem of the Hovhannes Sharambeyan Peoples Art Centre in Yerevan.jpg|[[pečat Erevana|Pečat Erevana]], sprejet leta 2004 File:Japanese national sign Chrysanthemum and the Armenian eternity sign in one logo made in colours of national flags.jpg|[[cesarski pečat Japonske|Japonski]] nacionalni znak [[krizantema]] in armenski znak večnosti v enem logotipu, izdelanem v barvah [[državna zastava|nacionalnih zastav]], 2011 File:All Armenian Fund. Water is life telethon logo. November 25, 2010. Desiner Edik Balayan.jpg|Voda je življenje - logotip teletona [[Armenia Fund|Armenskega sklada]], 2010 </gallery> ;v drugih kulturah <gallery mode="packed"> File:Selection_of_carvings_from_the_Castro_de_Santa_Trega.jpg|Izbor motivov in rezbarij, [[Kultura Castro|kultura Castra]] File:Martin of Braga Basilica (5) Cropped.jpg|Kamen iz kulture Castro </gallery> == Glej tudi == * [[Bordžgali]] * [[Kultura Castro|Kultura Castro (gospodarstvo in umetnost, kamnoseštvo, metalurgija)]] * [[Hilarri|Hilarri (baskovske stele)]] * [[Petroglif]] * [[Piktski kamen]] * [[commons:Category:Picture stones of Gotland|Slikovni kamni Gotlanda]] * [[Triskelion]] * ==Sklici== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Armenian eternity sign}} * [http://www.boston.com/yourtown/news/downtown/2013/04/armenian_heritage_park_to_part.html Downtown, North End. "Armenian Heritage Park to participate Saturday in World Labyrinth Day", Posted by Jeremy C. Fox April 29, 2013.] – "A single jet of water and the symbol of eternity mark its center, representing hope and rebirth." * [https://web.archive.org/web/20131020235342/http://www.aesa.org/index.php?x=1&y=75 Armenian Engineers & Scientists of America]. "The Armenian Engineers and Scientists of America (AESA) logo is an ancient symbol used in Armenian architecture and carvings. The symbol signifies Eternal Life – in Armenian ''Haverjoutian Nshan'' or Sign of Eternity." 89sf24odgurdejjccbfnanaer403gu9 6659005 6659001 2026-04-12T13:47:50Z Pinky sl 2932 6659005 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Armenian eternity sign - Zahodna Armenija - zahodna armenšina {{short description|Ancient Armenian national symbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončni križ (Arevakhach)]] '''Armenski''' '''simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան |haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevahač’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«) je starodavni [[Armenija|armenski]] nacionalni simbol in simbol nacionalne identitete [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf Armenian Eternity Sign] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203005550/http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ IT Development Support Council of the Government Prime Minister of Armenia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203030655/http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ Workgroup of Language & Culture, 2010] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203025738/http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ |date=December 3, 2013 }}.<br /> From page [http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity Prehistory of the Armenian Dram and Armenian eternity signs] of [http://www.sarm.am/en National institute of Standards of Armenia]. </ref> Je eden najpogostejših simbolov v [[Armenska arhitektura|armenski arhitekturi]],<ref name = "ghazarian ">Jacob G. Ghazarian (2006), ''[https://books.google.com/books?id=cKHYAAAAMAAJ&q=%22Armenian+symbol+of+eternity%22 The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland]'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 171 "... Quite a different version of the Celtic triskelion, and perhaps the most common pre-Christian symbolism found throughout Armenian cultural tradition, is the round clockwise (occasionally counter-clockwise) whirling sun-like spiral fixed at a centre—the Armenian symbol of eternity."</ref><ref name = "mehr">K. B. Mehr, M. Markow, ''Mormon Missionaries enter Eastern Europe'', Brigham Young University Press, 2002, pp. 399, p. 252 "... She viewed a tall building with spires and circular windows along the top of the walls. It was engraved with sun stones, a typical symbol of eternity in ancient Armenian architecture."</ref> [[Armenian Apostolic Church|vklesan v]] ''[[Hačkar|hačkarje]]'' in na stene [[Armenska apostolska cerkev|cerkva]]. == Razvoj in uporaba == [[File:Armenian soldier from Letchashen, 15-14th centuries BC. Reconstructed by Prof. A. D. Tchagharian, Sardarapat museum, Armenia.jpg|thumb|Armenski vojak iz [[Lchashen–Metsamor culture|Lchashena]], 15.–14. stoletje pr. n. št. Rekonstruiral prof. A. D. Tchagharian v muzeju Sardarabat]] V srednjeveški armenski kulturi je simbol večnosti predstavljal koncept večnega, nebeškega življenja.<ref>{{cite book|last=Bauer-Manndorff|first=Elisabeth|title=Armenia: Past and Present|year=1981|publisher=Reich Verlag|page=89|quote=The circle, as a line returning upon itself, represented perfection. Having neither beginning, nor end, it was the symbol of eternity. The architects expressed the concept of everlasting, celestial life in the knowledge of the presence and effect of the divine power by sphere.}}</ref> Od 1. stoletja pr. n. št. dalje se je pojavljal na armenskih [[Stela (spomenik)|stelah]]; pozneje pa je postal del simbolike ''[[Hačkar|hačkarjev]]''.<ref name = "nelli">N. Sahakyan/ Armenian Highland: / RAU Press. 2006, page 150(349)</ref> Okoli 8. stoletja je uporaba armenskega simbola večnosti postala dolgo uveljavljena nacionalna ikonografska praksa,<ref>Jacob G. Ghazarian (2006), ''The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 186 "The eighth, or ninth, century date of this two examples of Irish stone crosses places them chronologically well after the carving of stone crosses in Armenia and the use of the Armenian symbol of eternity had become a long established national iconographical practice."</ref> in je svoj pomen ohranila tudi v sodobnem času.<ref>{{cite journal|last=Zarian|first=A. K.|title=Խաչքարերի խորհրդանշաններին և միթրայականությանը վերաբերող պատկերագրական հարցեր [Iconographical Problems Concerning Symbols of Khatchkars and Cult of Mithra]|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1989|issue=1|pages=202–219|url=http://hpj.asj-oa.am/5140/|publisher=[[Armenian National Academy of Sciences]]|location=Yerevan|issn=0135-0536|language=hy}}</ref> Poleg tega, da je eden glavnih sestavnih delov ''hačkarjev'',<ref>The government of Armenia, [https://www.e-gov.am/u_files/file/decrees/kar/2010/03/10_0310.pdf The list of non-material cultural heritage of Armenia], 2010, p. 15</ref> ga je mogoče najti na cerkvenih stenah,<ref>R. Kartashyan, [http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf «Architectural complex of Khoranashat»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002204748/http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf |date=2013-10-02 }}, The journal of social sciences №4, Yerevan, 1986, pp. 42–52</ref><ref>Hayden Herrera (2005), ''Arshile Gorky: His Life and Work'', Macmillan, pp. 784 <!--".. one tip of the boot/butter churn, may be derived from the Armenian symbol of eternity carved into the facades of many eleventh-century Armenian churches,..."--></ref><ref>Károly Gink, Károly Gombos, ''Armenia: landscape and architecture'', Corvina Press, 1974 <!--"...On sunny days it is possible to see the stonework in the chapel, which is invisible, when the weather is cloudy and the light is not good. The sign of eternity, two combined wheels, is cut on the east wall, together with a number of pictures of sirens."--></ref> nagrobnikih in drugih arhitekturnih spomenikih.<ref>Nicolas Holding (2011), ''Armenia'', Bradt Travel Guides, pp 312, p. 130, 148</ref><ref>G. Sargsyan, U. Melkonyan, [http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf Litographical sketches – 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628152318/http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf |date=2021-06-28 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 3, 2012, p. 101</ref><ref>R. L. Khachatryan, Russian academy of Art, ''Rudolg Khachatryan: high-dimensional objects'', Galart, 2002, p. 13</ref><ref>''Armenia Today'', vol. 5–6, Yerevan, 1982, p. 4</ref><ref name = "kara">G. Karakhanyan, [http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf «Medieval domesstic reliefs of Armenia»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202457/http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf |date=2016-03-04 }}, The journal of social sciences, №8, Yerevan, 1975, pp. 31–47</ref> Med pomembnejše cerkve s simbolom večnosti sodijo [[cerkev Maštoc Hajrapet v Garniju]],<ref>{{cite journal|last=Manoucharian|first=A. A.|title=The Upper Complex of the Horomayr Monument|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1979|page=268|publisher=[[Armenian National Academy of Sciences]]|url=http://hpj.asj-oa.am/3204/|issue=4|location=Yerevan|language=hy|quote=Երկու զարդեր են քանդակված կամարների ներսի կողմի վերնամասում։ Մեկը պատկերում Է հավերժության նշան, կազմված գնդաձև ուռուցիկ մակերեսին սփռված ելունդավոր գծերով։|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025120052/http://hpj.asj-oa.am/3204/|url-status=dead}}</ref> [[Nor Varagavank]],<ref>{{cite journal|last=Kartashian|first=Hrach|title=The architectural ensemble of Nor Varagavank|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|issue=7|page=65|url=http://lraber.asj-oa.am/5168/|publisher=[[Armenian National Academy of Sciences]]|location=Yerevan|language=hy|issn=0320-8117|quote=Պսակ-գոտու անմիջապես վերևով անցնում է եզան և կտցահարող թռչունների, նռնենու տեսքով կենաց ծառի, զամբյուղների, վարդյակի և հավերժության նշանի պատկերներով քանդակաշարք, որն ունի գաղափարական որոշակի իմաստ:|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025113936/http://lraber.asj-oa.am/5168/|url-status=dead}}</ref> [[Samostab Cicernavank|samostan Cicernavank]].<ref>Asratyan M., [http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf Tsitsernavank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202839/http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf |date=2016-03-04 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 2, 1980, p. 50</ref> [[۞|Enak simbol]] se pojavlja na reliefih [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velike mošeje in bolnišnice Divriğiju]],<ref>[http://www.divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg The Great Mosque and Hospital of Divriği], Genel Bilgi photo gallery</ref> in je verjetno izposojen iz starejših armenskih cerkva na tem območju. Najdemo ga tudi v [[Armenski iluminirani rokopisi|armenskih rokopisih]]. Simbol večnosti je vključen v logotipe številnih državnih agencijah in se pojavlja na priložnostnih kovancih.<ref> *{{cite web|title=Մամլո հաղորդագրություն – "Շուշիի ազատագրման 20-ամյակ" (ոսկի) [News release – A golden coin dedicated o the 20th anniversary of the Liberation of Shushi]|url=https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|publisher=[[Central Bank of Armenia]]|access-date=4 October 2013|date=24 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003031820/https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|archive-date=3 October 2013|url-status=dead}} see the [[:File:Shoushi20coin.GIF|image of the coin]] *{{cite web|title=Հայաստանի Հանրապետության Կառավարության 2002 Թվականի Հունվարի 7-ի N 6 Որոշման Մեջ Փոփոխություններ Կատարելու Մասին|url=http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=82810|publisher=Armenian Legal Information System|access-date=4 October 2013|date=18 April 2012}}, see the [[:File:Armenian custom servise symbol.gif|logo of the Customs Service of Armenia]] *The Council of the city Yerevan, [http://www.yerevan.am/edfiles/files/avagani%2012.04.2010/xorhrdanish%207.pdf the seal of Yerevan], 2010, see the [[:File:Coat of Arms of Yerevan.png|logo of Yerevan]] *Ministry of Justice of RA, [http://www.justice.am/storage/files/legal_acts/legal_acts_61745932_q_46.pdf about the medals and decorations], 2007 *The government of Armenia, [http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927011930/http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf |date=2013-09-27 }}, 2012 *Ministry of Emergency Situations, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=72184 about the medals and decorations], 2011, see the [[:File:ArmRescuer.jpg|symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»]] *Central Bank of Armenia, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=34309 coin «15-years of liberation of Shushi»], 2007, see the [[:File:AM 10000 dram Au 2007 Shushi a.png|image of the coin]] </ref> Poleg uradnih institucij ga uporabljajo tudi različne nevladne organizacije v Armeniji ter v [[Armenska diaspora|armenski diaspori]].<ref name = "westar">National Council of Western Armenia, [http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf the flag of Western Armenia], 2011</ref> Simbol uporabljajo tudi [[Noepaganizem|armenske neopoganske]] skupnosti in njihovi njihovi pripadniki, ki ga poimenujejo »Arevahač« ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«).<ref>{{cite web|script-title=hy:Հայկական արիական հիմնական նշանների (սիմվոլների) խորհուրդը եւ չափային շղթաները|url=http://www.hayary.org/wph/?p=2889|publisher=Armenian Aryan Union|access-date=4 October 2013|language=hy}}</ref> == ArmSCII in Unicode == [[File:Right-Facing and Left Facing Armenian Eternity Sign.svg|thumb|340px|The right- and left-facing Armeternity unicode font glyphs]] V [[ArmSCII]] (armenski standardni nabor za izmenjavo informacij) je armenski simbol večnosti vključen v 7-bitnem v 8-bitnem standardnem in ad hoc kodiranju vsaj od leta 1987. Leta 2010 je Armenski nacionalni inštitut za standarde predlagal vključitev armenskega simbola večnosti v nabor znakov [[Unicode]].<ref name=SARM>{{cite web|title=Armenian Eternity Sign|url=https://www.unicode.org/L2/L2010/10372-n3921.pdf|publisher=[[Unicode]]|pages=10–12|year=2010}}</ref> Tako levo obrnjeni ⟨֎⟩ kot tudi desno obrnjeni ⟨֍⟩ armenski simbol za večnost sta bila vključena v različico Unicode 7.0, ko je bila izdana junija 2014.<ref>{{cite web|title=Unicode: Armenian|url=https://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-7.0/U70-0530.pdf|access-date=2014-06-27}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Font glyphs | caption_align = center | image1 = Armenian Eternity Sign Regular.png | width1 = 70 | alt1 = | caption1 = Regular | image2 = Armenian Eternity Sign Italic.png | width2 = 70 | alt2 = | caption2 = ''Ležeče'' | image3 = Armenian Eternity Sign Bold.png | width3 = 70 | alt3 = | caption3 = '''Krepko''' | image4 = Armenian Eternity Sign Bold Italic.png | width4 = 70 | alt4 = | caption4 = '''''Krepko ležeče''''' | image5 = Armenian Eternity Sign Set.png | width5 = 286 | alt5 = | caption5 = }} == Galerija == ;Cerkve <gallery mode="packed"> File: The_Archaeological_Monuments_and_Spaciments_of_Armenia_Volume_20_Armenia_Yerevan_2008_p_370.jpg|[[Dvin (ancient city)|Arevahač iz ]][[Dvin (antično mesto)|Dvina]]<ref>[http://serials.flib.sci.am/openreader/hushardzanner_20/book/#page/1/mode/1up The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia, Volume 20, Armenia, Yerevan, 2008.<br>Zhores Khachatryan and Oleg Neverov, The Archives of Artashat - The Capital of Ancient Armenia, p. 370].</ref> File:Jerevan - Armenië (2892533612).jpg|[[Cerkev sv. Hripsime]], [[Vagaršapat|Vagharšapat]] (7. stoletje) File:AH - Harichvank, 21, Armenia.jpg|Petoločno znamenje večnosti na katedrali Matere Božje, [[Samostan Haričavank|samostan Harichavank]], blizu [[Artik|Artika]] (13. stoletje) File:Arevakhach Makaravank.JPG|[[Makaravank]], blizu [[Achajur|Achajurja]] (10. stoletje) File:WhiteMonasteryEastDome.jpg|18 znakov večnosti na armenski freski koptskega [[White Monastery|Belega samostana]] v [[Egipt|Egiptu]], 12. stoletje File:Gandzasar_Monastery_Nagorno_Karabakh_12_c_decoration.jpg|[[Gandzasar monastery|Samostan Gandzasar]], 13. stoletje File:Գեղարդ վանական համալիր174.JPG|[[Samostan Geghard|Geghard]], 13. stoletje File:AH - Teghenyats Monastery, Eternity sign, Armenia.jpg|Okrasje samostana Tegenyat File:Gospel by Stepanos, 1201, Ms. 10359, mtd-gr-03-l.jpg|Miniatura v evangeliju Stepanosa, 1201 File:Hovsian1316.jpg|[[Armenski iluminirani rokopisi|Iluminirani rokopis]] Hovsiana, 1316 File:The_marble_tombstone_of_grand_prince_Hasan_Jalal_Vahtangian_part.jpg|Veliki princ [[Hasan-Džalaljani|Hasan Jalal Vahtangian]], 1214–1261 File:Հրեաների գերեզման 13-րդ դար, Եղեգիս10.JPG|[[Judje|Judovsko]] pokopališče v [[Jegegis|Jegegisu]], 13. stoletje File:Armenian_Tombstone_Aghout_Sisian_Armenia.jpg|Pokopališče Aghout v [[Sisian|Sisianu]] File:Saint Mesrop Mashtots Cathedral in Oshakan, part 30, VM.jpg|Katedrala svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] v [[Oshakan|Oshakanu]] </gallery> ;Sodobni kipi in skulpture <gallery mode="packed"> File:Խաչքար_Երեւանի_Բժշկական_Համալսարանի_մօտ.JPG|Sodoben ''[[hačkar]]'' v [[Erevan|Erevanu]] File:Mari.gevrogyan.JPG|Hačkar v spomin na žrtve [[Armenski potres (1988)|armenskega potresa leta 1988]] File:DziDzernagapert - eternal flame.jpg|[[Armenian Genocide memorial|Spomenik armenskemu genocidu]] v [[Erevan|Erevanu]], 1965 File:Cascade_of_Yerevan,_Armenia_First_Christian_Country_Monument,_Head,_Armenia,_2013-09-01,_VM.jpg|Spomenik v [[Erevanske kaskade|Erevanski kaskadi]] iz leta 1992, posvečen Armeniji, ki je postala prva krščanska država v četrtem stoletju File:War cemetery in Sisian, Armenia, VM.jpg|Spomenik, posvečen spominu na armenske vojake, ubite v [[konflikt v Gorskem Karabahu|konfliktu v Gorskem Karabahu]], [[Sisian]] File:Oshakan tower, Armenian Alphabet and Eternity sign, VM.jpg|Spomenik [[Armenska abeceda|armenske abecede]] in znak večnosti na stolpu [[Oshakan]] File:Dsegh Tumanyan musuem plaque.jpg|Plošča na vhodu v muzej [[Hovhannes Tumanyan|Hovhannesa Tumanyana]] v [[Dsegh|Dseghu]] File:Haghpat Sayat-Nova Square.jpg|Plošča, ki označuje, da je bil trg pri vhodu v [[Samostan Hagpat|samostan Haghpat]] leta 2010 poimenovan po [[Sajat Nova|Sayat-Novi.]] File:Revived Armenia Monument Two of Four Eternity Signs on Base Cascade Yerevan Armenia 2013 09 01 VM.jpg|Na spomeniku "Oživljena Armenija" iz leta 1965 na vrhu [[Erevanske kaskade]], posvečenem 50. obletnici [[Armenska sovjetska socialistična republika|sovjetske oblasti v Armeniji]], je 9 napisov večnosti. </gallery> ;Logotipi <gallery mode="packed" heights="120px"> File:Symbol of National Library of Armenia, Yerevan, Armenia, VM.jpg|Simbol [[Nacionalna knjižnica Armenije|Nacionalne knjižnice Armenije]] File:Armenian_Eternity_Sign_ACC_Stamp.jpg|[[štampiljka|Žig]] podjetja "Armenski računalniški center" [[družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]], 1998 File:AM 100 dram Ag 2001 Council b.png|[[commons:Category:Commemorative coins of Armenia|Spominski kovanci Armenije]], [[Armenija]] se je pridružila [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], 25. januar 2001 File:Coat of arms of Yerevan.svg|[[Seal of Yerevan]], adopted in 2004 File:The emblem of the Hovhannes Sharambeyan Peoples Art Centre in Yerevan.jpg|[[pečat Erevana|Pečat Erevana]], sprejet leta 2004 File:Japanese national sign Chrysanthemum and the Armenian eternity sign in one logo made in colours of national flags.jpg|[[cesarski pečat Japonske|Japonski]] nacionalni znak [[krizantema]] in armenski znak večnosti v enem logotipu, izdelanem v barvah [[državna zastava|nacionalnih zastav]], 2011 File:All Armenian Fund. Water is life telethon logo. November 25, 2010. Desiner Edik Balayan.jpg|Voda je življenje - logotip teletona [[Armenia Fund|Armenskega sklada]], 2010 </gallery> ;v drugih kulturah <gallery mode="packed"> File:Selection_of_carvings_from_the_Castro_de_Santa_Trega.jpg|Izbor motivov in rezbarij, [[Kultura Castro|kultura Castra]] File:Martin of Braga Basilica (5) Cropped.jpg|Kamen iz kulture Castro </gallery> == Glej tudi == * [[Bordžgali]] * [[Kultura Castro|Kultura Castro (gospodarstvo in umetnost, kamnoseštvo, metalurgija)]] * [[Hilarri|Hilarri (baskovske stele)]] * [[Petroglif]] * [[Piktski kamen]] * [[commons:Category:Picture stones of Gotland|Slikovni kamni Gotlanda]] * [[Triskelion]] * ==Sklici== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Armenian eternity sign}} * [http://www.boston.com/yourtown/news/downtown/2013/04/armenian_heritage_park_to_part.html Downtown, North End. "Armenian Heritage Park to participate Saturday in World Labyrinth Day", Posted by Jeremy C. Fox April 29, 2013.] – "A single jet of water and the symbol of eternity mark its center, representing hope and rebirth." * [https://web.archive.org/web/20131020235342/http://www.aesa.org/index.php?x=1&y=75 Armenian Engineers & Scientists of America]. "The Armenian Engineers and Scientists of America (AESA) logo is an ancient symbol used in Armenian architecture and carvings. The symbol signifies Eternal Life – in Armenian ''Haverjoutian Nshan'' or Sign of Eternity." e4szsjzirburhcavarnt9apncr9p8e1 6659006 6659005 2026-04-12T13:57:26Z Pinky sl 2932 6659006 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Armenian eternity sign - Zahodna Armenija - zahodna armenšina {{short description|Ancient Armenian national symbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončni križ (Arevahač)]] '''Armenski''' '''simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան |haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevahač’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«) je starodavni [[Armenija|armenski]] nacionalni simbol in simbol nacionalne identitete [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf Armenian Eternity Sign] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203005550/http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ IT Development Support Council of the Government Prime Minister of Armenia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203030655/http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ Workgroup of Language & Culture, 2010] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203025738/http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ |date=December 3, 2013 }}.<br /> From page [http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity Prehistory of the Armenian Dram and Armenian eternity signs] of [http://www.sarm.am/en National institute of Standards of Armenia]. </ref> Je eden najpogostejših simbolov v [[Armenska arhitektura|armenski arhitekturi]],<ref name = "ghazarian ">Jacob G. Ghazarian (2006), ''[https://books.google.com/books?id=cKHYAAAAMAAJ&q=%22Armenian+symbol+of+eternity%22 The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland]'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 171 "... Quite a different version of the Celtic triskelion, and perhaps the most common pre-Christian symbolism found throughout Armenian cultural tradition, is the round clockwise (occasionally counter-clockwise) whirling sun-like spiral fixed at a centre—the Armenian symbol of eternity."</ref><ref name = "mehr">K. B. Mehr, M. Markow, ''Mormon Missionaries enter Eastern Europe'', Brigham Young University Press, 2002, pp. 399, p. 252 "... She viewed a tall building with spires and circular windows along the top of the walls. It was engraved with sun stones, a typical symbol of eternity in ancient Armenian architecture."</ref> [[Armenian Apostolic Church|vklesan v]] ''[[Hačkar|hačkarje]]'' in na stene [[Armenska apostolska cerkev|cerkva]]. == Razvoj in uporaba == [[File:Armenian soldier from Letchashen, 15-14th centuries BC. Reconstructed by Prof. A. D. Tchagharian, Sardarapat museum, Armenia.jpg|thumb|Armenski vojak iz [[Lchashen–Metsamor culture|Lchashena]], 15.–14. stoletje pr. n. št., rekonstrukcija prof. A. D. Čagarjana v muzeju [[Sardarapat]].]] V srednjeveški armenski kulturi je simbol večnosti predstavljal koncept večnega, nebeškega življenja.<ref>{{cite book|last=Bauer-Manndorff|first=Elisabeth|title=Armenia: Past and Present|year=1981|publisher=Reich Verlag|page=89|quote=The circle, as a line returning upon itself, represented perfection. Having neither beginning, nor end, it was the symbol of eternity. The architects expressed the concept of everlasting, celestial life in the knowledge of the presence and effect of the divine power by sphere.}}</ref> Od 1. stoletja pr. n. št. dalje se je pojavljal na armenskih [[Stela (spomenik)|stelah]]; pozneje pa je postal del simbolike ''[[Hačkar|hačkarjev]]''.<ref name = "nelli">N. Sahakyan/ Armenian Highland: / RAU Press. 2006, page 150(349)</ref> Okoli 8. stoletja je uporaba armenskega simbola večnosti postala dolgo uveljavljena nacionalna ikonografska praksa,<ref>Jacob G. Ghazarian (2006), ''The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 186 "The eighth, or ninth, century date of this two examples of Irish stone crosses places them chronologically well after the carving of stone crosses in Armenia and the use of the Armenian symbol of eternity had become a long established national iconographical practice."</ref> in je svoj pomen ohranila tudi v sodobnem času.<ref>{{cite journal|last=Zarian|first=A. K.|title=Խաչքարերի խորհրդանշաններին և միթրայականությանը վերաբերող պատկերագրական հարցեր [Iconographical Problems Concerning Symbols of Khatchkars and Cult of Mithra]|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1989|issue=1|pages=202–219|url=http://hpj.asj-oa.am/5140/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|issn=0135-0536|language=hy}}</ref> Poleg tega, da je eden glavnih sestavnih delov ''hačkarjev'',<ref>The government of Armenia, [https://www.e-gov.am/u_files/file/decrees/kar/2010/03/10_0310.pdf The list of non-material cultural heritage of Armenia], 2010, p. 15</ref> ga je mogoče najti na cerkvenih stenah,<ref>R. Kartashyan, [http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf «Architectural complex of Khoranashat»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002204748/http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf |date=2013-10-02 }}, The journal of social sciences №4, Yerevan, 1986, pp. 42–52</ref><ref>Hayden Herrera (2005), ''Arshile Gorky: His Life and Work'', Macmillan, pp. 784 <!--".. one tip of the boot/butter churn, may be derived from the Armenian symbol of eternity carved into the facades of many eleventh-century Armenian churches,..."--></ref><ref>Károly Gink, Károly Gombos, ''Armenia: landscape and architecture'', Corvina Press, 1974 <!--"...On sunny days it is possible to see the stonework in the chapel, which is invisible, when the weather is cloudy and the light is not good. The sign of eternity, two combined wheels, is cut on the east wall, together with a number of pictures of sirens."--></ref> nagrobnikih in drugih arhitekturnih spomenikih.<ref>Nicolas Holding (2011), ''Armenia'', Bradt Travel Guides, pp 312, p. 130, 148</ref><ref>G. Sargsyan, U. Melkonyan, [http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf Litographical sketches – 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628152318/http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf |date=2021-06-28 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 3, 2012, p. 101</ref><ref>R. L. Khachatryan, Russian academy of Art, ''Rudolg Khachatryan: high-dimensional objects'', Galart, 2002, p. 13</ref><ref>''Armenia Today'', vol. 5–6, Yerevan, 1982, p. 4</ref><ref name = "kara">G. Karakhanyan, [http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf «Medieval domesstic reliefs of Armenia»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202457/http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf |date=2016-03-04 }}, The journal of social sciences, №8, Yerevan, 1975, pp. 31–47</ref> Med pomembnejše cerkve s simbolom večnosti sodijo [[cerkev Maštoc Hajrapet v Garniju]],<ref>{{cite journal|last=Manoucharian|first=A. A.|title=The Upper Complex of the Horomayr Monument|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1979|page=268|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|url=http://hpj.asj-oa.am/3204/|issue=4|location=Yerevan|language=hy|quote=Երկու զարդեր են քանդակված կամարների ներսի կողմի վերնամասում։ Մեկը պատկերում Է հավերժության նշան, կազմված գնդաձև ուռուցիկ մակերեսին սփռված ելունդավոր գծերով։|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025120052/http://hpj.asj-oa.am/3204/|url-status=dead}}</ref> [[Nor Varagavank]],<ref>{{cite journal|last=Kartashian|first=Hrach|title=The architectural ensemble of Nor Varagavank|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|issue=7|page=65|url=http://lraber.asj-oa.am/5168/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|language=hy|issn=0320-8117|quote=Պսակ-գոտու անմիջապես վերևով անցնում է եզան և կտցահարող թռչունների, նռնենու տեսքով կենաց ծառի, զամբյուղների, վարդյակի և հավերժության նշանի պատկերներով քանդակաշարք, որն ունի գաղափարական որոշակի իմաստ:|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025113936/http://lraber.asj-oa.am/5168/|url-status=dead}}</ref> [[Samostab Cicernavank|samostan Cicernavank]].<ref>Asratyan M., [http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf Tsitsernavank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202839/http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf |date=2016-03-04 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 2, 1980, p. 50</ref> [[۞|Enak simbol]] se pojavlja na reliefih [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velike mošeje in bolnišnice Divriğiju]],<ref>[http://www.divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg The Great Mosque and Hospital of Divriği], Genel Bilgi photo gallery</ref> in je verjetno izposojen iz starejših armenskih cerkva na tem območju. Najdemo ga tudi v [[Armenski iluminirani rokopisi|armenskih rokopisih]]. Simbol večnosti je vključen v logotipe številnih državnih agencijah in se pojavlja na priložnostnih kovancih.<ref> *{{cite web|title=Մամլո հաղորդագրություն – "Շուշիի ազատագրման 20-ամյակ" (ոսկի) [News release – A golden coin dedicated o the 20th anniversary of the Liberation of Shushi]|url=https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|publisher=[[Centralna banka Armenije]]|access-date=4 October 2013|date=24 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003031820/https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|archive-date=3 October 2013|url-status=dead}} see the [[:File:Shoushi20coin.GIF|image of the coin]] *{{cite web|title=Հայաստանի Հանրապետության Կառավարության 2002 Թվականի Հունվարի 7-ի N 6 Որոշման Մեջ Փոփոխություններ Կատարելու Մասին|url=http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=82810|publisher=Armenian Legal Information System|access-date=4 October 2013|date=18 April 2012}}, see the [[:File:Armenian custom servise symbol.gif|logo of the Customs Service of Armenia]] *The Council of the city Yerevan, [http://www.yerevan.am/edfiles/files/avagani%2012.04.2010/xorhrdanish%207.pdf the seal of Yerevan], 2010, see the [[:File:Coat of Arms of Yerevan.png|logo of Yerevan]] *Ministry of Justice of RA, [http://www.justice.am/storage/files/legal_acts/legal_acts_61745932_q_46.pdf about the medals and decorations], 2007 *The government of Armenia, [http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927011930/http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf |date=2013-09-27 }}, 2012 *Ministry of Emergency Situations, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=72184 about the medals and decorations], 2011, see the [[:File:ArmRescuer.jpg|symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»]] *Centralna banka Armenije, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=34309 coin «15-years of liberation of Shushi»], 2007, see the [[:File:AM 10000 dram Au 2007 Shushi a.png|image of the coin]] </ref> Poleg uradnih institucij ga uporabljajo tudi različne nevladne organizacije v Armeniji ter v [[Armenska diaspora|armenski diaspori]].<ref name = "westar">National Council of Western Armenia, [http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf the flag of Western Armenia], 2011</ref> Simbol uporabljajo tudi [[Noepaganizem|armenske neopoganske]] skupnosti in njihovi njihovi pripadniki, ki ga poimenujejo »Arevahač« ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«).<ref>{{cite web|script-title=hy:Հայկական արիական հիմնական նշանների (սիմվոլների) խորհուրդը եւ չափային շղթաները|url=http://www.hayary.org/wph/?p=2889|publisher=Armenian Aryan Union|access-date=4 October 2013|language=hy}}</ref> == ArmSCII in Unicode == [[File:Right-Facing and Left Facing Armenian Eternity Sign.svg|thumb|340px|Desno in levo usmerjena glifa pisave Unicode za armenski simbol večnosti]] V [[ArmSCII]] (armenski standardni nabor za izmenjavo informacij) je armenski simbol večnosti vključen v 7-bitnem v 8-bitnem standardnem in ad hoc kodiranju vsaj od leta 1987. Leta 2010 je Armenski nacionalni inštitut za standarde predlagal vključitev armenskega simbola večnosti v nabor znakov [[Unicode]].<ref name=SARM>{{cite web|title=Armenian Eternity Sign|url=https://www.unicode.org/L2/L2010/10372-n3921.pdf|publisher=[[Unicode]]|pages=10–12|year=2010}}</ref> Tako levo obrnjeni ⟨֎⟩ kot tudi desno obrnjeni ⟨֍⟩ armenski simbol za večnost sta bila vključena v različico Unicode 7.0, ko je bila izdana junija 2014.<ref>{{cite web|title=Unicode: Armenian|url=https://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-7.0/U70-0530.pdf|access-date=2014-06-27}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Glifi pisave | caption_align = center | image1 = Armenian Eternity Sign Regular.png | width1 = 70 | alt1 = | caption1 = Navadni | image2 = Armenian Eternity Sign Italic.png | width2 = 70 | alt2 = | caption2 = ''Ležeče'' | image3 = Armenian Eternity Sign Bold.png | width3 = 70 | alt3 = | caption3 = '''Krepko''' | image4 = Armenian Eternity Sign Bold Italic.png | width4 = 70 | alt4 = | caption4 = '''''Krepko ležeče''''' | image5 = Armenian Eternity Sign Set.png | width5 = 286 | alt5 = | caption5 = }} == Galerija == ;Cerkve <gallery mode="packed"> File: The_Archaeological_Monuments_and_Spaciments_of_Armenia_Volume_20_Armenia_Yerevan_2008_p_370.jpg|[[Dvin (ancient city)|Arevahač iz ]][[Dvin (antično mesto)|Dvina]]<ref>[http://serials.flib.sci.am/openreader/hushardzanner_20/book/#page/1/mode/1up The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia, Volume 20, Armenia, Yerevan, 2008.<br>Zhores Khachatryan and Oleg Neverov, The Archives of Artashat - The Capital of Ancient Armenia, p. 370].</ref> File:Jerevan - Armenië (2892533612).jpg|[[Cerkev sv. Hripsime]], [[Vagaršapat|Vagharšapat]] (7. stoletje) File:AH - Harichvank, 21, Armenia.jpg|Petoločno znamenje večnosti na katedrali Matere Božje, [[Samostan Haričavank|samostan Harichavank]], blizu [[Artik|Artika]] (13. stoletje) File:Arevakhach Makaravank.JPG|[[Makaravank]], blizu [[Achajur|Achajurja]] (10. stoletje) File:WhiteMonasteryEastDome.jpg|18 znakov večnosti na armenski freski koptskega [[White Monastery|Belega samostana]] v [[Egipt|Egiptu]], 12. stoletje File:Gandzasar_Monastery_Nagorno_Karabakh_12_c_decoration.jpg|[[Gandzasar monastery|Samostan Gandzasar]], 13. stoletje File:Գեղարդ վանական համալիր174.JPG|[[Samostan Geghard|Geghard]], 13. stoletje File:AH - Teghenyats Monastery, Eternity sign, Armenia.jpg|Okrasje samostana Tegenyat File:Gospel by Stepanos, 1201, Ms. 10359, mtd-gr-03-l.jpg|Miniatura v evangeliju Stepanosa, 1201 File:Hovsian1316.jpg|[[Armenski iluminirani rokopisi|Iluminirani rokopis]] Hovsiana, 1316 File:The_marble_tombstone_of_grand_prince_Hasan_Jalal_Vahtangian_part.jpg|Veliki princ [[Hasan-Džalaljani|Hasan Jalal Vahtangian]], 1214–1261 File:Հրեաների գերեզման 13-րդ դար, Եղեգիս10.JPG|[[Judje|Judovsko]] pokopališče v [[Jegegis|Jegegisu]], 13. stoletje File:Armenian_Tombstone_Aghout_Sisian_Armenia.jpg|Pokopališče Aghout v [[Sisian|Sisianu]] File:Saint Mesrop Mashtots Cathedral in Oshakan, part 30, VM.jpg|Katedrala svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] v [[Oshakan|Oshakanu]] </gallery> ;Sodobni kipi in skulpture <gallery mode="packed"> File:Խաչքար_Երեւանի_Բժշկական_Համալսարանի_մօտ.JPG|Sodoben ''[[hačkar]]'' v [[Erevan|Erevanu]] File:Mari.gevrogyan.JPG|Hačkar v spomin na žrtve [[Armenski potres (1988)|armenskega potresa leta 1988]] File:DziDzernagapert - eternal flame.jpg|[[Armenian Genocide memorial|Spomenik armenskemu genocidu]] v [[Erevan|Erevanu]], 1965 File:Cascade_of_Yerevan,_Armenia_First_Christian_Country_Monument,_Head,_Armenia,_2013-09-01,_VM.jpg|Spomenik v [[Erevanske kaskade|Erevanski kaskadi]] iz leta 1992, posvečen Armeniji, ki je postala prva krščanska država v četrtem stoletju File:War cemetery in Sisian, Armenia, VM.jpg|Spomenik, posvečen spominu na armenske vojake, ubite v [[konflikt v Gorskem Karabahu|konfliktu v Gorskem Karabahu]], [[Sisian]] File:Oshakan tower, Armenian Alphabet and Eternity sign, VM.jpg|Spomenik [[Armenska abeceda|armenske abecede]] in znak večnosti na stolpu [[Oshakan]] File:Dsegh Tumanyan musuem plaque.jpg|Plošča na vhodu v muzej [[Hovhannes Tumanyan|Hovhannesa Tumanyana]] v [[Dsegh|Dseghu]] File:Haghpat Sayat-Nova Square.jpg|Plošča, ki označuje, da je bil trg pri vhodu v [[Samostan Hagpat|samostan Haghpat]] leta 2010 poimenovan po [[Sajat Nova|Sayat-Novi.]] File:Revived Armenia Monument Two of Four Eternity Signs on Base Cascade Yerevan Armenia 2013 09 01 VM.jpg|Na spomeniku "Oživljena Armenija" iz leta 1965 na vrhu [[Erevanske kaskade]], posvečenem 50. obletnici [[Armenska sovjetska socialistična republika|sovjetske oblasti v Armeniji]], je 9 napisov večnosti. </gallery> ;Logotipi <gallery mode="packed" heights="120px"> File:Symbol of National Library of Armenia, Yerevan, Armenia, VM.jpg|Simbol [[Nacionalna knjižnica Armenije|Nacionalne knjižnice Armenije]] File:Armenian_Eternity_Sign_ACC_Stamp.jpg|[[štampiljka|Žig]] podjetja "Armenski računalniški center" [[družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]], 1998 File:AM 100 dram Ag 2001 Council b.png|[[commons:Category:Commemorative coins of Armenia|Spominski kovanci Armenije]], [[Armenija]] se je pridružila [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], 25. januar 2001 File:Coat of arms of Yerevan.svg|[[Seal of Yerevan]], adopted in 2004 File:The emblem of the Hovhannes Sharambeyan Peoples Art Centre in Yerevan.jpg|[[pečat Erevana|Pečat Erevana]], sprejet leta 2004 File:Japanese national sign Chrysanthemum and the Armenian eternity sign in one logo made in colours of national flags.jpg|[[cesarski pečat Japonske|Japonski]] nacionalni znak [[krizantema]] in armenski znak večnosti v enem logotipu, izdelanem v barvah [[državna zastava|nacionalnih zastav]], 2011 File:All Armenian Fund. Water is life telethon logo. November 25, 2010. Desiner Edik Balayan.jpg|Voda je življenje - logotip teletona [[Armenia Fund|Armenskega sklada]], 2010 </gallery> ;v drugih kulturah <gallery mode="packed"> File:Selection_of_carvings_from_the_Castro_de_Santa_Trega.jpg|Izbor motivov in rezbarij, [[Kultura Castro|kultura Castra]] File:Martin of Braga Basilica (5) Cropped.jpg|Kamen iz kulture Castro </gallery> == Glej tudi == * [[Bordžgali]] * [[Kultura Castro|Kultura Castro (gospodarstvo in umetnost, kamnoseštvo, metalurgija)]] * [[Hilarri|Hilarri (baskovske stele)]] * [[Petroglif]] * [[Piktski kamen]] * [[commons:Category:Picture stones of Gotland|Slikovni kamni Gotlanda]] * [[Triskelion]] * ==Sklici== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Armenian eternity sign}} * [http://www.boston.com/yourtown/news/downtown/2013/04/armenian_heritage_park_to_part.html Downtown, North End. "Armenian Heritage Park to participate Saturday in World Labyrinth Day", Posted by Jeremy C. Fox April 29, 2013.] – "A single jet of water and the symbol of eternity mark its center, representing hope and rebirth." * [https://web.archive.org/web/20131020235342/http://www.aesa.org/index.php?x=1&y=75 Armenian Engineers & Scientists of America]. "The Armenian Engineers and Scientists of America (AESA) logo is an ancient symbol used in Armenian architecture and carvings. The symbol signifies Eternal Life – in Armenian ''Haverjoutian Nshan'' or Sign of Eternity." f7rahj3ofn7wnme51zaukmz3vk72951 6659010 6659006 2026-04-12T14:22:37Z Pinky sl 2932 6659010 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Armenian eternity sign - Zahodna Armenija - zahodna armenšina {{short description|Ancient Armenian national symbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončni križ (Arevahač)]] '''Armenski''' '''simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան |haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevahač’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«) je starodavni [[Armenija|armenski]] nacionalni simbol in simbol nacionalne identitete [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf Armenian Eternity Sign] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203005550/http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ IT Development Support Council of the Government Prime Minister of Armenia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203030655/http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ Workgroup of Language & Culture, 2010] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203025738/http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ |date=December 3, 2013 }}.<br /> From page [http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity Prehistory of the Armenian Dram and Armenian eternity signs] of [http://www.sarm.am/en National institute of Standards of Armenia]. </ref> Je eden najpogostejših simbolov v [[Armenska arhitektura|armenski arhitekturi]],<ref name = "ghazarian ">Jacob G. Ghazarian (2006), ''[https://books.google.com/books?id=cKHYAAAAMAAJ&q=%22Armenian+symbol+of+eternity%22 The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland]'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 171 "... Quite a different version of the Celtic triskelion, and perhaps the most common pre-Christian symbolism found throughout Armenian cultural tradition, is the round clockwise (occasionally counter-clockwise) whirling sun-like spiral fixed at a centre—the Armenian symbol of eternity."</ref><ref name = "mehr">K. B. Mehr, M. Markow, ''Mormon Missionaries enter Eastern Europe'', Brigham Young University Press, 2002, pp. 399, p. 252 "... She viewed a tall building with spires and circular windows along the top of the walls. It was engraved with sun stones, a typical symbol of eternity in ancient Armenian architecture."</ref> vklesan v ''[[Hačkar|hačkarje]]'' in na stene [[Armenska apostolska cerkev|cerkva]]. == Razvoj in uporaba == [[File:Armenian soldier from Letchashen, 15-14th centuries BC. Reconstructed by Prof. A. D. Tchagharian, Sardarapat museum, Armenia.jpg|thumb|Armenski vojak iz [[Lchashen–Metsamor culture|Lchashena]], 15.–14. stoletje pr. n. št., rekonstrukcija prof. A. D. Čagarjana v muzeju [[Sardarapat]].]] V srednjeveški armenski kulturi je simbol večnosti predstavljal koncept večnega, nebeškega življenja.<ref>{{cite book|last=Bauer-Manndorff|first=Elisabeth|title=Armenia: Past and Present|year=1981|publisher=Reich Verlag|page=89|quote=The circle, as a line returning upon itself, represented perfection. Having neither beginning, nor end, it was the symbol of eternity. The architects expressed the concept of everlasting, celestial life in the knowledge of the presence and effect of the divine power by sphere.}}</ref> Od 1. stoletja pr. n. št. dalje se je pojavljal na armenskih [[Stela (spomenik)|stelah]]; pozneje pa je postal del simbolike ''[[Hačkar|hačkarjev]]''.<ref name = "nelli">N. Sahakyan/ Armenian Highland: / RAU Press. 2006, page 150(349)</ref> Okoli 8. stoletja je uporaba armenskega simbola večnosti postala dolgo uveljavljena nacionalna ikonografska praksa,<ref>Jacob G. Ghazarian (2006), ''The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 186 "The eighth, or ninth, century date of this two examples of Irish stone crosses places them chronologically well after the carving of stone crosses in Armenia and the use of the Armenian symbol of eternity had become a long established national iconographical practice."</ref> in je svoj pomen ohranila tudi v sodobnem času.<ref>{{cite journal|last=Zarian|first=A. K.|title=Խաչքարերի խորհրդանշաններին և միթրայականությանը վերաբերող պատկերագրական հարցեր [Iconographical Problems Concerning Symbols of Khatchkars and Cult of Mithra]|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1989|issue=1|pages=202–219|url=http://hpj.asj-oa.am/5140/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|issn=0135-0536|language=hy}}</ref> Poleg tega, da je eden glavnih sestavnih delov ''hačkarjev'',<ref>The government of Armenia, [https://www.e-gov.am/u_files/file/decrees/kar/2010/03/10_0310.pdf The list of non-material cultural heritage of Armenia], 2010, p. 15</ref> ga je mogoče najti na cerkvenih stenah,<ref>R. Kartashyan, [http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf «Architectural complex of Khoranashat»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002204748/http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf |date=2013-10-02 }}, The journal of social sciences №4, Yerevan, 1986, pp. 42–52</ref><ref>Hayden Herrera (2005), ''Arshile Gorky: His Life and Work'', Macmillan, pp. 784 <!--".. one tip of the boot/butter churn, may be derived from the Armenian symbol of eternity carved into the facades of many eleventh-century Armenian churches,..."--></ref><ref>Károly Gink, Károly Gombos, ''Armenia: landscape and architecture'', Corvina Press, 1974 <!--"...On sunny days it is possible to see the stonework in the chapel, which is invisible, when the weather is cloudy and the light is not good. The sign of eternity, two combined wheels, is cut on the east wall, together with a number of pictures of sirens."--></ref> nagrobnikih in drugih arhitekturnih spomenikih.<ref>Nicolas Holding (2011), ''Armenia'', Bradt Travel Guides, pp 312, p. 130, 148</ref><ref>G. Sargsyan, U. Melkonyan, [http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf Litographical sketches – 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628152318/http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf |date=2021-06-28 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 3, 2012, p. 101</ref><ref>R. L. Khachatryan, Russian academy of Art, ''Rudolg Khachatryan: high-dimensional objects'', Galart, 2002, p. 13</ref><ref>''Armenia Today'', vol. 5–6, Yerevan, 1982, p. 4</ref><ref name = "kara">G. Karakhanyan, [http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf «Medieval domesstic reliefs of Armenia»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202457/http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf |date=2016-03-04 }}, The journal of social sciences, №8, Yerevan, 1975, pp. 31–47</ref> Med pomembnejše cerkve s simbolom večnosti sodijo [[Cerkev Maštoc Ajrapet|cerkev Maštoc Ajrapet v Garni]],<ref>{{cite journal|last=Manoucharian|first=A. A.|title=The Upper Complex of the Horomayr Monument|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1979|page=268|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|url=http://hpj.asj-oa.am/3204/|issue=4|location=Yerevan|language=hy|quote=Երկու զարդեր են քանդակված կամարների ներսի կողմի վերնամասում։ Մեկը պատկերում Է հավերժության նշան, կազմված գնդաձև ուռուցիկ մակերեսին սփռված ելունդավոր գծերով։|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025120052/http://hpj.asj-oa.am/3204/|url-status=dead}}</ref> [[Nor Varagavank]],<ref>{{cite journal|last=Kartashian|first=Hrach|title=The architectural ensemble of Nor Varagavank|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|issue=7|page=65|url=http://lraber.asj-oa.am/5168/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|language=hy|issn=0320-8117|quote=Պսակ-գոտու անմիջապես վերևով անցնում է եզան և կտցահարող թռչունների, նռնենու տեսքով կենաց ծառի, զամբյուղների, վարդյակի և հավերժության նշանի պատկերներով քանդակաշարք, որն ունի գաղափարական որոշակի իմաստ:|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025113936/http://lraber.asj-oa.am/5168/|url-status=dead}}</ref> [[Samostab Cicernavank|samostan Cicernavank]].<ref>Asratyan M., [http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf Tsitsernavank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202839/http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf |date=2016-03-04 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 2, 1980, p. 50</ref> [[۞|Enak simbol]] se pojavlja na reliefih [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velike mošeje in bolnišnice Divriğiju]],<ref>[http://www.divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg The Great Mosque and Hospital of Divriği], Genel Bilgi photo gallery</ref> in je verjetno izposojen iz starejših armenskih cerkva na tem območju. Najdemo ga tudi v [[Armenski iluminirani rokopisi|armenskih rokopisih]]. Simbol večnosti je vključen v logotipe številnih državnih agencijah in se pojavlja na priložnostnih kovancih.<ref> *{{cite web|title=Մամլո հաղորդագրություն – "Շուշիի ազատագրման 20-ամյակ" (ոսկի) [News release – A golden coin dedicated o the 20th anniversary of the Liberation of Shushi]|url=https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|publisher=[[Centralna banka Armenije]]|access-date=4 October 2013|date=24 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003031820/https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|archive-date=3 October 2013|url-status=dead}} see the [[:File:Shoushi20coin.GIF|image of the coin]] *{{cite web|title=Հայաստանի Հանրապետության Կառավարության 2002 Թվականի Հունվարի 7-ի N 6 Որոշման Մեջ Փոփոխություններ Կատարելու Մասին|url=http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=82810|publisher=Armenian Legal Information System|access-date=4 October 2013|date=18 April 2012}}, see the [[:File:Armenian custom servise symbol.gif|logo of the Customs Service of Armenia]] *The Council of the city Yerevan, [http://www.yerevan.am/edfiles/files/avagani%2012.04.2010/xorhrdanish%207.pdf the seal of Yerevan], 2010, see the [[:File:Coat of Arms of Yerevan.png|logo of Yerevan]] *Ministry of Justice of RA, [http://www.justice.am/storage/files/legal_acts/legal_acts_61745932_q_46.pdf about the medals and decorations], 2007 *The government of Armenia, [http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927011930/http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf |date=2013-09-27 }}, 2012 *Ministry of Emergency Situations, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=72184 about the medals and decorations], 2011, see the [[:File:ArmRescuer.jpg|symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»]] *Centralna banka Armenije, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=34309 coin «15-years of liberation of Shushi»], 2007, see the [[:File:AM 10000 dram Au 2007 Shushi a.png|image of the coin]] </ref> Poleg uradnih institucij ga uporabljajo tudi različne nevladne organizacije v Armeniji ter v [[Armenska diaspora|armenski diaspori]].<ref name = "westar">National Council of Western Armenia, [http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf the flag of Western Armenia], 2011</ref> Simbol uporabljajo tudi [[Noepaganizem|armenske neopoganske]] skupnosti in njihovi njihovi pripadniki, ki ga poimenujejo »Arevahač« ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«).<ref>{{cite web|script-title=hy:Հայկական արիական հիմնական նշանների (սիմվոլների) խորհուրդը եւ չափային շղթաները|url=http://www.hayary.org/wph/?p=2889|publisher=Armenian Aryan Union|access-date=4 October 2013|language=hy}}</ref> == ArmSCII in Unicode == [[File:Right-Facing and Left Facing Armenian Eternity Sign.svg|thumb|340px|Desno in levo usmerjena glifa pisave Unicode za armenski simbol večnosti]] V [[ArmSCII]] (armenski standardni nabor za izmenjavo informacij) je armenski simbol večnosti vključen v 7-bitnem v 8-bitnem standardnem in ad hoc kodiranju vsaj od leta 1987. Leta 2010 je Armenski nacionalni inštitut za standarde predlagal vključitev armenskega simbola večnosti v nabor znakov [[Unicode]].<ref name=SARM>{{cite web|title=Armenian Eternity Sign|url=https://www.unicode.org/L2/L2010/10372-n3921.pdf|publisher=[[Unicode]]|pages=10–12|year=2010}}</ref> Tako levo obrnjeni ⟨֎⟩ kot tudi desno obrnjeni ⟨֍⟩ armenski simbol za večnost sta bila vključena v različico Unicode 7.0, ko je bila izdana junija 2014.<ref>{{cite web|title=Unicode: Armenian|url=https://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-7.0/U70-0530.pdf|access-date=2014-06-27}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Glifi pisave | caption_align = center | image1 = Armenian Eternity Sign Regular.png | width1 = 70 | alt1 = | caption1 = Navadni | image2 = Armenian Eternity Sign Italic.png | width2 = 70 | alt2 = | caption2 = ''Ležeče'' | image3 = Armenian Eternity Sign Bold.png | width3 = 70 | alt3 = | caption3 = '''Krepko''' | image4 = Armenian Eternity Sign Bold Italic.png | width4 = 70 | alt4 = | caption4 = '''''Krepko ležeče''''' | image5 = Armenian Eternity Sign Set.png | width5 = 286 | alt5 = | caption5 = }} == Galerija == ;Cerkve <gallery mode="packed"> Slika:The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia Volume 20 Armenia Yerevan 2008 p 370.jpg|[[Dvin (ancient city)|Arevahač iz ]][[Dvin (antično mesto)|Dvina]]<ref>[http://serials.flib.sci.am/openreader/hushardzanner_20/book/#page/1/mode/1up The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia, Volume 20, Armenia, Yerevan, 2008.<br>Zhores Khachatryan and Oleg Neverov, The Archives of Artashat - The Capital of Ancient Armenia, p. 370].</ref> Slika:Jerevan - Armenië (2892533612).jpg|[[Cerkev sv. Hripsime]], [[Vagaršapat|Vagharšapat]] (7. stoletje) Slika:AH - Harichvank, 21, Armenia.jpg|Petoločno znamenje večnosti na katedrali Matere Božje, [[samostan Haričavank]], blizu [[Artik|Artika]] (13. stoletje) Slika:Arevakhach Makaravank.JPG|[[Makaravank]], blizu [[Ačadžur|Ačadžurja]] (10. stoletje) Slika:WhiteMonasteryEastDome.jpg|18 simbolov večnosti na armenski freski koptskega [[Beli samostan|Belega samostana]] v [[Egipt|Egiptu]] (12. stoletje) Slika:Gandzasar Monastery Nagorno Karabakh 12 c decoration.jpg|[[Samostan Gandzasr]] (13. stoletje) Slika:Գեղարդ վանական համալիր174.JPG|[[Samostan Geghard]] (13. stoletje) Slika:Gospel by Stepanos, 1201, Ms. 10359, mtd-gr-03-l.jpg|Miniatura v evangeliju Stepanosa (1201) Slika:Hovsian1316.jpg|[[Armenski iluminirani rokopisi|Iluminirani rokopis]] Hovsiana (1316) Slika:The marble tombstone of grand prince Hasan Jalal Vahtangian part.jpg|Veliki princ [[Hasan-Džalaljani|Hasan Džalaljani Vahtangjan]] (1214–1261) Slika:Armenian Tombstone Aghout Sisian Armenia.jpg|Pokopališče Aghout v [[Sisian|Sisianu]] Slika:Saint Mesrop Mashtots Cathedral in Oshakan, part 30, VM.jpg|Katedrala svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] v [[Oshakan|Oshakanu]] </gallery> ;Sodobni kipi in skulpture <gallery mode="packed"> Slika:Խաչքար Երեւանի Բժշկական Համալսարանի մօտ.JPG|Sodoben ''[[hačkar]]'' v [[Erevan|Erevanu]] Slika:Mari.gevrogyan.JPG|Hačkar v spomin na žrtve [[Armenski potres (1988)|armenskega potresa 1988]] Slika:DziDzernagapert - eternal flame.jpg|[[Armenski genocid|Spomenik armenskemu genocidu]] v [[Erevan|Erevanu]] (1965) Slika:Cascade of Yerevan, Armenia First Christian Country Monument, Head, Armenia, 2013-09-01, VM.jpg|Spomenik v [[Erevanske kaskade|Erevanski kaskadi]] iz leta 1992, posvečen Armeniji, ki je postala prva krščanska država v četrtem stoletju Slika:Oshakan tower, Armenian Alphabet and Eternity sign, VM.jpg|Spomenik [[Armenska abeceda|armenski abecedi]] in znak večnosti na stolpu [[Ošakan]] Slika:Haghpat Sayat-Nova Square.jpg|Plošča, ki označuje, da je bil trg pri vhodu v [[Samostan Hagpat|samostan Haghpat]] leta 2010 poimenovan po [[Sajat Nova|Sajat-Novi]]. Slika:Revived Armenia Monument Two of Four Eternity Signs on Base Cascade Yerevan Armenia 2013 09 01 VM.jpg|Na vrhu [[Erevanske kaskade]] je devet simbolov večnosti na spomeniku »Prerojena Armenija « iz leta 1965, ki je posvečen 50. obletnici sovjetske oblasti v Armeniji. </gallery> ;Logotipi <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Symbol of National Library of Armenia, Yerevan, Armenia, VM.jpg|Simbol [[Nacionalna knjižnica Armenije|Nacionalne knjižnice Armenije]] Slika:Armenian Eternity Sign ACC Stamp.jpg|Žig podjetja "Armenski računalniški center" [[družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] (1998) Slika:AM 100 dram Ag 2001 Council b.png|[[commons:Category:Commemorative coins of Armenia|Spominski kovanci Armenije]] ob vstopu [[Armenija]] v [[Svet Evrope]] (25. januar 2001) Slika:Coat of arms of Yerevan.svg|[[Žig Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:The emblem of the Hovhannes Sharambeyan Peoples Art Centre in Yerevan.jpg|[[pečat Erevana|Pečat Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:Japanese national sign Chrysanthemum and the Armenian eternity sign in one logo made in colours of national flags.jpg|[[cesarski pečat Japonske|Japonski]] nacionalni simbol [[krizantema|krizanteme]] in armenski simbol večnosti v enem logotipu, izdelanem v barvah nacionalnih zastav (2011) </gallery> ;v drugih kulturah <gallery mode="packed"> File:Selection_of_carvings_from_the_Castro_de_Santa_Trega.jpg|Izbor motivov in rezbarij, [[Kultura Castro|kultura Castra]] File:Martin of Braga Basilica (5) Cropped.jpg|Kamen iz kulture Castro </gallery> == Glej tudi == * [[Bordžgali]] * [[Kultura Castro|Kultura Castro (gospodarstvo in umetnost, kamnoseštvo, metalurgija)]] * [[Petroglif]] * [[commons:Category:Picture stones of Gotland|Slikovni kamni Gotlanda]] * [[Triskelion]] ==Sklici== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Armenian eternity sign}} * [http://www.boston.com/yourtown/news/downtown/2013/04/armenian_heritage_park_to_part.html Downtown, North End. "Armenian Heritage Park to participate Saturday in World Labyrinth Day", Posted by Jeremy C. Fox April 29, 2013.] – "A single jet of water and the symbol of eternity mark its center, representing hope and rebirth." * [https://web.archive.org/web/20131020235342/http://www.aesa.org/index.php?x=1&y=75 Armenian Engineers & Scientists of America]. "The Armenian Engineers and Scientists of America (AESA) logo is an ancient symbol used in Armenian architecture and carvings. The symbol signifies Eternal Life – in Armenian ''Haverjoutian Nshan'' or Sign of Eternity." 4au36r4u4o6bet0r712shpktlvimxkz 6659018 6659010 2026-04-12T14:41:36Z Pinky sl 2932 Zamenjava strani s/z '{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}' 6659018 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} auvhhros2k32ibe8ueg7g3mgt90qysu 6659048 6659018 2026-04-12T15:23:46Z Pinky sl 2932 6659048 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avstrija-Italje (13.4) Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino TyrolSouth Tyrol |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Južna Tirolska]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Pokrajina Trento|Trentinsko]] }} |admin_center_type = Office(s) |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = Predsednik |leader_name1 = [[Arno Kompatscher]] ([[Südtiroler Volkspartei|SVP]]) |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) is a [[Euroregion]] formed by three different regional authorities in [[Austria]] and [[Italy]]: the Austrian [[States of Austria|state]] of [[Tyrol (state)|Tyrol]] (i.e. [[North Tyrol|North]] and [[East Tyrol]]) and the Italian autonomous [[Provinces of Italy|provinces]] of [[South Tyrol]] and [[Trentino]]. ==Overview== The boundaries of the association correspond to the former [[County of Tyrol|Princely County of Tyrol]], a crown land of the [[Habsburg monarchy]] (including the former [[Prince-bishop]]rics of [[Prince-Bishopric of Trent|Trent]] and [[Bishopric of Brixen|Brixen]]) which for centuries shaped life in the [[Alpine region|Alpine]] region. Excluded from the association due to a change of the province by the fascists, are [[Cortina d'Ampezzo|Cortina]], [[Livinallongo del Col di Lana|Livinallongo]], [[Colle Santa Lucia]], [[Pedemonte]], [[Valvestino]] and [[Magasa, Lombardy|Magasa]], but they have voted in 2007/2008 to revert to the provinces of South Tyrol/Trentino, which has not yet been approved by the Italian legislature in Rome.{{cn|date=August 2021}} Divided after [[World War I]], the region retained much of its cultural integrity by its traditionally strong attachment to the land and a profound desire for self-government on both sides of the border. The long-standing cultural, social and economic ties, as much as the recognition of convergent interests based on its traditional role as transit country and its largely identical environmental conditions in the [[Eastern Alps]], led to the creation of the Euroregion by the three provinces in 1998.{{cn|date=August 2021}} Linguistically, the population in Austrian Tyrol is [[German language|German]]-speaking, while the overwhelming majority of the inhabitants of Trentino is [[Italian language|Italian]]-speaking. In South Tyrol, approximately two-thirds speak German as their mother tongue and one-quarter speak Italian.<ref name="Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol">Oscar Benvenuto (ed.): "[http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf South Tyrol in Figures 2008", Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol], Bozen/Bolzano 2007, p. 15, Table 9</ref> Overall, 62% of the Euroregion are German speakers and 37% Italian speakers. About 1% of the total population of the Euroregion speak [[Ladin language|Ladin]] as mother tongue, this group being mainly indigenous to South Tyrol, but also to the Trentino and Belluno. ==Member regions== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Tyrol (state)|Tyrol]], [[Austria]]}}{{legend|#f7b77b|[[South Tyrol]], [[Italy]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Trentino]], [[Italy]]}} Detailed map of the Euroregion, formed by the Austrian state of Tyrol and the Italian autonomous provinces of South Tyrol and Trentino]] The Euroregion in numbers as of 31 December 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} ==Co-operation== Cross-border cooperation between the three neighbours covers today many fields, including tourism, traffic, infrastructure, social services and environmental issues in the sensitive central Alps area. In 2001, the joint {{lang|de|Alpendeklaration}} ('Alpine declaration'), a charter for sustainable development, called for a reconciliation of economic pressures with the wish of the local population to preserve its living environment. A common liaison office was set up in [[Brussels]] to foster relations with the [[European Union|EU]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Welcome sign]] Following a historic meeting between the parliaments of Austrian Tyrol and South Tyrol in 1971, the first in 57 years, the joint meetings were extended 20 years later to include the Trentino. In the 1990s, the Austrian federal-state of [[Vorarlberg]], which enjoyed close relations with the region in the past, was granted observer status in the Three Provinces' Parliament ({{lang|de|Dreier Landtag}}). Meetings of the assembly were held at various places of historical importance, such as [[Innsbruck]] and the former capital of Tyrol, [[Merano]]. == See also == *[[Tyrol]] *[[History of Tyrol]] *[[History of South Tyrol]] *[[List of euroregions]] == References == {{reflist}} == External links == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Euroregions}} {{coord missing|Austria}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} <!-- [[Category:1998 establishments in the European Union]] [[Category:States and territories established in 1998]] [[Category:Euroregions]] [[Category:Regions of Tyrol (state)]] [[Category:South Tyrol]] [[Category:Trentino]] [[Category:Tyrolean culture]] --> t4rzodqhwft8o0hr17u0rlqjx71pzrs 6659050 6659048 2026-04-12T15:25:59Z Pinky sl 2932 6659050 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avstrija-Italje (13.4) Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Južna Tirolska]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Pokrajina Trento|Trentinsko]] }} |admin_center_type = Office(s) |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = Predsednik |leader_name1 = [[Arno Kompatscher]] ([[Südtiroler Volkspartei|SVP]]) |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) is a [[Euroregion]] formed by three different regional authorities in [[Austria]] and [[Italy]]: the Austrian [[States of Austria|state]] of [[Tyrol (state)|Tyrol]] (i.e. [[North Tyrol|North]] and [[East Tyrol]]) and the Italian autonomous [[Provinces of Italy|provinces]] of [[South Tyrol]] and [[Trentino]]. ==Overview== The boundaries of the association correspond to the former [[County of Tyrol|Princely County of Tyrol]], a crown land of the [[Habsburg monarchy]] (including the former [[Prince-bishop]]rics of [[Prince-Bishopric of Trent|Trent]] and [[Bishopric of Brixen|Brixen]]) which for centuries shaped life in the [[Alpine region|Alpine]] region. Excluded from the association due to a change of the province by the fascists, are [[Cortina d'Ampezzo|Cortina]], [[Livinallongo del Col di Lana|Livinallongo]], [[Colle Santa Lucia]], [[Pedemonte]], [[Valvestino]] and [[Magasa, Lombardy|Magasa]], but they have voted in 2007/2008 to revert to the provinces of South Tyrol/Trentino, which has not yet been approved by the Italian legislature in Rome.{{cn|date=August 2021}} Divided after [[World War I]], the region retained much of its cultural integrity by its traditionally strong attachment to the land and a profound desire for self-government on both sides of the border. The long-standing cultural, social and economic ties, as much as the recognition of convergent interests based on its traditional role as transit country and its largely identical environmental conditions in the [[Eastern Alps]], led to the creation of the Euroregion by the three provinces in 1998.{{cn|date=August 2021}} Linguistically, the population in Austrian Tyrol is [[German language|German]]-speaking, while the overwhelming majority of the inhabitants of Trentino is [[Italian language|Italian]]-speaking. In South Tyrol, approximately two-thirds speak German as their mother tongue and one-quarter speak Italian.<ref name="Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol">Oscar Benvenuto (ed.): "[http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf South Tyrol in Figures 2008", Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol], Bozen/Bolzano 2007, p. 15, Table 9</ref> Overall, 62% of the Euroregion are German speakers and 37% Italian speakers. About 1% of the total population of the Euroregion speak [[Ladin language|Ladin]] as mother tongue, this group being mainly indigenous to South Tyrol, but also to the Trentino and Belluno. ==Member regions== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Tyrol (state)|Tyrol]], [[Austria]]}}{{legend|#f7b77b|[[South Tyrol]], [[Italy]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Trentino]], [[Italy]]}} Detailed map of the Euroregion, formed by the Austrian state of Tyrol and the Italian autonomous provinces of South Tyrol and Trentino]] The Euroregion in numbers as of 31 December 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} ==Co-operation== Cross-border cooperation between the three neighbours covers today many fields, including tourism, traffic, infrastructure, social services and environmental issues in the sensitive central Alps area. In 2001, the joint {{lang|de|Alpendeklaration}} ('Alpine declaration'), a charter for sustainable development, called for a reconciliation of economic pressures with the wish of the local population to preserve its living environment. A common liaison office was set up in [[Brussels]] to foster relations with the [[European Union|EU]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Welcome sign]] Following a historic meeting between the parliaments of Austrian Tyrol and South Tyrol in 1971, the first in 57 years, the joint meetings were extended 20 years later to include the Trentino. In the 1990s, the Austrian federal-state of [[Vorarlberg]], which enjoyed close relations with the region in the past, was granted observer status in the Three Provinces' Parliament ({{lang|de|Dreier Landtag}}). Meetings of the assembly were held at various places of historical importance, such as [[Innsbruck]] and the former capital of Tyrol, [[Merano]]. == See also == *[[Tyrol]] *[[History of Tyrol]] *[[History of South Tyrol]] *[[List of euroregions]] == References == {{reflist}} == External links == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Euroregions}} {{coord missing|Austria}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} <!-- [[Category:1998 establishments in the European Union]] [[Category:States and territories established in 1998]] [[Category:Euroregions]] [[Category:Regions of Tyrol (state)]] [[Category:South Tyrol]] [[Category:Trentino]] [[Category:Tyrolean culture]] --> hn0vo3rttsof594pdb76pr9zmml7oha 6659052 6659050 2026-04-12T15:29:08Z Pinky sl 2932 /* Overview */ 6659052 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avstrija-Italje (13.4) Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Južna Tirolska]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Pokrajina Trento|Trentinsko]] }} |admin_center_type = Office(s) |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = Predsednik |leader_name1 = [[Arno Kompatscher]] ([[Südtiroler Volkspartei|SVP]]) |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) is a [[Euroregion]] formed by three different regional authorities in [[Austria]] and [[Italy]]: the Austrian [[States of Austria|state]] of [[Tyrol (state)|Tyrol]] (i.e. [[North Tyrol|North]] and [[East Tyrol]]) and the Italian autonomous [[Provinces of Italy|provinces]] of [[South Tyrol]] and [[Trentino]]. ==Overview== [[File:Logo Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD.jpg|thumb|[[Logo]] Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD in servizio nella [[Val Pusteria]] tra [[Fortezza (Italia)|Fortezza]] e [[Lienz]]]] Il 27 gennaio 1993 l'Italia e l'Austria conclusero un accordo sulla collaborazione transfrontaliera. Nell'ottobre 1995 venne aperto un ufficio di rappresentanza comune alle due province autonome italiane e lo stato federato austriaco a Bruxelles che fu inizialmente fortemente osteggiato dalla [[Italia|Repubblica Italiana]] che aprì un contenzioso dinnanzi la [[Corte costituzionale]].<ref name="Euregio">Euregio, ''Tirolo Alto Adige Trentino - Uno sguardo storico''. Trento 2013, ISBN 978-88-907860-2-0, p. 127</ref> Nel 1998 le tre giunte locali sottoscrissero una propria convenzione sulla collaborazione transfrontaliera che coincise temporalmente all'apertura delle frontiere in base al [[Trattato di Schengen]] del 1985.<ref name="Euregio"/> === Il GECT === Il 29 ottobre 2009, in occasione della XIV seduta del ''[[Dreier Landtag]]'' (seduta congiunta delle assemblee delle due Province Autonome e del[[Landtag]] del Tirolo),<ref>{{cita web|url=http://www.consiglio-bz.org/it/seduta-congiunta/ultima_seduta_congiunta_mezzocorona_2009.asp|titolo=Delibere Dreier Landtag GECT|editore=Consiglio Provinciale di Bolzano|accesso=26 ottobre 2009|urlmorto=sì}}</ref> è stato deliberato l'inizio delle attività alla costituzione di un [[Euroregione|GECT]] (Gruppo Europeo di Cooperazione Transfrontaliera), impegnando le relative giunte ad impegnarsi sui lavori istitutivi.<ref>Peter Bußjäger, ''Der Europäische Verbund territorialer Zusammenarbeit (EVTZ)'', op. cit.</ref> Oltre all'ufficio di rappresentanza presso l'[[Unione europea]] a [[Bruxelles]], a seguito dell'approvazione del [[Euroregione|GECT]], è stato aperto un ufficio anche a [[Bolzano]] il 15 ottobre 2009<ref>{{cita web|url=http://wwwext.ansa.it/web/notizie/notiziari/qualitaaltoadige/2009/12/23/visualizza_new.html_1648924409.html|titolo=Apertura della sede di Bolzano|editore=ANSA|accesso=26 ottobre 2009|urlmorto=sì}}</ref>, collocato presso l'[[Eurac]].<ref>{{Cita web|url=https://www.landtag-bz.org/de/dreier-landtag/archiv-beschluesse.asp?somepubl_action=300&somepubl_image_id=108727|titolo=}}</ref> Nel maggio del 2011 l'Euregio è stata ufficialmente riconosciuta come propria personalità giuridica pubblica e transfrontaliera dal [[Governo italiano]].<ref>{{Cita web|http://www.europaregion.info/it/611.asp|Comunicato stampa sul riconoscimento da parte del governo}}</ref> Immediatamente dopo, le tre giunte con atto notarile rogato il 14 giugno 2011 a [[Castel Thun]], ratificavano l'atto della fondazione, nominando [[Luis Durnwalder]] primo presidente del nuovo organismo.<ref name=":0">{{Cita web|http://www.europaregion.info/it/622.asp|Firma dell'atto fondativo}}</ref> ==Member regions== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Tyrol (state)|Tyrol]], [[Austria]]}}{{legend|#f7b77b|[[South Tyrol]], [[Italy]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Trentino]], [[Italy]]}} Detailed map of the Euroregion, formed by the Austrian state of Tyrol and the Italian autonomous provinces of South Tyrol and Trentino]] The Euroregion in numbers as of 31 December 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} ==Co-operation== Cross-border cooperation between the three neighbours covers today many fields, including tourism, traffic, infrastructure, social services and environmental issues in the sensitive central Alps area. In 2001, the joint {{lang|de|Alpendeklaration}} ('Alpine declaration'), a charter for sustainable development, called for a reconciliation of economic pressures with the wish of the local population to preserve its living environment. A common liaison office was set up in [[Brussels]] to foster relations with the [[European Union|EU]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Welcome sign]] Following a historic meeting between the parliaments of Austrian Tyrol and South Tyrol in 1971, the first in 57 years, the joint meetings were extended 20 years later to include the Trentino. In the 1990s, the Austrian federal-state of [[Vorarlberg]], which enjoyed close relations with the region in the past, was granted observer status in the Three Provinces' Parliament ({{lang|de|Dreier Landtag}}). Meetings of the assembly were held at various places of historical importance, such as [[Innsbruck]] and the former capital of Tyrol, [[Merano]]. == See also == *[[Tyrol]] *[[History of Tyrol]] *[[History of South Tyrol]] *[[List of euroregions]] == References == {{reflist}} == External links == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Euroregions}} {{coord missing|Austria}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} <!-- [[Category:1998 establishments in the European Union]] [[Category:States and territories established in 1998]] [[Category:Euroregions]] [[Category:Regions of Tyrol (state)]] [[Category:South Tyrol]] [[Category:Trentino]] [[Category:Tyrolean culture]] --> jt5k2iejum36vt2j3jnonhuxzvrwdoc 6659061 6659052 2026-04-12T15:57:03Z Pinky sl 2932 6659061 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avstrija-Italje (13.4) Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Trento]] }} |admin_center_type = Uradi |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = |leader_name1 = |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) is a [[Euroregion]] formed by three different regional authorities in [[Austria]] and [[Italy]]: the Austrian [[States of Austria|state]] of [[Tyrol (state)|Tyrol]] (i.e. [[North Tyrol|North]] and [[East Tyrol]]) and the Italian autonomous [[Provinces of Italy|provinces]] of [[South Tyrol]] and [[Trentino]]. ==Overview== [[File:Logo Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD.jpg|thumb|[[Logotip]] Euregije Tirol-Alto Adige-Trentino na vlaku SAD v prometu v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] med [[Fortezza (Italia)|Fortezzo]] in [[Lienz|Lienzom]]]] Italija in Avstrija sta 27. januarja 1993 sklenili sporazum o čezmejnem sodelovanju. Oktobra 1995 je bil v Bruslju odprt skupni predstavniški urad dveh italijanskih avtonomnih pokrajin in avstrijske zvezne dežele. [[Italija|Italijanska republika]] je temu sprva močno nasprotovala in sprožila spor pred [[ustavno sodišče|ustavnim sodiščem]].<ref name="Euregio">Euregio, ''Tirolo Alto Adige Trentino - Uno sguardo storico''. Trento 2013, ISBN 978-88-907860-2-0, p. 127</ref> Leta 1998 so tri lokalne oblasti podpisale lastno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, kar je časovno sovpadalo z odprtjem meja na podlagi [[Schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] iz leta 1985.<ref name="Euregio"/> === Il GECT === 29. oktobra 2009 je bilo med 14. zasedanjem ''[[Dreier Landtag]]'' (skupno zasedanje skupščin obeh avtonomnih pokrajin in [[deželni zbor|Landtag]] Tirolske)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio-bz.org/it/seduta-congiunta/ultima_seduta_congiunta_mezzocorona_2009.asp|title=Delibere Dreier Landtag GECT|editor=Consiglio Provinciale di Bolzano|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref> odločeno, da se začnejo dejavnosti za ustanovitev [[evroregija|GECT]] (Evropske skupine za čezmejno sodelovanje), s čimer so se pristojni sveti zavezali k institucionalnemu delu.<ref>Peter Bußjäger, ''Der Europäische Verbund territorialer Zusammenarbeit (EVTZ)'', op. cit.</ref> Poleg predstavništva pri [[Evropska unija|Evropski uniji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je bila po odobritvi [[evroregija|GECT]] 15. oktobra 2009 odprta tudi pisarna v [[Bolzano|Bolzanu]]<ref>{{Navedi splet|url=http://wwwext.ansa.it/web/notizie/notiziari/qualitaaltoadige/2009/12/23/visualizza_new.html_1648924409.html|title=Apertura della sede di Bolzano|editor=ANSA|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref>, s sedežem l'[[Eurac|Euracu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landtag-bz.org/de/dreier-landtag/archiv-beschluesse.asp?somepubl_action=300&somepubl_image_id=108727|title=Dreier-Landtag|publisher=Südtiroler Landtag}}</ref> Maja 2011 je [[Vlada Italijanske republike|italijanska vlada]] uradno priznala Evroregijo kot lastno javno in čezmejno pravno osebnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/611.asp|title=Comunicato stampa sul riconoscimento da parte del governo}}</ref> Takoj zatem so trije sveti ratificirali ustanovni akt z notarskim zapisom, sestavljenim 14. junija 2011 v [[Castel Thun|gradu Castel Thun]], in za prvega predsednika nove organizacije imenovali [[Luis Durnwalder|Luisa Durnwalderja]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/622.asp|title=Firma dell'atto fondativo}}</ref> ==Member regions== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Tyrol (state)|Tyrol]], [[Austria]]}}{{legend|#f7b77b|[[South Tyrol]], [[Italy]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Trentino]], [[Italy]]}} Detailed map of the Euroregion, formed by the Austrian state of Tyrol and the Italian autonomous provinces of South Tyrol and Trentino]] The Euroregion in numbers as of 31 December 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} ==Co-operation== Cross-border cooperation between the three neighbours covers today many fields, including tourism, traffic, infrastructure, social services and environmental issues in the sensitive central Alps area. In 2001, the joint {{lang|de|Alpendeklaration}} ('Alpine declaration'), a charter for sustainable development, called for a reconciliation of economic pressures with the wish of the local population to preserve its living environment. A common liaison office was set up in [[Brussels]] to foster relations with the [[European Union|EU]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Welcome sign]] Following a historic meeting between the parliaments of Austrian Tyrol and South Tyrol in 1971, the first in 57 years, the joint meetings were extended 20 years later to include the Trentino. In the 1990s, the Austrian federal-state of [[Vorarlberg]], which enjoyed close relations with the region in the past, was granted observer status in the Three Provinces' Parliament ({{lang|de|Dreier Landtag}}). Meetings of the assembly were held at various places of historical importance, such as [[Innsbruck]] and the former capital of Tyrol, [[Merano]]. == Seznam predsednikov == Predsedovanje traja dve leti, pri čemer se na vodilnem položaju izmenjujejo trije sestavni organi. * 2023 - attuale [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref>{{Navedi splet|url=https://news.provincia.bz.it/it/news/superare-i-confini-l-alto-adige-assume-la-presidenza-dell-euregio|title="Superare i confini": l'Alto Adige assume la Presdienza dell'Euregio|language=it|access-date=3. april 2024}}</ref> * 2021 - 2023 [[Maurizio Fugatti]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ufficiostampa.provincia.tn.it/Comunicati/Presidenza-trentina-dell-Euregio-2021-2023-presentato-il-programma-a-giunta-e-assemblea|title=Presidenza trentina dell'Euregio 2021-2023, presentato il programma a giunta e assemblea|author=Infotn|website=Ufficio Stampa Provincia Autonoma di Trento|language=it|access-date=1. avgust 2022}}</ref> * 2019 - 2021 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ansa.it/trentino/notizie/2019/10/12/euregio-la-presidenza-passa-dal-tirolo-allalto-adige_db3d86d4-eef7-4c7c-9158-12225152a6d0.html|title=Euregio, la presidenza passa al Tirolo}}</ref> * 2017 - 2019 [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]]) * 2015 - 2017 [[Ugo Rossi]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansa.it/trentino/notizie/2015/11/18/euregio-ugo-rossi-presidente-gect_01acc576-775c-4b0c-8300-2560b57e1d6b.html|title=Ugo Rossi presidente del GECT}}</ref> * 2013 - 2015 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url= http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|title= Günther Platter nuovo presidente del GECT|editor= Regione autonoma Trentino-Alto Adige/Südtirol|date= 10. oktober 2013|access-date= 30. oktober 2013|archive-date= 1. november 2013|archive-url= https://web.archive.org/web/20131101110624/http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|url-status=dead}}</ref> * 2011 - 2013 [[Luis Durnwalder]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[evroregija|Evroregija]] * [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] * [[Pokrajina Trento|Avtonomna pokrajina Trento]] * [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska (Avstrija)]] * [[Tirolska]] * [[Alpska konvencija]] == Sklici == {{reflist}} == External links == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Euroregions}} {{coord missing|Austria}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} <!-- [[Category:1998 establishments in the European Union]] [[Category:States and territories established in 1998]] [[Category:Euroregions]] [[Category:Regions of Tyrol (state)]] [[Category:South Tyrol]] [[Category:Trentino]] [[Category:Tyrolean culture]] --> cgrbirs8627au4dyfi8smik1yyxqky4 6659071 6659061 2026-04-12T16:18:53Z Pinky sl 2932 6659071 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avstrija-Italja (13.4) Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Trento]] }} |admin_center_type = Uradi |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = |leader_name1 = |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) je [[evroregija|evroregija,]] ki jo tvorijo tri različne regionalne oblasti v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Italija|Italiji]]: avstrijska [[Zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (tj. [[Severna Tirolska|Severna]] in [[Vzhodna Tirolska]]) ter italijanski avtonomni [[Pokrajine Italije|pokrajini]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] in [[Avtonomna pokrajina Trento]]. ==Opis== Meje evroregije ustrezajo nekdanji [[Grofija Tirolska|knežji grofiji Tirolski]], kronski deželi [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]], ki je stoletja oblikovala življenje v [[Alpe|alpski]] regiji.[[File:Logo Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD.jpg|thumb|[[Logotip]] Evregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino na vlaku SAD v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] med [[Fortezza|Fortezzo]] in [[Lienz|Lienzom]]]] Italija in Avstrija sta 27. januarja 1993 sklenili sporazum o čezmejnem sodelovanju. Oktobra 1995 je bil v Bruslju odprt skupni predstavniški urad dveh italijanskih avtonomnih pokrajin in avstrijske zvezne dežele. [[Italija|Italijanska republika]] je temu sprva močno nasprotovala in sprožila spor pred [[ustavno sodišče|ustavnim sodiščem]].<ref name="Euregio">Euregio, ''Tirolo Alto Adige Trentino - Uno sguardo storico''. Trento 2013, ISBN 978-88-907860-2-0, p. 127</ref> Leta 1998 so tri lokalne oblasti podpisale lastno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, kar je časovno sovpadalo z odprtjem meja na podlagi [[Schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] iz leta 1985.<ref name="Euregio"/> Jezikovno gledano je prebivalstvo avstrijske Tirolske [[Nemščina|nemško]] govoreče, medtem ko velika večina prebivalcev Trentina govori [[Italijanščina|italijansko]]. V Južni Tirolski približno dve tretjini govori nemško kot svoj materni jezik, četrtina pa italijansko.<ref name="Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol">Oscar Benvenuto (ed.): "[http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf South Tyrol in Figures 2008", Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol], Bozen/Bolzano 2007, p. 15, Table 9</ref> Skupno je 62% prebivalcev evroregije nemško govorečih in 37% italijansko govorečih. Približno 1% celotnega prebivalstva evroregije govori [[ladinščina|ladinščino]] kot svoj materni jezik, pri čemer je ta skupina večinoma avtohtona v Južni Tirolski, pa tudi na Trentinu in Bellunu. === Il GECT === 29. oktobra 2009 je bilo med 14. zasedanjem ''[[Dreier Landtag]]'' (skupno zasedanje skupščin obeh avtonomnih pokrajin in [[Landtag]] Tirolske)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio-bz.org/it/seduta-congiunta/ultima_seduta_congiunta_mezzocorona_2009.asp|title=Delibere Dreier Landtag GECT|editor=Consiglio Provinciale di Bolzano|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref> odločeno, da se začnejo dejavnosti za ustanovitev [[evroregija|GECT]] (Evropske skupine za čezmejno sodelovanje), s čimer so se pristojni sveti zavezali k institucionalnemu delu.<ref>Peter Bußjäger, ''Der Europäische Verbund territorialer Zusammenarbeit (EVTZ)'', op. cit.</ref> Poleg predstavništva pri [[Evropska unija|Evropski uniji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je bila po odobritvi [[evroregija|GECT]] 15. oktobra 2009 odprta tudi pisarna v [[Bolzano|Bolzanu]]<ref>{{Navedi splet|url=http://wwwext.ansa.it/web/notizie/notiziari/qualitaaltoadige/2009/12/23/visualizza_new.html_1648924409.html|title=Apertura della sede di Bolzano|editor=ANSA|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref>, s sedežem l'[[Eurac|Euracu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landtag-bz.org/de/dreier-landtag/archiv-beschluesse.asp?somepubl_action=300&somepubl_image_id=108727|title=Dreier-Landtag|publisher=Südtiroler Landtag}}</ref> Maja 2011 je [[Vlada Italijanske republike|italijanska vlada]] uradno priznala Evroregijo kot lastno javno in čezmejno pravno osebnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/611.asp|title=Comunicato stampa sul riconoscimento da parte del governo}}</ref> Takoj zatem so trije sveti ratificirali ustanovni akt z notarskim zapisom, sestavljenim 14. junija 2011 v [[Castel Thun|gradu Castel Thun]], in za prvega predsednika nove organizacije imenovali [[Luis Durnwalder|Luisa Durnwalderja]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/622.asp|title=Firma dell'atto fondativo}}</ref> ==Članice regije== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Zvezna dežela Tirolska]], [[Avstrija]]}}{{legend|#f7b77b|[[Avtonomna pokrajina Bolzano]], [[Italija]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Avtonomna pokrajina Trento]], [[Italija]]}} Podroben zemljevid evroregije, ki jo tvorita avstrijska zvezna država Tirolska in italijanski avtonomni pokrajini Bolzano in Trento]] Evroregija v številkah na dan 31. decembra 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} == Sodelovanje == Čezmejno sodelovanje med tremi sosedami danes zajema številna področja, vključno s turizmom, prometom, infrastrukturo, socialnimi storitvami in okoljskimi vprašanji na občutljivem območju osrednjih Alp. Leta 2001 je bila sprejeta skupna {{Jezik|de|Alpendeklaration}} (Alpska deklaracija), listina za trajnostni razvoj, je pozvala k uskladitvi gospodarskih pritiskov z željo lokalnega prebivalstva po ohranitvi svojega življenjskega okolja. V [[Bruselj|Bruslju]] je bil ustanovljen skupni urad za stike za spodbujanje odnosov z [[Evropska unija|EU]] . [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Znak dobrodošlice]] Po zgodovinskem srečanju parlamentov avstrijske Tirolske in Južne Tirolske leta 1971, prvem v 57 letih, so bila skupna srečanja 20 let pozneje razširjena na Trentino. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je avstrijska zvezna dežela [[Predarlska|Vorarlberg]], ki je imela v preteklosti tesne odnose z regijo, dobila status opazovalke v parlamentu treh dežel ({{Jezik|de|Dreier Landtag}} ). Seje skupščine so potekale na različnih zgodovinsko pomembnih krajih, kot sta [[Innsbruck]] in nekdanja prestolnica Tirolske, [[Merano]]. == Seznam predsednikov == Predsedovanje traja dve leti, pri čemer se na vodilnem položaju izmenjujejo trije sestavni organi. * 2023 - attuale [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref>{{Navedi splet|url=https://news.provincia.bz.it/it/news/superare-i-confini-l-alto-adige-assume-la-presidenza-dell-euregio|title="Superare i confini": l'Alto Adige assume la Presdienza dell'Euregio|language=it|access-date=3. april 2024}}</ref> * 2021 - 2023 [[Maurizio Fugatti]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ufficiostampa.provincia.tn.it/Comunicati/Presidenza-trentina-dell-Euregio-2021-2023-presentato-il-programma-a-giunta-e-assemblea|title=Presidenza trentina dell'Euregio 2021-2023, presentato il programma a giunta e assemblea|author=Infotn|website=Ufficio Stampa Provincia Autonoma di Trento|language=it|access-date=1. avgust 2022}}</ref> * 2019 - 2021 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ansa.it/trentino/notizie/2019/10/12/euregio-la-presidenza-passa-dal-tirolo-allalto-adige_db3d86d4-eef7-4c7c-9158-12225152a6d0.html|title=Euregio, la presidenza passa al Tirolo}}</ref> * 2017 - 2019 [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]]) * 2015 - 2017 [[Ugo Rossi]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansa.it/trentino/notizie/2015/11/18/euregio-ugo-rossi-presidente-gect_01acc576-775c-4b0c-8300-2560b57e1d6b.html|title=Ugo Rossi presidente del GECT}}</ref> * 2013 - 2015 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url= http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|title= Günther Platter nuovo presidente del GECT|editor= Regione autonoma Trentino-Alto Adige/Südtirol|date= 10. oktober 2013|access-date= 30. oktober 2013|archive-date= 1. november 2013|archive-url= https://web.archive.org/web/20131101110624/http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|url-status=dead}}</ref> * 2011 - 2013 [[Luis Durnwalder]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[evroregija|Evroregija]] * [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] * [[Pokrajina Trento|Avtonomna pokrajina Trento]] * [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska (Avstrija)]] * [[Tirolska]] * [[Alpska konvencija]] == Sklici == {{reflist}} == External links == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Euroregions}} {{coord missing|Austria}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} <!-- [[Category:1998 establishments in the European Union]] [[Category:States and territories established in 1998]] [[Category:Euroregions]] [[Category:Regions of Tyrol (state)]] [[Category:South Tyrol]] [[Category:Trentino]] [[Category:Tyrolean culture]] --> 8q0x5yf198ghczzasvdt6uchkf55sfo 6659177 6659071 2026-04-13T08:19:35Z Pinky sl 2932 6659177 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avstrija-Italja (13.4) Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Trento]] }} |admin_center_type = Uradi |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = |leader_name1 = |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) je [[evroregija|evroregija,]] ki jo tvorijo tri različne regionalne oblasti v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Italija|Italiji]]: avstrijska [[Zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (tj. [[Severna Tirolska|Severna]] in [[Vzhodna Tirolska]]) ter italijanski avtonomni [[Pokrajine Italije|pokrajini]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] in [[Avtonomna pokrajina Trento]]. ==Zgodovina== Meje evroregije ustrezajo nekdanji [[Grofija Tirolska|knežji grofiji Tirolski]], kronski deželi [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]], ki je stoletja oblikovala življenje v [[Alpe|alpski]] regiji.[[File:Logo Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD.jpg|thumb|[[Logotip]] Evregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino na vlaku SAD v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] med [[Fortezza|Fortezzo]] in [[Lienz|Lienzom]]]] Italija in Avstrija sta 27. januarja 1993 sklenili sporazum o čezmejnem sodelovanju. Oktobra 1995 je bil v Bruslju odprt skupni predstavniški urad dveh italijanskih avtonomnih pokrajin in avstrijske zvezne dežele. [[Italija|Italijanska republika]] je temu sprva močno nasprotovala in sprožila spor pred [[ustavno sodišče|ustavnim sodiščem]].<ref name="Euregio">Euregio, ''Tirolo Alto Adige Trentino - Uno sguardo storico''. Trento 2013, ISBN 978-88-907860-2-0, p. 127</ref> Leta 1998 so tri lokalne oblasti podpisale lastno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, kar je časovno sovpadalo z odprtjem meja na podlagi [[Schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] iz leta 1985.<ref name="Euregio"/> === Il GECT === 29. oktobra 2009 je bilo med 14. zasedanjem ''[[Dreier Landtag]]'' (skupno zasedanje skupščin obeh avtonomnih pokrajin in [[Landtag]] Tirolske)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio-bz.org/it/seduta-congiunta/ultima_seduta_congiunta_mezzocorona_2009.asp|title=Delibere Dreier Landtag GECT|editor=Consiglio Provinciale di Bolzano|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref> odločeno, da se začnejo dejavnosti za ustanovitev [[evroregija|GECT]] (Evropske skupine za čezmejno sodelovanje), s čimer so se pristojni sveti zavezali k institucionalnemu delu.<ref>Peter Bußjäger, ''Der Europäische Verbund territorialer Zusammenarbeit (EVTZ)'', op. cit.</ref> Poleg predstavništva pri [[Evropska unija|Evropski uniji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je bila po odobritvi [[evroregija|GECT]] 15. oktobra 2009 odprta tudi pisarna v [[Bolzano|Bolzanu]]<ref>{{Navedi splet|url=http://wwwext.ansa.it/web/notizie/notiziari/qualitaaltoadige/2009/12/23/visualizza_new.html_1648924409.html|title=Apertura della sede di Bolzano|editor=ANSA|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref>, s sedežem l'[[Eurac|Euracu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landtag-bz.org/de/dreier-landtag/archiv-beschluesse.asp?somepubl_action=300&somepubl_image_id=108727|title=Dreier-Landtag|publisher=Südtiroler Landtag}}</ref> Maja 2011 je [[Vlada Italijanske republike|italijanska vlada]] uradno priznala Evroregijo kot lastno javno in čezmejno pravno osebnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/611.asp|title=Comunicato stampa sul riconoscimento da parte del governo}}</ref> Takoj zatem so trije sveti ratificirali ustanovni akt z notarskim zapisom, sestavljenim 14. junija 2011 v [[Castel Thun|gradu Castel Thun]], in za prvega predsednika nove organizacije imenovali [[Luis Durnwalder|Luisa Durnwalderja]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/622.asp|title=Firma dell'atto fondativo}}</ref> ==Članice regije== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Zvezna dežela Tirolska]], [[Avstrija]]}}{{legend|#f7b77b|[[Avtonomna pokrajina Bolzano]], [[Italija]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Avtonomna pokrajina Trento]], [[Italija]]}} Podroben zemljevid evroregije, ki jo tvorita avstrijska zvezna država Tirolska in italijanski avtonomni pokrajini Bolzano in Trento]] Z jezikovnega vidika je prebivalstvo avstrijske Tirolske [[Nemščina|nemško]] govoreče, medtem ko velika večina prebivalcev Trentinskega govori [[Italijanščina|italijansko]]. Na Južnem Tirolskem približno dve tretjini prebivalcev kot materni jezik govori nemščino, ena četrtina pa italijanščino.<ref name="Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol">Oscar Benvenuto (ed.): "[http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf South Tyrol in Figures 2008", Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol], Bozen/Bolzano 2007, p. 15, Table 9</ref> Skupno je v evroregiji 62% prebivalcev nemško govorečih in 37% italijansko govorečih. Približno 1% celotnega prebivalstva evroregije govori [[ladinščina|ladinščino]] kot svoj materni jezik, pri čemer je ta skupina večinoma avtohtona na Južnem Tirolskem, pa tudi na Trentinu in Bellunu. Evroregija v številkah na dan 31. decembra 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} == Sodelovanje == Čezmejno sodelovanje med tremi sosedami danes zajema številna področja, vključno s turizmom, prometom, infrastrukturo, socialnimi storitvami in okoljskimi vprašanji na občutljivem območju osrednjih [[Alpe|Alp]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Znak dobrodošlice]] Po zgodovinskem srečanju parlamentov avstrijske Tirolske in Južne Tirolske leta 1971, ki je bilo prvo po 57 letih,so bila skupna zasedanja dvajset let pozneje razširjena še na Trentinsko. V devetdesetih letih 20. stoletja je avstrijska zvezna dežela [[Predarlska]], ki je bila s to regijo v preteklosti tesno povezana, dobila status opazovalke v skupnem deželnem zboru treh pokrajin ({{Jezik|de|Dreier Landtag}}). Zasedanja skupščine so potekala na različnih zgodovinsko pomembnih krajih, kot sta [[Innsbruck]] in nekdanja prestolnica Tirolske, [[Merano]]. == Seznam predsednikov == Predsedovanje traja dve leti, pri čemer se na vodilnem položaju izmenjujejo trije sestavni organi. * 2023 - danes [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref>{{Navedi splet|url=https://news.provincia.bz.it/it/news/superare-i-confini-l-alto-adige-assume-la-presidenza-dell-euregio|title="Superare i confini": l'Alto Adige assume la Presdienza dell'Euregio|language=it|access-date=3. april 2024}}</ref> * 2021 - 2023 [[Maurizio Fugatti]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ufficiostampa.provincia.tn.it/Comunicati/Presidenza-trentina-dell-Euregio-2021-2023-presentato-il-programma-a-giunta-e-assemblea|title=Presidenza trentina dell'Euregio 2021-2023, presentato il programma a giunta e assemblea|author=Infotn|website=Ufficio Stampa Provincia Autonoma di Trento|language=it|access-date=1. avgust 2022}}</ref> * 2019 - 2021 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ansa.it/trentino/notizie/2019/10/12/euregio-la-presidenza-passa-dal-tirolo-allalto-adige_db3d86d4-eef7-4c7c-9158-12225152a6d0.html|title=Euregio, la presidenza passa al Tirolo}}</ref> * 2017 - 2019 [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]]) * 2015 - 2017 [[Ugo Rossi]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansa.it/trentino/notizie/2015/11/18/euregio-ugo-rossi-presidente-gect_01acc576-775c-4b0c-8300-2560b57e1d6b.html|title=Ugo Rossi presidente del GECT}}</ref> * 2013 - 2015 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url= http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|title= Günther Platter nuovo presidente del GECT|editor= Regione autonoma Trentino-Alto Adige/Südtirol|date= 10. oktober 2013|access-date= 30. oktober 2013|archive-date= 1. november 2013|archive-url= https://web.archive.org/web/20131101110624/http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|url-status=dead}}</ref> * 2011 - 2013 [[Luis Durnwalder]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[evroregija|Evroregija]] * [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] * [[Pokrajina Trento|Avtonomna pokrajina Trento]] * [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska (Avstrija)]] * [[Tirolska]] * [[Alpska konvencija]] == Sklici == {{reflist}} == External links == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Euroregions}} {{coord missing|Austria}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} <!-- [[Category:1998 establishments in the European Union]] [[Category:States and territories established in 1998]] [[Category:Euroregions]] [[Category:Regions of Tyrol (state)]] [[Category:South Tyrol]] [[Category:Trentino]] [[Category:Tyrolean culture]] --> 7twru9rz9lids1s11xivkoonqkfk9wp 6659183 6659177 2026-04-13T08:38:06Z Pinky sl 2932 6659183 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avstrija-Italja (13.4) Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Trento]] }} |admin_center_type = Uradi |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = |leader_name1 = |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) je politično-geografsko obmejno območje, ki ga tvorita dve evropski državi, s tremi regionalnimi oblastmi v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Italija|Italiji]]: avstrijska [[Zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (tj. [[Severna Tirolska|Severna]] in [[Vzhodna Tirolska]]) ter italijanski avtonomni [[Pokrajine Italije|pokrajini]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] in [[Avtonomna pokrajina Trento]]. ==Zgodovina== Meje evroregije ustrezajo nekdanji [[Grofija Tirolska|knežji grofiji Tirolski]], kronski deželi [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]], ki je stoletja oblikovala življenje v [[Alpe|alpski]] regiji.[[File:Logo Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD.jpg|thumb|[[Logotip]] Evregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino na vlaku SAD v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] med [[Fortezza|Fortezzo]] in [[Lienz|Lienzom]]]] Italija in Avstrija sta 27. januarja 1993 sklenili sporazum o čezmejnem sodelovanju. Oktobra 1995 je bil v Bruslju odprt skupni predstavniški urad dveh italijanskih avtonomnih pokrajin in avstrijske zvezne dežele. [[Italija]] je temu sprva močno nasprotovala in sprožila spor pred [[ustavno sodišče|ustavnim sodiščem]].<ref name="Euregio">Euregio, ''Tirolo Alto Adige Trentino - Uno sguardo storico''. Trento 2013, ISBN 978-88-907860-2-0, p. 127</ref> Leta 1998 so tri lokalne oblasti podpisale lastno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, kar je časovno sovpadalo z odprtjem meja na podlagi [[Schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] iz leta 1985.<ref name="Euregio"/> === EZTS II (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) === 29. oktobra 2009 je bilo med 14. zasedanjem skupnega deželnega zbora ''[[Dreier Landtag]]'' (skupno zasedanje skupščin obeh avtonomnih pokrajin in tirolskega deželnega zbora)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio-bz.org/it/seduta-congiunta/ultima_seduta_congiunta_mezzocorona_2009.asp|title=Delibere Dreier Landtag GECT|editor=Consiglio Provinciale di Bolzano|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref> sprejeta odločitev o začetku dejavnosti za ustanovitev [[EZTS]] (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), s čimer so se pristojne lokalne vlade zavezale k ustanovitvenim postopkom.<ref>Peter Bußjäger, ''Der Europäische Verbund territorialer Zusammenarbeit (EVTZ)'', op. cit.</ref> Poleg predstavniškega urada pri [[Evropska unija|Evropski uniji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je bil po odobritvi EZTS 15. oktobra 2009 odprt tudi urad v [[Bolzano|Bolzanu]]<ref>{{Navedi splet|url=http://wwwext.ansa.it/web/notizie/notiziari/qualitaaltoadige/2009/12/23/visualizza_new.html_1648924409.html|title=Apertura della sede di Bolzano|editor=ANSA|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref>, ki se nahaja v prostorih raziskovalnega central [[Eurac]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landtag-bz.org/de/dreier-landtag/archiv-beschluesse.asp?somepubl_action=300&somepubl_image_id=108727|title=Dreier-Landtag|publisher=Südtiroler Landtag}}</ref> Maja 2011 je [[Vlada Italijanske republike|italijanska vlada]] Evroregiji uradno priznala lastno javno in čezmejno pravno osebnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/611.asp|title=Comunicato stampa sul riconoscimento da parte del governo}}</ref> Takoj zatem so tri lokalne vlade z notarskim zapisom, sestavljenim 14. junija 2011 na gradu [[Castel Thun|gradu Castel Thun]], ratificirale ustanovni akt in imenovale [[Luis Durnwalder|Luisa Durnwalderja]] za prvega predsednika.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/622.asp|title=Firma dell'atto fondativo}}</ref> ==Članice regije== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Zvezna dežela Tirolska]], [[Avstrija]]}}{{legend|#f7b77b|[[Avtonomna pokrajina Bolzano]], [[Italija]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Avtonomna pokrajina Trento]], [[Italija]]}} Podroben zemljevid evroregije, ki jo tvorita avstrijska zvezna država Tirolska in italijanski avtonomni pokrajini Bolzano in Trento]] Z jezikovnega vidika je prebivalstvo avstrijske Tirolske [[Nemščina|nemško]] govoreče, medtem ko velika večina prebivalcev Trentinskega govori [[Italijanščina|italijansko]]. Na Južnem Tirolskem približno dve tretjini prebivalcev kot materni jezik govori nemščino, ena četrtina pa italijanščino.<ref name="Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol">Oscar Benvenuto (ed.): "[http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf South Tyrol in Figures 2008", Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol], Bozen/Bolzano 2007, p. 15, Table 9</ref> Skupno je v evroregiji 62% prebivalcev nemško govorečih in 37% italijansko govorečih. Približno 1% celotnega prebivalstva evroregije govori [[ladinščina|ladinščino]] kot svoj materni jezik, pri čemer je ta skupina večinoma avtohtona na Južnem Tirolskem, pa tudi na Trentinu in Bellunu. Evroregija v številkah na dan 31. decembra 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} == Sodelovanje == Čezmejno sodelovanje med tremi sosedami danes zajema številna področja, vključno s turizmom, prometom, infrastrukturo, socialnimi storitvami in okoljskimi vprašanji na občutljivem območju osrednjih [[Alpe|Alp]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Znak dobrodošlice]] Po zgodovinskem srečanju parlamentov avstrijske Tirolske in Južne Tirolske leta 1971, ki je bilo prvo po 57 letih,so bila skupna zasedanja dvajset let pozneje razširjena še na Trentinsko. V devetdesetih letih 20. stoletja je avstrijska zvezna dežela [[Predarlska]], ki je bila s to regijo v preteklosti tesno povezana, dobila status opazovalke v skupnem deželnem zboru treh pokrajin ({{Jezik|de|Dreier Landtag}}). Zasedanja skupščine so potekala na različnih zgodovinsko pomembnih krajih, kot sta [[Innsbruck]] in nekdanja prestolnica Tirolske, [[Merano]]. == Seznam predsednikov == Predsedovanje traja dve leti, pri čemer se na vodilnem položaju izmenjujejo trije sestavni organi. * 2023 - danes [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref>{{Navedi splet|url=https://news.provincia.bz.it/it/news/superare-i-confini-l-alto-adige-assume-la-presidenza-dell-euregio|title="Superare i confini": l'Alto Adige assume la Presdienza dell'Euregio|language=it|access-date=3. april 2024}}</ref> * 2021 - 2023 [[Maurizio Fugatti]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ufficiostampa.provincia.tn.it/Comunicati/Presidenza-trentina-dell-Euregio-2021-2023-presentato-il-programma-a-giunta-e-assemblea|title=Presidenza trentina dell'Euregio 2021-2023, presentato il programma a giunta e assemblea|author=Infotn|website=Ufficio Stampa Provincia Autonoma di Trento|language=it|access-date=1. avgust 2022}}</ref> * 2019 - 2021 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ansa.it/trentino/notizie/2019/10/12/euregio-la-presidenza-passa-dal-tirolo-allalto-adige_db3d86d4-eef7-4c7c-9158-12225152a6d0.html|title=Euregio, la presidenza passa al Tirolo}}</ref> * 2017 - 2019 [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]]) * 2015 - 2017 [[Ugo Rossi]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansa.it/trentino/notizie/2015/11/18/euregio-ugo-rossi-presidente-gect_01acc576-775c-4b0c-8300-2560b57e1d6b.html|title=Ugo Rossi presidente del GECT}}</ref> * 2013 - 2015 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url= http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|title= Günther Platter nuovo presidente del GECT|editor= Regione autonoma Trentino-Alto Adige/Südtirol|date= 10. oktober 2013|access-date= 30. oktober 2013|archive-date= 1. november 2013|archive-url= https://web.archive.org/web/20131101110624/http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|url-status=dead}}</ref> * 2011 - 2013 [[Luis Durnwalder]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[evroregija|Evroregija]] * [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] * [[Pokrajina Trento|Avtonomna pokrajina Trento]] * [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska (Avstrija)]] * [[Tirolska]] * [[Alpska konvencija]] == Sklici == {{reflist}} == External links == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Euroregions}} {{coord missing|Austria}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} <!-- [[Category:1998 establishments in the European Union]] [[Category:States and territories established in 1998]] [[Category:Euroregions]] [[Category:Regions of Tyrol (state)]] [[Category:South Tyrol]] [[Category:Trentino]] [[Category:Tyrolean culture]] --> elv5vzz9d5q0kt7ws51l0qo8isga9h9 6659184 6659183 2026-04-13T08:38:37Z Pinky sl 2932 /* Zgodovina */ 6659184 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avstrija-Italja (13.4) Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Trento]] }} |admin_center_type = Uradi |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = |leader_name1 = |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) je politično-geografsko obmejno območje, ki ga tvorita dve evropski državi, s tremi regionalnimi oblastmi v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Italija|Italiji]]: avstrijska [[Zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (tj. [[Severna Tirolska|Severna]] in [[Vzhodna Tirolska]]) ter italijanski avtonomni [[Pokrajine Italije|pokrajini]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] in [[Avtonomna pokrajina Trento]]. ==Opis== Meje evroregije ustrezajo nekdanji [[Grofija Tirolska|knežji grofiji Tirolski]], kronski deželi [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]], ki je stoletja oblikovala življenje v [[Alpe|alpski]] regiji.[[File:Logo Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD.jpg|thumb|[[Logotip]] Evregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino na vlaku SAD v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] med [[Fortezza|Fortezzo]] in [[Lienz|Lienzom]]]] Italija in Avstrija sta 27. januarja 1993 sklenili sporazum o čezmejnem sodelovanju. Oktobra 1995 je bil v Bruslju odprt skupni predstavniški urad dveh italijanskih avtonomnih pokrajin in avstrijske zvezne dežele. [[Italija]] je temu sprva močno nasprotovala in sprožila spor pred [[ustavno sodišče|ustavnim sodiščem]].<ref name="Euregio">Euregio, ''Tirolo Alto Adige Trentino - Uno sguardo storico''. Trento 2013, ISBN 978-88-907860-2-0, p. 127</ref> Leta 1998 so tri lokalne oblasti podpisale lastno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, kar je časovno sovpadalo z odprtjem meja na podlagi [[Schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] iz leta 1985.<ref name="Euregio"/> === EZTS II (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) === 29. oktobra 2009 je bilo med 14. zasedanjem skupnega deželnega zbora ''[[Dreier Landtag]]'' (skupno zasedanje skupščin obeh avtonomnih pokrajin in tirolskega deželnega zbora)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio-bz.org/it/seduta-congiunta/ultima_seduta_congiunta_mezzocorona_2009.asp|title=Delibere Dreier Landtag GECT|editor=Consiglio Provinciale di Bolzano|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref> sprejeta odločitev o začetku dejavnosti za ustanovitev [[EZTS]] (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), s čimer so se pristojne lokalne vlade zavezale k ustanovitvenim postopkom.<ref>Peter Bußjäger, ''Der Europäische Verbund territorialer Zusammenarbeit (EVTZ)'', op. cit.</ref> Poleg predstavniškega urada pri [[Evropska unija|Evropski uniji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je bil po odobritvi EZTS 15. oktobra 2009 odprt tudi urad v [[Bolzano|Bolzanu]]<ref>{{Navedi splet|url=http://wwwext.ansa.it/web/notizie/notiziari/qualitaaltoadige/2009/12/23/visualizza_new.html_1648924409.html|title=Apertura della sede di Bolzano|editor=ANSA|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref>, ki se nahaja v prostorih raziskovalnega central [[Eurac]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landtag-bz.org/de/dreier-landtag/archiv-beschluesse.asp?somepubl_action=300&somepubl_image_id=108727|title=Dreier-Landtag|publisher=Südtiroler Landtag}}</ref> Maja 2011 je [[Vlada Italijanske republike|italijanska vlada]] Evroregiji uradno priznala lastno javno in čezmejno pravno osebnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/611.asp|title=Comunicato stampa sul riconoscimento da parte del governo}}</ref> Takoj zatem so tri lokalne vlade z notarskim zapisom, sestavljenim 14. junija 2011 na gradu [[Castel Thun|gradu Castel Thun]], ratificirale ustanovni akt in imenovale [[Luis Durnwalder|Luisa Durnwalderja]] za prvega predsednika.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/622.asp|title=Firma dell'atto fondativo}}</ref> ==Članice regije== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Zvezna dežela Tirolska]], [[Avstrija]]}}{{legend|#f7b77b|[[Avtonomna pokrajina Bolzano]], [[Italija]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Avtonomna pokrajina Trento]], [[Italija]]}} Podroben zemljevid evroregije, ki jo tvorita avstrijska zvezna država Tirolska in italijanski avtonomni pokrajini Bolzano in Trento]] Z jezikovnega vidika je prebivalstvo avstrijske Tirolske [[Nemščina|nemško]] govoreče, medtem ko velika večina prebivalcev Trentinskega govori [[Italijanščina|italijansko]]. Na Južnem Tirolskem približno dve tretjini prebivalcev kot materni jezik govori nemščino, ena četrtina pa italijanščino.<ref name="Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol">Oscar Benvenuto (ed.): "[http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf South Tyrol in Figures 2008", Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol], Bozen/Bolzano 2007, p. 15, Table 9</ref> Skupno je v evroregiji 62% prebivalcev nemško govorečih in 37% italijansko govorečih. Približno 1% celotnega prebivalstva evroregije govori [[ladinščina|ladinščino]] kot svoj materni jezik, pri čemer je ta skupina večinoma avtohtona na Južnem Tirolskem, pa tudi na Trentinu in Bellunu. Evroregija v številkah na dan 31. decembra 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} == Sodelovanje == Čezmejno sodelovanje med tremi sosedami danes zajema številna področja, vključno s turizmom, prometom, infrastrukturo, socialnimi storitvami in okoljskimi vprašanji na občutljivem območju osrednjih [[Alpe|Alp]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Znak dobrodošlice]] Po zgodovinskem srečanju parlamentov avstrijske Tirolske in Južne Tirolske leta 1971, ki je bilo prvo po 57 letih,so bila skupna zasedanja dvajset let pozneje razširjena še na Trentinsko. V devetdesetih letih 20. stoletja je avstrijska zvezna dežela [[Predarlska]], ki je bila s to regijo v preteklosti tesno povezana, dobila status opazovalke v skupnem deželnem zboru treh pokrajin ({{Jezik|de|Dreier Landtag}}). Zasedanja skupščine so potekala na različnih zgodovinsko pomembnih krajih, kot sta [[Innsbruck]] in nekdanja prestolnica Tirolske, [[Merano]]. == Seznam predsednikov == Predsedovanje traja dve leti, pri čemer se na vodilnem položaju izmenjujejo trije sestavni organi. * 2023 - danes [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref>{{Navedi splet|url=https://news.provincia.bz.it/it/news/superare-i-confini-l-alto-adige-assume-la-presidenza-dell-euregio|title="Superare i confini": l'Alto Adige assume la Presdienza dell'Euregio|language=it|access-date=3. april 2024}}</ref> * 2021 - 2023 [[Maurizio Fugatti]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ufficiostampa.provincia.tn.it/Comunicati/Presidenza-trentina-dell-Euregio-2021-2023-presentato-il-programma-a-giunta-e-assemblea|title=Presidenza trentina dell'Euregio 2021-2023, presentato il programma a giunta e assemblea|author=Infotn|website=Ufficio Stampa Provincia Autonoma di Trento|language=it|access-date=1. avgust 2022}}</ref> * 2019 - 2021 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ansa.it/trentino/notizie/2019/10/12/euregio-la-presidenza-passa-dal-tirolo-allalto-adige_db3d86d4-eef7-4c7c-9158-12225152a6d0.html|title=Euregio, la presidenza passa al Tirolo}}</ref> * 2017 - 2019 [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]]) * 2015 - 2017 [[Ugo Rossi]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansa.it/trentino/notizie/2015/11/18/euregio-ugo-rossi-presidente-gect_01acc576-775c-4b0c-8300-2560b57e1d6b.html|title=Ugo Rossi presidente del GECT}}</ref> * 2013 - 2015 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url= http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|title= Günther Platter nuovo presidente del GECT|editor= Regione autonoma Trentino-Alto Adige/Südtirol|date= 10. oktober 2013|access-date= 30. oktober 2013|archive-date= 1. november 2013|archive-url= https://web.archive.org/web/20131101110624/http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|url-status=dead}}</ref> * 2011 - 2013 [[Luis Durnwalder]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[evroregija|Evroregija]] * [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] * [[Pokrajina Trento|Avtonomna pokrajina Trento]] * [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska (Avstrija)]] * [[Tirolska]] * [[Alpska konvencija]] == Sklici == {{reflist}} == External links == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Euroregions}} {{coord missing|Austria}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} <!-- [[Category:1998 establishments in the European Union]] [[Category:States and territories established in 1998]] [[Category:Euroregions]] [[Category:Regions of Tyrol (state)]] [[Category:South Tyrol]] [[Category:Trentino]] [[Category:Tyrolean culture]] --> 3d06w49ujb5jd03091voe1is9py019n 6659195 6659184 2026-04-13T09:05:14Z Pinky sl 2932 6659195 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Species of flowering plant}} {{Speciesbox | name = False rhubarb | image = Rheum rhaponticum jfg.jpg | genus = Rheum | species = rhaponticum | authority = [[Carl Linnaeus|L.]]<ref name=POWO_696786-1/> |synonyms_ref = <ref name=POWO_696786-1/> |synonyms = {{Species list |Rhabarbarum rhaponticum|(L.) Moench |Rheum rotundatum|Stokes }} }} '''''Rheum rhaponticum''''', the '''false rhubarb''', '''rhapontic rhubarb''' or '''rhapontic''', is a plant species in the genus ''[[Rheum (plant)|Rheum]]'' found in the wild.<ref name=ITIS/> It is the only ''Rheum'' species found only in Europe, and is now restricted to the [[Rila]] mountain range in south-western [[Bulgaria]].<ref name=POWO_696786-1/><ref name="red book"/><ref name=LibeEngl89/> It was introduced to other countries in Europe.<ref name="red book"/> It is considered to be one of the parents of the modern culinary [[rhubarb]].<ref name=TanhSuojHart19/> ==Description== ''Rheum rhaponticum'' is a robust [[Perennial plant|perennial]] [[herbaceous plant]] growing from a woody [[rhizome]]. It has large, undivided leaves, with succulent [[Petiole (botany)|petioles]] (stalks). The blade of the leaf is up to 50&nbsp;cm long, and is wider than its length. The leaves are heart-shaped at the base with five prominent nerves. The petioles are concave above and convex below, with about 10 ridges. The flowers are borne in a [[panicle]] and are light greenish-yellow in colour. The fruits have membrane-like wings and are about 5&nbsp;mm long on [[Pedicel (botany)|pedicels]] (stems) of the same length.<ref name=LibeEngl89/> ===Karyotypy=== In 1928, Jaretzky found ''R. rhaponticum'' to have 2''n'' = 44 [[chromosome]]s,<ref name=karyotypes>{{cite journal |last1=Ruirui |first1=Liu |last2=Wang |first2=Ailan |last3=Tian |first3=Xinmin |last4=Wang |first4=Dongshi |last5=Liu |first5=Jianquan |date=2010 |title=Uniformity of karyotypes in Rheum (Polygonaceae), a species-rich genus in the Qinghai-Tibetan Plateau and adjacent regions |url=https://www.researchgate.net/publication/261646487 |journal=Caryologia Firenze |volume=63 |issue=1 |pages=82–90 |doi=10.1080/00087114.2010.10589711 |s2cid=86616077 |access-date=24 March 2019|doi-access=free }}</ref> however, a study of the wild Bulgarian population in 1989 revealed a chromosome number of 2''n'' = 22.<ref name=LibeEngl89/> ==Taxonomy== ''Rheum rhaponticum'' was first described by [[Carl Linnaeus]] in 1753.<ref name="IPNI_696786-1">{{cite web |title=Plant Name Details for ''Rheum rhaponticum'' L. |work=[[International Plant Names Index|The International Plant Names Index]] |url=http://www.ipni.org/ipni/idPlantNameSearch.do?id=696786-1 |access-date=2019-03-10 }}</ref> Linnaeus knew the plant only from cultivated specimens grown at [[Uppsala]] in Sweden and in the [[Netherlands]]. These were derived from plants grown the early 17th century in the [[Orto botanico di Padova|Padua botanic garden]], collected by a former student of the botanic garden, Francisco Crasso, in what was then known as Thrace. Plants from the Rila mountain range have been compared to those in Linnaeus's herbarium and are considered to be the same species. The name ''Rheum rhaponticum'' has also been applied in a broad sense to culinary rhubarb.<ref name=LibeEngl89/> == History == The word ''rha ponticum'', [[Latin language|Latin]] for 'rha from [[Pontus (region)|Pontus]]' (Pontus corresponds to the northern coast of [[Anatolia]]), was first mentioned by [[Dioscorides]], who says that this is the name the Romans used for a valued medicinal root imported from the east. Dioscorides also mentions the root is most similar to that of ''[[Centaurea]]''.<ref name=Diosc>{{cite book |last1=Osbaldeston |first1=Tess Anne |last2=Wood |first2=RPA |date=2000 |title=Dioscorides - De Materia Medica |url=https://archive.org/details/de-materia-medica/page/n392 |location=Johannesburg |publisher=Ibidis Press |pages=364, 367 |isbn=0-620-23435-0}}</ref> Throughout most of the [[Middle Ages]] and early modern era Europeans were unaware of the source for these roots, which had become known as ''rheum barbarum'' (among many other names, including the Persian ''raved''). Botanists such as [[Leonhart Fuchs]] (in 1542) and [[Rembert Dodoens]] (in 1554) identified a species of thistle in the family [[Asteraceae]], ''[[Rhaponticum scariosum]]'', as the source of the root, thus this plant was used to produce an inferior rhubarb.<ref>{{cite web |url=https://leesmaar.nl/cruijdeboeck/deel3/capitel010.htm |title=Capitel 10 Deel 3 Cruijdeboeck 1554 |author=<!--Not stated--> |date=18 February 2015 |language=Dutch |website=Plantaardigheden |publisher= |access-date=16 March 2019}}</ref> ''R. rhaponticum'' was the first rhubarb plant ever to be seen by Europeans, but it took some time before Europeans accepted that rhubarb was harvested from ''[[Rheum (plant)|Rheum]]''. ==Chemistry== [[Hyperoside]], the 3-O-galactoside of quercetin, can be found in ''R. rhaponticum'', where it may serve as a UV blocker found in the bracts. It also contains the hydroxystilbenes [[rhaponticin]] and [[desoxyrhaponticin]].<ref>{{Cite journal|doi=10.1186/1749-8546-5-7|pmc=2837008|title=Treatment of menopausal symptoms by an extract from the roots of rhapontic rhubarb: The role of estrogen receptors|year=2010|last1=Vollmer|first1=Gunter|last2=Papke|first2=Anja|last3=Zierau|first3=Oliver|journal=Chinese Medicine|volume=5|pages=7|pmid=20170496 |doi-access=free }}</ref> == Sklici == {{Reflist|refs= <ref name=ITIS>{{ITIS |taxon=''Rheum rhaponticum'' L. |id=21319 |access-date=November 11, 2013}}</ref> <ref name=LibeEngl89>{{Cite journal |last1=Libert |first1=Bo |last2=Englund |first2=Roger |date=1989 |title=Present Distribution and Ecology of ''Rheum rhaponticum'' (Polygonaceae) |journal=Willdenowia |volume=19 |issue=1 |pages=91–98 |jstor=3996925 |name-list-style=amp }}</ref> <ref name=POWO_696786-1>{{cite web |url=http://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:696786-1|title=Rheum rhaponticum|website=Plants of the World Online|access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name="red book">{{cite web |url=http://e-ecodb.bas.bg/rdb/bg/vol1/Rherhapo.html |title=''Rheum rhaponticum'' |website=Red Book of Bulgaria, Volume I |access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name=TanhSuojHart19>{{Citation |last1=Tanhuanpää |first1=Pirjo |last2=Suojala-Ahlfors |first2=Terhi |last3=Hartikainen |first3=Merja |date=2019 |title=Genetic diversity of Finnish home garden rhubarbs (''Rheum'' spp.) assessed by simple sequence repeat markers |journal=Genetic Resources and Crop Evolution |volume=66 |issue=1 |pages=17–25 |doi=10.1007/s10722-018-0692-8 |s2cid=52821042 |name-list-style=amp }}</ref> }} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} *{{Commons category-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} {{Taxonbar|from=Q7218332}} {{Authority control}} <!-- [[Category:Rheum (plant)|rhaponticum]] [[Category:Plants described in 1753]] [[Category:Botanical taxa named by Carl Linnaeus]] [[Category:Endemic flora of Bulgaria]] --> 3snk5b01sl2aqyh9bq7kbdl55oxaqrj Vir, Domžale 0 108592 6659138 6549917 2026-04-13T01:19:36Z ~2026-13659-49 255600 6659138 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Vir}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Vir |geopedia=#L410_T13_F10091993_b4 | latd = 46 |latm = 8 |lats = 58.18 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 21.36 |longEW = E |najdisi=Vir |nadmorska=305,6 |povrsina=1,45 |prebivalstvo=3525 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1230 |posta=Domžale |obcina=Domžale |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Vir''' (tudi ''Vir pri Domžalah'') je [[naselje]] v [[Občina Domžale|Občini Domžale]] z okoli 3.500 prebivalci in je satelitsko naselje [[Domžale|Domžal]]; nahaja se ob Zeleni osi [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]]. Najvišja stavba v predmestju je [[silos]] v lasti [[Žito|Žita]]. Na Viru deluje tudi [[tekstilna industrija]] [[Tosama]] že vrsto let. Na Viru imajo nekaj manjših trgovin, barov, bencinsko črpalko, lekarno, banko in svojo pošto, s poštno številko 1232 Domžale-Vir. V zadnjih letih so zgradili diskontno trgovino in nakupovalni park Arcadia. Naselje meji na četrt [[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Center, Domžale|Center]], [[Podrečje]], [[Količevo]], [[Dob]]. == Pustna dežela == Najbolj znan vsakoletni dogodek Vira je, ko se predmestje spremeni v Pustno deželo. Domžalski župan simbolično preda ključ pustnemu županu, ki je na oblasti naslednjih 14 dni. Takrat je na Viru prepovedano delo, cenejše vino v lokalih in vrhunec dogodka, pustni karneval pustnega Strička z Vira. == Športni park == Središče športa in rekreacije na Viru je Športni park Vir, kjer ima glavno vlogo Športno in nogometno društvo Vir ([[NK Vir]]). Nogometni klub Vir( [[NK Vir]]) je bil ustanovljen leta 1980, znotraj kluba aktivno delujejo člani NK Vir, Veterani [[NK Vir]], Ženski nogometni klub Vir(ŽNK Vir) ter otroška in mladinska nogometna šola NK Vir(selekcije od U-5 DO U-12). == Ulice od A do Ž == Posebnost Vira so ulice, te so imenovane po abecednem vrstnem redu. Prva ulica je Aljaževa, aleja do vseh ostalih je Bukovčeva. Ulice si sledijo po abecedi, zato za ulico Zrinjskega sledi Žnidaršičeva. Prvotno je tako obstajala tudi ulica na [[C]], ki pa je ni več. Načrtovalec tega vrstnega reda si je kot ulico na C zamislil Cojzovo. Nazori, ki jih je v jezikoslovju zagovarjal [[Vuk Stefanović Karadžić]], se v [[Slovenščina|slovenščini]], kot kaže, v nasprotju z načrtovalčevimi pričakovanji, niso uveljavili in je bila ta ulica kasneje [[Prečrkovanje|prečrkovana]] v Zoisovo. == Četrtna skupnost Toma Brejca Vir == Naselja znotraj skupnosti sta še [[Količevo]] in [[Podrečje]]. Tu se nahaja Kulturni dom Toma Brejca, kjer prirejajo razne prireditve in predstave. Imajo tudi prostovoljno gasilsko društvo Vir. Tu ni osnovne šole zato otroci hodijo v [[Osnovna šola Dob|osnovno šolo Dob]] in v [[Osnovna Šola Rodica|osnovno šolo Rodica]]. Od leta [[1998]] ima tudi svojo [[Župnija Vir pri Domžalah|župnijo]]. Sedaj so zgradili novejšo in modernejšo [[cerkev sv. Jožefa, Vir pri Domžalah|cerkev sv. Jožefa]], ki je zamenjala majhno leseno kapelo. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Domžale}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] {{normativna kontrola}} nzt4er9ufceq35nh63pf9mz39flzqn1 Dragomelj 0 108618 6659136 6549901 2026-04-13T01:17:54Z ~2026-13659-49 255600 6659136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10090709_b4 | latd = 46 |latm = 6 |lats = 33.53 |latNS = N | longd = 14 |longm = 35 |longs = 28.36 |longEW = E |najdisi=Dragomelj |slika=Dragomelj Slovenia.JPG |nadmorska=285,3 |povrsina=3,20 |prebivalstvo=1030 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1230 |posta=Domžale |obcina=Domžale |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Dragomelj - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=13729 <!--slika--> | lokacija = | občina = Domžale <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Dragomelj''' je [[naselje]] z okoli 1000 prebivalci v [[občina Domžale|Občini Domžale]], ki leži na obrobju [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] na meji z gorenjsko regijo. Območje Dragomlja leži med posestvom Pšata na zahodu, [[Šentpavel pri Domžalah|Šentpavlom]] na vzhodu in [[Domžale|Domžalami]] na severu. Na jugozahodu Dragomelj omejuje [[Podgorica pri Črnučah]], na jugovzhodu vas [[Pšata, Domžale|Pšata]], s katero tvori Krajevno skupnost Dragomelj - Pšata, del [[Mala Loka, Domžale|Male Loke]] ter [[Mavenče]]. Območje Dragomlja obsega nižinski svet, skozenj tečeta dva potoka oz. vodotoka: [[Gobovšek (Pšata)|Gobovšek]] in potok/reka [[Pšata]]. Tla so zgrajena iz dokaj rodovitne prsti in zato primerna za poljedelstvo. == Zgodovina == Novejše arheološke najdbe pričajo o naselitvi na območju Dragomlja že v [[prazgodovina|prazgodovini]], v mlajši [[kamena doba|kameni dobi]], starejše [[bronasta doba|bronasti]] in [[rimljani|rimski dobi]] kot tudi zgodnji [[srednji vek|srednejveški]] naselitvi. Med najpomembnejši najdbi sodita dva kovinska zaklada - [[depo]]ja sestavljena iz [[baker|bakrenih]] in [[bron]]astih polizdelkov ter ostanki dveh odkritih slovanskih hiš, ki sodita med najbolj redke najdbe<ref>[http://www.zvkds.si/?content=64&ord=3&item_id=1 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije-Najdišče Dragomelj pri Ljubljani]</ref>- Med široko paleto najdb se nahaja tudi bronasta sekira, našli pa so tudi odlitke, posodo za odlitke, [[amfora|amfore]], strešnike ter tudi nekaj okostja, kar si arheologi razlagajo s tem, da naj bi bilo tu [[slovani|staroslovansko]] pokopališče domnevno že v [[10. stoletje|10. stoletju]]. Pri izkopu zemlje za gradnjo hiš so naleteli tudi na tlak, kar priča o rimski naselbini. Pisni viri, ki govorijo o obstoju Dragomlja in sosednjega Šentpavla, segajo v leto 1312, ko se prvič omenja dvor v Dragomlju, za Šentpavel pa v leto 1374, ko se omenja skupaj z [[Dvorec|dvorom]] v Dragomlju. == Izvor imena vasi == Ime Dragomelj si nekateri razlagajo, kot »drag« v smislu bližnji, dragocen, ljub. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] pa si ga je razlagal kot »draga«, kar pomeni log in pašo, česar je bilo v Dragomlju veliko. == Grad in dvor v Dragomlju == [[Slika:Valvasor - Grad Dragomelj.jpg|thumb|right|280px|[[Grad Dragomelj]] na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679]] Zgodovino Dragomlja zaznamujeta med drugim tudi grad in dvor. [[Grad]], ki je ležal na desnem bregu reke Pšate, naj bi nastal v srednjem veku, kot dvori v [[Šentjakob ob Savi|Šentjakobu]], [[Pšata, Domžale|Pšati]] in [[Mala Loka, Domžale|Mali Loki]]. Sprva naj bi bil dvor, kasneje pa postal grad. Prvič se omenja v letu 1312, ko je neka Eva, lastnica dvora, brez dedičev podarila dvor [[Nemški viteški red|Nemškemu viteškemu redu]]. Valvasor, ki je Dragomelj poimenoval Drogembel, priča o pristnosti gradu, kot tudi dvora. Julija 1528 so Turki pridrli v Dragomelj in ga opustošili. Grad je od takrat dalje le še propadal. V [[19. stoletje|19. stoletju]] pa naj bi še pogorel. Danes o gradu ni več sledu, kot tudi ne vzpetini, ki je pričal o gradu. O dvoru Dragomelj, ki naj bi ob reki Pšati, je le malo znanega. == Gospodarstvo == V vasi Dragomelj je bilo že od nekdaj razvito kmetijstvo, [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarsto]], poljedelstvo poleg njega pa so bile in so še druge dejavnosti, čeprav nekatere že propadle, med drugim primerne tudi za razvoj turizma. ===Gostilne in trgovanje=== Najstarejša gostilna v vasi je Burica. Deluje že tristo let. Poleg nje je bila včasih še gostilna Cajhen, ki je propadla. V isti zgradbi so gostilno odprli tudi Medvedovi, a jo kmalu zaprli. Blažičevo gostilno v središču so zaprli po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Ivan Grad jo je tudi skušal odpreti, a jo je tudi ta moral zapreti. Prva trgovina v Dragomlju je imela nemško ime. Slovela je predvsem po prodaji piva. Trgovina Marička je delovala nekaj let a tudi ta propadla. V Dragomlju je Vinko Setnikar odprl trgovino z orodjem in živili, ki so jo med prvo svetovno vojno izropali. Danes je na tem mestu [[Renault]] servis ter prodaja vozil. ===Mlekarska zadruga=== Leta 1902 so v Dragomlju ustanovili Mlekarsko zadrugo Dragomelj. Nekaj let je zelo uspešno poslovala, a so jo zaprli, ker so kmetje doma posnemali [[mleko]] in mu dodajali vode. ===Pridelava žganja in kisa=== Leta 1932 je [[Mirko Grad]] odprl podjetje, v katerem so kuhali likerje, [[žganje|žganja]], razne sokove, zlasti malinovec. Žganje so kuhali predvsem iz sliv, ki so jih pripeljali iz Bosne. Čez dve leti je Martin Sever odprl podjetje, v katerem je prideloval [[kis]]. ===Ribogojnici=== Prvo [[ribogojnica|ribogojnico]] je ustanovil Mirko Grad ob Pšati, kjer je gojil [[ščuka|ščuke]] in [[krap]]e. Ribogojnica je kljub dobremu poslovanju propadla. V Dragomlju je bila še ena ribogojnica v lasti [[Svetozar Hribar|Svetozarja Hribarja]], ki je delovala še vse do nedavnega. Žal gojenje rib zaradi znižanja ravni podtalnice in onesnaženosti ni več mogoča in se je tudi ta ribogojnica zaprla. ===Slamnikarstvo=== [[Slamnikarstvo]], značilno, bi mnogi rekli, le za [[Ribnica|Ribnico]], je bila v preteklosti še kako značilno tudi za Dragomelj. Zaradi te dejavnosti, ki se je začela razvijati v [[18. stoletje|18.st.]], so mnoge kmetije propadale. A kljub vsemu je tudi samo slamnikarstvo po prvi svetovni vojni kmalu propadlo. ===Mlini=== V začetku stoletja so bili v Dragomlju štirje [[mlin]]i. Sedaj je dejaven le še eden. === Ostale dejavnosti === Poleg navedenih dejavnosti so se danes razvite še mnoge druge, kot so frizerstvo, usnjarstvo, dve avtoličarstvi (eno v Dragomlju in eno v Šentpavlu), tri mizarstva, avtoprevozništvo, trgovina s čistili, fizioterapija, čolnarstvo in še kar nekaj bi jih lahko našteli. == Kulturne ustanove == Kulturnih ustanov je malo. Med njih lahko štejemo [[Cerkev svetega Pavla|cerkvico sv. Pavla v Šentpavlu]] ter [[Cerkev svetega Petra|cerkev sv. Petra na Pšati]]. V Dragomlju je le kapelica, ki je nastala po 1. svetovni vojni po zaslugi nekega [[partizan]]a, ker se je iz vojne vrnil živ in zdrav. Kapelica je bila že obnovljena. Poleg nje je v vasi nova šola, ki je nadomestila staro manjšo šolo, v kateri je potekal pouk od 1. do 4. razreda. == Rastlinstvo in živalstvo == V okolici uspeva [[močvirski tulipan]], ki je zaščiten, a tudi vedno redkejši. Tu so različna drevesa kot [[smreka|smreke]], [[Jelka (drevo)|jelke]], [[hrast]]i - prevladujejo mešani [[gozd]]ovi. Poleti tu uspevajo gozdne jagode, jeseni pa je veliko raznovrstnih [[goba|gob]], prevladujejo [[štorovka|štorovke]]. Živalstvo je pestro. Gozd je dom mnogim vrstam. Tu lahko najdemo [[zajec|zajce]], [[srna|srne]], ki jih lahko srečamo predvsem pozimi v skupinah, ko se peljemo iz Domžal proti Dragomlju. V dragomeljskih gozdovih živi tudi [[fazan]], a se ga iz leta v leto manj opazi. Najdemo pa tudi [[divji petelin|divjega petelina]], za katerega je značilno, da je v obdobju parjenja najbolj ranljiv, saj ga v tem obdobju ne zanima nič drugega kot samo samica, ki jo privablja s svojim glasnim petjem. Poleg njega lahko vidimo [[lisica|lisice]], [[polh]]e, [[miš]]i, [[veverice]]; posebej spomladi pa so zelo opazne tudi [[ptice]]. == ŠD Dragomelj - Pšata == Športno društvo Dragomelj - Pšata je bilo ustanovljeno leta 2001. Dejavnost članov pokriva organizacijo nogometnih, košarkarskih, namiznoteniških in šahovskih turnirjev, kot tudi pomoč ob organizaciji dogodkov na ravni krajevne skupnosti. == Literatura == * Lojze Gajšek. Cerkev sv. Pavla: Št. Pavel - Dragomelj {{COBISS|ID=1665114}} * Alenka Grčar. Ob Gobovšku in Pšati : topografija Dragomlja in Pšate {{COBISS|ID=16006400}} == Viri in sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] *[[Dragomer]] {{Domžale}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Dragomelj|*]] {{normativna kontrola}} hj0khxfzd6tt3c81xn6vclumn27nnh0 Zaboršt, Domžale 0 117219 6659135 6461919 2026-04-13T01:17:04Z ~2026-13659-49 255600 6659135 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Zaboršt}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Zaboršt |geopedia=#L410_T13_F10092078_b4 | latd = 46 |latm = 8 |lats = 2.54 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 42.72 |longEW = E |najdisi=Zaboršt,+Domžale |nadmorska=294,7 |povrsina=1,41 |prebivalstvo=802 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1230 |posta=Domžale |obcina=Domžale |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Zaboršt''' je [[naselje]] z okoli 800 prebivalci (2025) v [[občina Domžale|Občini Domžale]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Domžale}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] d06cye78rz6qbc605hbloioz644u2y2 Rodica, Domžale 0 117235 6659137 6499292 2026-04-13T01:18:26Z ~2026-13659-49 255600 6659137 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Rodica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Rodica |geopedia=#L410_T13_F10091543_b4 | latd = 46 |latm = 8 |lats = 53.5 |latNS = N | longd = 14 |longm = 35 |longs = 39.45 |longEW = E |najdisi=Rodica |nadmorska=305,3 |povrsina=0,37 |prebivalstvo=820 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1230 |posta=Domžale |obcina=Domžale |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Rodica''' je [[naselje]] z nekaj nad 800 prebivalci (2025) v [[občina Domžale|Občini Domžale]]. V predmestju je Osnovna šola Rodica in šola za otroke s posebnimi potrebami Roje. Naselje je povezano z [[železniško postajališče Rodica|železniško postajo Rodica]] in ima postajališče za medkrajevni avtobus. Na Rodici je [[Nakupovalni center Breza]] in znana pivnica Adam Ravbar. Skozi naselje teče reka [[Pšata]]. Naselje se nahaja v in je obenem tudi sedež četrtne skupnosti [[Jarše-Rodica]]. Naselje meji na četrti [[Bistra, Domžale|Bistra]], [[Center, Domžale|Center]] in [[Vir]], od katerega ga naravno ločuje reka [[Kamniška Bistrica]]. ==Krajevna skupnost Jarše-Rodica== Je eno manjših naselij, a je gosto poseljeno. Naselja znotraj skupnosti so: [[Rodica]], [[Spodnje Jarše]], [[Srednje Jarše]], [[Zgornje Jarše]] in [[Groblje, Rodica|Groblje]]. Sedež je v Grobljah. Ima okoli 2200 prebivalcev. Od 3. septembra 1993 leta je aktivno Kulturno društvo Groblje, v katerem deluje Dramska skupina, Dekliški pevski zbor "Moj spev", ter odrasla folklorna skupina in mešani pevski zbor Klas Groblje. Turistično društvo Jarše-Rodica je bilo ustanovljeno 23. maja leta 1999 ter Društvo mladih Jarše leta 2007. ==Znani krajani oz. domačini== * [[Alenka Gotar]], pevka * [[Janez K. Lapajne]], geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]], režiser * [[Marta Pirnat Greenberg]], jezikoslovka in prevajalka * [[Aiken Veronika Prosenc]], filmska producentka * [[Franc Rode]], kardinal == Izvor krajevnega imena == Zelo pogosto krajevna imena v Sloveniji izvirajo iz zemljišča. Ime "rodica" pomeni slab svet, neobdelan, pust. Krajevno ime je verjetno izpeljano iz [[hipokoristik]]a ''Rodъ'', spadajočega k [[Slovani|slovanskemu]] osebnemu imenu ''Rodislavъ'', katerega osebna imena so nastala iz imena očeta in se ohranjajo v slovenskih priimkih [[Rode]] in Rodič. Krajevno ime Rodica torej prvotno pomeni Rodova naselbina. Manj verjetno pa je izvajanje krajevnega imenaa iz pridevniške osnove ''ród'' (tonemsko rôd) v pomenu hrapav, neraven, neugoden. V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1426 kot ''Rodicz'', 1428 ''Rodiczs'', 1458 ''Roditsch'' in 1467 ''Rodin''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Rodica}} *[[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Domžale}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Rodica, Domžale|*]] ogkiru3papkq7pxghna52h1u3jbjpg3 Milijonar 0 120149 6659102 6655337 2026-04-12T19:38:33Z Sportomanokin 14776 /* Oddaje po sezonah */ 6659102 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Milijonar<br><small>Who Wants to Be a Millionaire?</small> | slika = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]] | naslov = | žanr = TV kviz | avtor = David Briggs<br>Mike Whitehill<br>Steven Knight | voditelj = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)<br>Boštjan Romih (7.–11. sezona)<br>Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)<br>Jure Godler (16. sezona–) | skladatelj = Keith Strachan<br>Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )<br/>Ramon Covalo<br/>Nick Magnus (2019 - 2020) | število_predvajanih_sezon = | število_predvajanih_epizod = | čas_trajanja =50 minut | produkcijska_hiša = | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = | začetek_konec = '''Lepo je biti milijonar'''<br>6. marec 2000–27. maj 2005 <small>([[POP TV]])</small><br>'''Milijonar z Jonasom'''<br>1. marec 2007–1. januar 2008 <small>([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])</small><br>'''Milijonar'''<br>4. marec 2019– v teku <small>([[Planet TV]])</small> |število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}} [[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]] '''Milijonar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci. Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov. == Pravila kviza == Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno. ===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]=== Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih). *''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor. *''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči. *''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša [[občinstvo]] v [[studio|studiu]]. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu. *''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.'' *''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«. == Slovenska različica == === Nagradni sklad === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! width=25|Vprašanje !! width="86" |2000-2002!! width="86" |2003-2005 !! width="60" |2007-2008 !! width="60" |2019-2020 !! width="60" |2020- |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)''' |'''10 000 000 SIT''' |'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|14 |5 000 000 SIT |7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|13 |2 500 000 SIT |5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|12 |2 000 000 SIT |2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|11 |1 500 000 SIT |1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)''' |'''1 000 000 SIT''' |'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|9 |500 000 SIT |500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|8 |250 000 SIT |250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|7 |175 000 SIT |175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|6 |100 000 SIT |100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)''' |'''50 000 SIT''' |'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|4 |40 000 SIT |40 000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|3 |30 000 SIT |30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|2 |20 000 SIT |20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|1 |10 000 SIT |10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € |} === Oddaje po sezonah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan="2" style="background:#ccc;" width="40" |Sezona ! style="background:#ccc;" width="30" |# ! style="background:#ccc;" width="45" |Oddaje ! style="background:#ccc;" width="130" |Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width="130" |Konec sezone ! style="background:#ccc;" width="120" |Voditelj ! style="background:#ccc;" width="100" |Program ! style="background:#ccc;" width="100" |Nagrada |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Lepo je biti milijonar''' |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''1''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |13 | align="right" |6. marec 2000 &nbsp; | align="right" |5. junij 2000 &nbsp; | rowspan="6" |[[Jonas Žnidaršič]] | rowspan="11" |[[POP TV]] | rowspan="7" |10 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''2''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |12 | align="right" |22. september 2000 &nbsp; | align="right" |28. oktober 2000 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''3''' | align="center" |3 | style="padding: ;" |30 | align="right" |24. februar 2001 &nbsp; | align="right" |16. junij 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''4''' | align="center" |4 | style="padding: ;" |30 | align="right" |15. september 2001 &nbsp; | align="right" |30. december 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''5''' | align="center" |5 | style="padding: ;" |32 | align="right" |23. februar 2002 &nbsp; | align="right" |23. junij 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''6''' | align="center" |6 | style="padding: ;" |27 | align="right" |21. september 2002 &nbsp; | align="right" |29. december 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''7''' | align="center" |7 | style="padding: ;" |30 | align="right" |22. februar 2003 &nbsp; | align="right" |8. junij 2003 &nbsp; | rowspan="5" |[[Boštjan Romih]] |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''8''' | align="center" |8 | style="padding: ;" |29 | align="right" |6. september 2003 &nbsp; | align="right" |28. december 2003 &nbsp; | rowspan="4" |15 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''9''' | align="center" |9 | style="padding: ;" |29 | align="right" |21. februar 2004 &nbsp; | align="right" |30. maj 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''10''' | align="center" |10 | style="padding: ;" |13 | align="right" |19. september 2004 &nbsp; | align="right" |26. december 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''11''' | align="center" |11 | style="padding: ;" | | align="right" |11. februar 2005 &nbsp; | align="right" |10. junij 2005 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar z Jonasom''' |- align="center" | style="background: #ACE1AF" | | align="center" |'''12''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |18 | align="right" |1. marec 2007 &nbsp; | align="right" |28. junij 2007 &nbsp; | rowspan="2" |Jonas Žnidaršič | rowspan="2" |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1 | rowspan="2" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FFBCD9" | | align="center" |'''13''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |17 | align="right" |6. september 2007 &nbsp; | align="right" |1. januar 2008 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar''' |- align="center" | style="background: #C32148" | | align="center" |'''14''' | align="center" |1 | style="padding: ;" | 50 | align="right" |4. marec 2019 &nbsp; | align="right" |21. junij 2019 &nbsp; | rowspan="2" |Slavko Bobovnik | rowspan="15" |[[Planet TV]] | rowspan="15" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''15''' | align="center" |2 |50 | align="right" |26. avgust 2019 &nbsp; | align="right" |11. februar 2020 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''16''' | align="center" |3 |74 | align="right" |2. marec 2020 &nbsp; | align="right" |23. december 2020 &nbsp; | rowspan="13" |[[Jure Godler]] |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''17''' | align="center" |4 | align="center" |75 | align="right" |4. januar 2021 &nbsp; | align="right" |23. junij 2021 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''18''' | align="center" |5 | align="center" |50 | align="right" |3. januar 2022 &nbsp; | align="right" |31. maj 2022 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan="2" | | rowspan="2" align="center" |'''19''' | rowspan="2" align="center" |6 | align="center" |41 | align="right" |12. december 2022 &nbsp; | align="right" |2. junij 2023 &nbsp; |- align="center" | align="center" |16 | align="right" |1. september 2023 &nbsp; | align="right" |15. december 2023 &nbsp; |- align="center" | rowspan="2" style="background: #C32148;" | | rowspan="2" align="center" |'''20''' | rowspan="2" align="center" |7 | align="center" |15 | align="right" |29. januar 2024 &nbsp; | align="right" |28. februar 2024 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |10. maj 2024 &nbsp; | align="right" |14. junij 2024 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''21''' | align="center" rowspan=2|8 | align="center" |15 | align="right" |6. januar 2025 &nbsp; | align="right" |5. februar 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |4. april 2025 &nbsp; | align="right" |9. maj 2025 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" rowspan=3| | align="center" rowspan=3|'''22''' | align="center" rowspan=3|9 | align="center" |3 | align="right" |10. oktober 2025 &nbsp; | align="right" |24. okrober 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |4 | align="right" |7. november 2025 &nbsp; | align="right" |28. november 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |43 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" |8. april 2026 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;"| | align="center"|'''23''' | align="center"|10 | align="center" |''2'' | align="right" |9. april 2026 &nbsp; | align="right" | &nbsp; |} <small>Št. oddaj do vključno 10. aprila 2026</small> == Dobitniki glavne nagrade == ;10 000 000 SIT * 2001 (4. sezona): Peter Lazar * 2002 (5. sezona): Akim Kysselef * 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek * 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] * 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič ; ;15 000 000 SIT * 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija] [[Kategorija:Televizijski kvizi]] {{normativna kontrola}} j8jil8yzjtqbk15i2rvfwxpegidoxx4 Ženje 0 121302 6659153 6463231 2026-04-13T07:06:18Z ~2026-22712-54 258124 old info 6659153 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10105757_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 47.14 |latNS = N | longd = 15 |longm = 25 |longs = 34.15 |longEW = E |najdisi=Ženje |slika= |povrsina=1,03 |prebivalstvo=41 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=348,9 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Ženje''' je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] tam zivi hribšk th2o6zvnze2x80l62xxhn2kioshvd1x 6659154 6659153 2026-04-13T07:07:05Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-22712-54|~2026-22712-54]] ([[User talk:~2026-22712-54|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6463231 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10105757_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 47.14 |latNS = N | longd = 15 |longm = 25 |longs = 34.15 |longEW = E |najdisi=Ženje |slika= |povrsina=1,03 |prebivalstvo=41 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=348,9 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Ženje''' je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] 4jgh4mc84xvx1aff3ev1v5mwjfg71rg 6659155 6659154 2026-04-13T07:09:45Z ~2026-22712-54 258124 6659155 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji tam živi hribsk |geopedia=#L410_T13_F10105757_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 47.14 |latNS = N | longd = 15 |longm = 25 |longs = 34.15 |longEW = E |najdisi=Ženje |slika= |povrsina=1,03 |prebivalstvo=41 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=348,9 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Ženje''' je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] ow1bd7595qgi32m5fm3zznepnngvijz 6659160 6659155 2026-04-13T07:15:58Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-22712-54|~2026-22712-54]] ([[User talk:~2026-22712-54|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6463231 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10105757_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 47.14 |latNS = N | longd = 15 |longm = 25 |longs = 34.15 |longEW = E |najdisi=Ženje |slika= |povrsina=1,03 |prebivalstvo=41 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=348,9 |postna=8270 |posta=Krško |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Ženje''' je [[naselje]] v [[Občina Krško|Občini Krško]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Krško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] 4jgh4mc84xvx1aff3ev1v5mwjfg71rg Podbreg, Vipava 0 122290 6659218 6466116 2026-04-13T10:48:39Z Sporti 5955 /* vrh */ slika z WD 6659218 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Podbreg}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Podbreg |geopedia=#L410_T13_F10084300_b4 | latd = 45 |latm = 46 |lats = 57.83 |latNS = N | longd = 13 |longm = 58 |longs = 40.66 |longEW = E |najdisi=Podbreg+Podnanos |nadmorska=383,6 |povrsina=1,77 |prebivalstvo=92 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5272 |posta=Podnanos |obcina=Vipava |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Podbreg - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 12821 | občina = Vipava }} }} '''Podbreg''' je [[naselje]] v [[občina Vipava|Občini Vipava]] ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 102 (96,2 %) * Neznano: 4 (3,8 %) == Sklici == {{kategorija v Zbirki}} {{sklici}} {{škrbina-naselje-sl}} {{Vipava}} [[Kategorija:Naselja Občine Vipava]] 4qvllqsq4kfgy6ecryzqz996qq5e2hw Foljan - Sredipolje 0 127910 6659082 6620346 2026-04-12T18:11:08Z Yerpo 8417 /* Spominsko obeležje in kostnica */ NPOV 6659082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name=Foljan - Sredipolje |official_name=Comune di Fogliano Redipuglia |native_name={{lang-it|Fogliano Redipuglia}}<br/>[[Furlanščina|furlansko]] ''Foian Redipulie''<ref>https://lexview-int.regione.fvg.it/FontiNormative/xml/XmlLex.aspx?anno=1996&legge=15&id=art5&fx=&n_ante=16&a_ante=2014&vig=04/09/2014%20Legge%20regionale%2011%20agosto%202014%20n.16&ci=1&diff=False&lang=multi&dataVig=04/09/2014&idx=ctrl0#art5|titolo=Comune friulanofono come da Legge regionale 15/1996 art. 5.</ref> |region={{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} |province = [[Pokrajina Gorica|Gorica]] <small>(1927–2017)</small> | image_map = Map of comune of Fogliano Redipuglia (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg |mayor=Cristiana Pisano |mayor_party=[[Severna liga]] |area_total_km2=7,92 |population_total=2.940 |population_as_of=31. 5. 2021 |postal_code=34070 |area_code=0481|istat=031006 }} '''Foljan - Sredipolje'''<ref>AA. | VV. | Dizionario di toponomastica. Storia e significato dei nomi geografici italiani. | 1996 | Garzanti | Milano | isbn=88-11-30500-4 </ref> ([[Italijanščina|italijansko]] ''Fogliano Redipuglia'', [[Bizjaščina|bizjaško]] ''Foian Redipuia'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Foian Redipulie)'' je razpršena [[Italijanske občine|italijanska občina]] z 2.977 prebivalci v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]] v [[Pokrajina Gorica|Goriški pokrajini]]. V Sredipolju je [[Italijansko vojaško pokopališče v Sredipolju|monumentalno vojaško pokopališče]], s [[kostnica|kostnico]] padlim italijanskim [[vojak]]om v prvi svetovni vojni. Naselje je v preteklosti nosilo tudi ime Rodopolje. Občinsko ozemlje, ki leži na levem bregu reke [[Soča|Soče]], se razprostira na prvih pričetkih [[Kras|kraške]] planote. Naselje se nahaja na območju t.i. [[Bizjakarija|Bizjakarije]], približno 35 kilometrov severozahodno od [[Trst|Trsta]] in približno 13 kilometrov jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. == Izvor imena == Toponim Foljan (Fogliano) verjetno izhaja iz latinskega Folianus (svojinska pridevniška tvorba iz Folius + anus ), toponim Redipuglia pa izhaja iz latinskega praedium Pullianum ali iz zgodnjesrednjeveškega slovanskega Rodopolja (kasneje v pisnih virih Radopolia, kar pomeni obdelano polje). Teoretsko lahko izhaja iz predhodnega latinskega imena, kot tudi sodobna slovensko poimenovanje Sredipolje, medtem ko je Polazzo staroslovanskega izvora iz besede pole (sodobno slovensko polje) in pomeni tistega, ki ima polja; latinski pisarji fevdnih posestnikov vas v starih listinah omenjajo kot Palatium ali Palaz. Občina je imela leta 1849 upravno avtonomijo (ki je začela veljati leta 1852) in se je imenovala Tržiški Foljan (Fogliano di Monfalcone). To ime je ohranila do leta 1939, ko je po prvi svetovni vojni, po izgradnji monumentalnega vojaškega svetišča, Sredipolje (Redipuglia) zaslovela, zato je občinska uprava zahtevala, da se to ime uradno pojavi poleg imena glavnega kraja, kar se je zgodilo s kraljevim odlokom. == Spominsko obeležje in kostnica == [[Slika:2015-4-Redipuglia Sredipolje monument (36).JPG|thumb|levo|Kostnica, posvečena padlim borcem italijanske [[3. armada (Kraljevina Italija)|3. armade]]]] [[Slika:Redipuglia Sarkophag Duca dAosta 22.jpg|thumb|levo|Grobnica poveljnika italijanske 3. armade]] {{Glavni|Italijansko vojaško pokopališče v Sredipolju}} Kostnica v Sredipolju je najbolj znan in veličasten italijanski spominski kompleks, posvečen več kot 100.000 italijanskim vojakom 3. armade, ki so v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] padli na kraškem [[bojišče|bojišču]] [[Soška fronta|Soške fronte]]. Kostnica je bila dokončana leta 1938 po načrtih arhitekta [[Giovanni Greppi|Giovannija Greppija]] in [[kipar]]ja [[Giannino Castiglioni|Giannina Castiglionija]]. Kostnica je velikansko stopnišče, na vrhu katerega stojijo trije visoki [[kamnina|kamniti]] [[krščanski križ|križi]], [[kapelica]] in ''vojaška opazovalnica''. Na začetku stopnišča, simbolično pa na čelu svoje armade, stoji grob [[poveljnik]]a 3. armade princa [[Emanuel Filibert Savojski (1869)|Emanuela Filiberta Savojskega]], [[Savojci|drugega vojvode Aoste]], ki je obkrožen z žarami štirih [[general]]ov. Prostor je simbolično ograjen z sidrno verigo [[torpedovka|torpedovke]] ''Grado''. Na vrhu griča je več peš poti, ki se vijejo po strelskih jarkih, prepletenimi z bodečo žico. Kilometer dalje od italijanske kostnice, v smeri proti Foljanu, je veliko bolj skromno pokopališče z ostanki 14.550 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]] vojakov. == Naselja v občini == Občino Foljan – Sredipolje sestavljajo tri naselja: {| |- style="vertical-align:top" | * [[Foljan]] (Fogliano), sedež občine, * [[Sredipolje, Gorica|Sredipolje]] (Redipuglia), * [[Polač|Polače]] (Polazzo), |} == Sosednje občine == {{Geografski položaj |Center = Foljan - Sredipolje |Sever = [[Gradišče ob Soči]] (''Gradisca d'Isonzo'') [[Zagraj, Gorica|Zagraj]] (''Sagrado'') |Severozahod = [[Vileš]] (''Villesse'') |Severovzhod = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]] (''Sagrado'') |Vzhod = [[Doberdob]] (''Doberdò del Lago'') |Jugovzhod = [[Ronke]] (''Ronchi dei Legionari'') |Jug = [[Ronke]] (''Ronchi dei Legionari'') |Jugozahod = [[Špeter ob Soči]] (''San Pier d'Isonzo'') |Zahod = }} == Znamenitosti in spomeniki == * [[Italijansko vojaško pokopališče v Sredipolju]] * [[Cerkev sv. Elizabete v Foljanu]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == {{katzbirke|Fogliano Redipuglia}} * [[Soška fronta]] ==Zunanje povezave== * [http://www.burger.si/WWI/Italy/Redipuglia/uvod.html Virtualni sprehod po spomeniku (čas prikaza: februar 2014) ] {{mil-hist-stub}} {{Goriška pokrajina}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Pokrajina Gorica]] [[Kategorija:Bizjakarija]] [[Kategorija:Sredipolje]] {{normativna kontrola}} 8t9xxmqblm4eq4d2rolsj78idv5lr4e Eva Irgl 0 131755 6659222 6652951 2026-04-13T10:57:34Z Upwinxp 126544 konec poslanskega mandata 6659222 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Eva Irgl |image=<!--WD--> |order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start=22. oktober 2004 |term_end=10. april 2026 |predecessor= |successor= |order1= |term_start1= |term_end1= |president= |predecessor1= |successor1= |president1= |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] |occupation=<!-- WD --> |organization= |employer= |party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (2004-2024)<br>[[Demokrati]] (2024–) |years_active= |parents= |spouse= |children= |awards= |signature= |website= |footnotes= }} '''Eva Irgl''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], [[televizijski napovedovalec|televizijska napovedovalka]], * [[9. december]] [[1976]], [[Šempeter pri Gorici]]. == Mladost == Eva Irgl se je rodila 9. decembra 1976 v Šempetru pri Gorici. Obiskovala je gimnazijo na [[Srednja šola Veno Pilon|Srednji šoli Veno Pilon]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], nato pa študirala na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=IRGL Eva|url=http://www.primorci.si/osebe/irgl-eva/1217/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-12-30|archive-date=2020-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201208030325/http://www.primorci.si/osebe/irgl-eva/1217/|url-status=dead}}</ref> Kasneje se je znašla v televizijskih vodah – na [[Radiotelevizija Slovenija|Televiziji Sloveniji]] je vodila nekaj razvedrilnih oddaj, med njimi TV Genij.<ref>{{Navedi splet|title=Galerija:|url=https://www.zurnal24.si/galleries/gallery-145436/?page=2|website=www.zurnal24.si|accessdate=2020-12-30}}</ref> == Politika == ===Slovenska demokratska stranka=== Eva Irgl je bila na listi [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] leta 2004 izvoljena v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bila članica [[Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti]], [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavne komisije]] in podpredsednica [[Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj]] Ponovno je bila izvoljena v letu 2008, v tem mandatu je predsedovala [[Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti|Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti]] in bila članica [[Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje|Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje]] in [[Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj|Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj]]. V mandatu 2011–2014 je bila članica Mandatno-volilne komisije, Odbora za notranje zadeve ter Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, prav tako predsednica [[Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo|Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah 2014]] je bila kot kandidatka SDS v okraju Ajdovščina s 3.379 glasovi (29,46 %) ponovno izvoljena za poslanko v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/rez_ka2.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-12-30}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je v volilnem okraju zmagala s 3.498 glasovi oz. 30,14 %<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-12-30|title=arhivska kopija|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142630/https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> in v novem mandatu med drugim postala predsednica [[Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide]] ter članica Odborov za zunanje zadeve in pravosodje. Na listi Slovenske demokratske stranke je bila za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije zadnjič izvoljena na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]]. ===Demokrati=== Irglova se je istega leta pojavljala tudi v ožji ekipi Anžeta Logarja kot kandidata za predsednika republike, nato pa tudi v njegovem društvu [[Platforma sodelovanja]]. V začetku leta 2024 Eva Irgl poleg poslancev SDS [[Anže Logar|Anžeta Logarja]] in [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]] ni podpisala izjave o zavezanosti SDS do konca mandata, zaradi česar je stranka omenjene tri poslance presedla v zadnjo parlamentarno klop in jim odvzela funkcije v delovnih telesih.<ref>{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-17|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Nekaj dni za Logarjem je Eva Irgl 14. oktobra 2024 izstopila iz Slovenske demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-17|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V volilnem okraju Ajdovščina je na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] kandidirala za Demokrate. Osvojila je 999 glasov (6,46 odstotka) in ni dobila mandata poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-29|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Njen bivši partner je radijski voditelj in jezikoslovec [[Luka Ličar]].<ref>{{Navedi splet|title=Instant zvezde: Eva Irgl na poroki, Borut Pahor s sinom na mostu, Maraaya pa na napihljivi raci|url=https://www.dnevnik.si/1042783112|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003855/https://www.dnevnik.si/1042783112|url-status=dead}}</ref> Njen sedanji partner je Davor Božič, ki je javnosti bolj znan kot polbrat nekdanje pevke [[Pika Božič|Pike Božič]].<ref>{{Navedi splet|title=Zaljubljena Eva Irgl srečna v objemu polbrata Pike Božič - Svet24.si|url=https://svet24.si/njena/estrada/zaljubljena-eva-irgl-srecna-v-objemu-polbrata-pike-bozic-834937|website=Novice Svet24|accessdate=2026-03-10|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P023 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] * [https://web.archive.org/web/20080219035500/http://www.evairgl.si/ blog na evairgl.si] (arhivirano na web.archive.org) {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{8DZRS}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{normativna kontrola}}{{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Irgl, Eva}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kolumnisti]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Šempetrčani]] [[Kategorija:Člani Demokratov]] jp79kw0jwk5xm0z6dbfsn2epn65qsmy Had (razločitev) 0 139130 6659008 899873 2026-04-12T14:06:07Z Yerpo 8417 +1 6659008 wikitext text/x-wiki '''Had''', '''had''' ali '''HAD''' je lahko: * [[Had (grški bog)]] – grški bog smrti in mitološki podzemni svet * [[had (geologija)]] – geološki eon * Tiger HAD, različica jurišnega helikopterja [[Eurocopter Tiger]] {{razločitev}} qdjcf7ycitdi5cifk5eohehyw4iy5fz Klobučar 0 140708 6659127 6557787 2026-04-12T23:39:15Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6659127 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Klobučar}} '''Klobučar'''je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 575 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Albert Klobučar]], zdravnik pulmolog * [[Bogumil Klobučar]] (1922—1997), skladatelj in glasbeni pedagog (slovensko-hercegovsko-avstrijski) *[[Borut Klobučar]], tamburaš * [[Fanči Klobučar]] (*1966), pianistka, zborovodkinja * [[Herman Klobučar]], koroški farmacevt, lekarnar * [[Jaka Klobučar]] (*1987), košarkar * [[Jan Klobučar]] (*1992), odbojkar * [[Margareta Klobučar]], operna pevka * [[Matic Klobučar]], kajakaš * [[Rok Klobučar]], glasbenik, bobnar skupine [[Mrfy]] * [[Viktor Klobučar]], partizan, prvoborec == Znani tuji nosilci priimka == * [[Amy Klobuchar]] (*1960), ameriška političarka, senatorka (slovenskega porekla) * [[Anđelko Klobučar]] (1931—2016), hrvaški muzikolog, pedagog in akademik * [[Berislav Klobučar]] (1924—2014), hrvaški dirigent * [[Dragutin Klobučar]] (*1939), hrvaški radijski režiser in igralec * [[Josip Klobučar]] (1842—1910), hrvaški pedagog in publicist * [[Mira Klobučar]] (roj. [[Ehrlich]]) (1888—1956), hrvaška slikarka * [[Olga Klobučar (|Olga Klobučar]] (1914—1996), hrvaška umetnostna zgodovinarka in muzealka * [[Viktor Klobučar]] (-Rukavina od Bunića) (1878—1965), hrvaški mornariški častnik, letalec in publicist * [[Vilim (Vilmos, Wilhelm) Klobučar]] (1843—1924), hrvaški general * [[Nada Kralj-Klobučar]] (*1938), hrvaška biologinja * == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Klobučar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] oln4y5t64c68wlw8y98owgmeauqz7jg Klemens von Metternich 0 157632 6659104 6658320 2026-04-12T20:09:06Z Yerpo 8417 --odvečne zadeve 6659104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[Knez]] Klemens von Metternich''' (polno ime '''Knez''' '''Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein'''), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[državnik]], [[pisatelj]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[15. maj]] [[1773]], [[Koblenz]], † [[11. junij]] [[1859]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]]. Metternich se je rodil leta 1773 v plemiški družini [[Metternichi|Metternich]] kot sin diplomata. Na univerzah v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in [[Mainz|Mainzu]] se je dobro izobrazil diplomacije. Povzpel se na ključne diplomatske položaje, vključno z veleposlaniškimi vlogami v Kraljevini [[Saška - Anhalt|Saški]], Kraljevini [[Prusija|Prusiji]] in zlasti v Napoleonovi [[Francija|Franciji]]. Ena njegovih prvih nalog kot zunanjega ministra je bila pomiritev odnosov s Francijo, ki je vključevala poroko [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] [[Napoleon Bonaparte|Bonaparta]] z avstrijsko [[Marija Lujza, vojvodinja Parmska|nadvojvodinjo Marijo Luizo]]. Kmalu zatem je poskrbel za vstop Avstrije v [[Vojna šeste koalicije|vojno šeste koalicije]] na strani zaveznikov, podpisal [[Fontainebleaujska pogodba (1814)|pogodbo iz Fontainebleauja]], ki je Napoleona poslala v izgnanstvo, in vodil avstrijsko delegacijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je po Napoleonu razdelil Evropo med velike sile. Za svoje zasluge avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv knez. Pod njegovim vodstvom se je »Metternichov sistem« mednarodnih kongresov nadaljeval še desetletje, ko se je Avstrija povezala z [[Ruski imperij|Rusijo]] in v manjši meri z Prusijo. To je zaznamovalo vrhunec avstrijskega diplomatskega pomena, nato pa je Metternich počasi zdrsnil na obrobje mednarodne diplomacije. V Avstrijskem cesarstvu je od leta 1809 do strmoglavljenja v revolucionarnem letu 1848 je bil zunanji minister (''Außenminister'') in glavni minister (''leitender Minister'') Avstrijskega cesarstva, od leta 1821 do 1848 pa je opravljal funkcijo državnega kanclerja (''Staatskanzler''), in sicer pod [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]] in njegovim sinom [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandom I.]] Po kratkem izgnanstvu v [[London|Londonu]], [[Brighton|Brightonu]] in [[Bruselj|Bruslju]], ki je trajalo do leta 1851, se je vrnil na dunajski dvor, tokrat le zato, da bi svetoval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|I.]]. Umrl je junija 1859 v starosti 86 let. Metternich je bil [[Tradicionalistični konzervativizem|tradicionalni konservativec]] in se je prizadeval ohranjati ravnovesje moči, zlasti z upiranjem ruskim ozemeljskim ambicijam v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Ni maral [[Liberalizem|liberalizma]] in si je prizadeval preprečiti morebitni razpad avstrijskega cesarstva, na primer z zatiranjem [[Nacionalizem|nacionalističnih]] uporov v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|avstrijski severni Italiji]]. Doma je sledil podobni politiki, pri čemer je uporabljal [[Cenzura|cenzuro]] in široko vohunsko mrežo za zatiranje nemirov. Metternich je bil zaradi politike, ki jo je izvajal, deležen tako pohval kot ostrih kritik. Njegovi podporniki so poudarjali, da je predsedoval "avstrijskemu sistemu", ko je mednarodna diplomacija pomagala preprečiti večje vojne v Evropi. Njegove diplomatske lastnosti so bile pohvaljene, nekateri pa so menili, da so bili njegovi dosežki precejšnji glede na šibkost njegovega pogajalskega položaja. Medtem so njegovi kritiki trdili, da bi lahko veliko storil za zagotovitev prihodnosti Avstrije, in da je veljal za oviro reformam v Avstriji. Bil je tudi zagovornik umetnosti, še posebej se je zanimal za glasbo; poznal je nekatere najuglednejše skladatelje v Evropi, vključno s [[Joseph Haydn|Haydnom]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovenom]], [[Gioachino Rossini|Rossinijem]], [[Niccolò Paganini|Paganinijem]] in [[Franz Liszt|Lisztom]]. == Zgodnje življenje == Klemens Metternich se je rodil v stari renski hiši Metternichov, 15. maja 1773 [[Franz Georg Karl grof Metternich-Winneburg zu Beilstein|Franzu Georgu Karlu grofu Metternich-Winneburg zu Beilstein]] (1746–1818), diplomatu, ki je prešel iz službe [[Volilno okrožje Trier|volilnega okrožja Trier]] v službo cesarskega dvora, in njegovi ženi grofici [[Marija Beatrix Aloisia von Kageneck|Mariji Beatrix Aloisiji von Kageneck]] (1755–1828).<ref name="cecil72">{{harvnb|Cecil|1947|pp=72–73}}</ref> Ime je dobil v čast saškega princa [[Klemens Venčeslav Saški|Klemena Venčeslava]], nadškofa in volilnega kneza Trierja in nekdanjega delodajalca svojega očeta.<ref name="palmer5">{{harvnb|Palmer|1972|pp=5–8}}</ref> Bil je najstarejši sin in je imel starejšo sestro Paulino (1772–1855), ženo vojvode Ferdinanda Friderika Avgusta Württemberškega. Ob njegovem rojstvu je družina imela v lasti porušeno trdnjavo v [[Beilsteinu]], grad v Winnebergu, posestvo zahodno od [[Koblenz|Koblenza]] in še eno v [[Lázně Kynžvart|Königswartu]] na Češkem, osvojeno v 17. stoletju.<ref name="palmer5" /> V tem času je bil Metternichov oče, ki ga je sodobnik opisal kot "dolgočasnega klepetača in kroničnega lažnivca", avstrijski veleposlanik na dvorih treh renskih volilnih knezov (Trier, Köln in Mainz).<ref name="palmer5" /> Za Metternichovo izobraževanje je skrbela njegova mati, na katero je močno vplivala bližina [[Francija|Francije]]; Metternich je bolje govoril francosko kot nemško. Kot otrok je z očetom hodil na uradne obiske in se pod vodstvom protestantskega mentorja Johna Fredericka Simona učil akademskih predmetov, plavanja in jahanja.<ref name="palmer10">{{harvnb|Palmer|1972|pp=10–12}}</ref>{{sfn|Nadeau|2016|p={{Page needed|date=March 2019}}}} Sredi leta 1788 je Metternich začel študirati pravo na [[Univerzi v Strasbourgu]]. Med študijem je bil nekaj časa nastanjen pri princu [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijanu Zweibrückenskem]], bodočem bavarskem kralju.<ref name="palmer10" /> V tem času ga je Simon opisal kot "srečnega, čednega in ljubkega", čeprav so sodobniki kasneje pripovedovali, kako lažniv in bahav je bil.<ref name="palmer12">{{harvnb|Palmer|1972|pp=12–16}}</ref> Metternich je septembra 1790 zapustil Strasbourg, da bi se udeležil kronanja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] oktobra v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], kjer je opravljal večinoma častno vlogo ceremonialnega maršala katoliške klopi kolegija vestfalskih grofov. Tam se je pod očetovim okriljem srečal z bodočim dvojnim cesarjem [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem.]]<ref name="palmer12" /> Med koncem leta 1790 in sredino leta 1792 je Metternich študiral pravo na [[Univerzi v Mainzu]]<ref name="sauvignyxiii">{{harvnb|Bertier|1962|pp=xiii–xvii}}</ref> in prejel bolj konzervativno izobrazbo kot v Strasbourgu, kamor se zaradi francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, ni bilo mogoče vrniti. Poleti je delal z očetom, ki je bil imenovan za pooblaščenega in dejanskega vladarja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Marca 1792 je Franc nasledil svetega rimskega cesarja in bil julija kronan, kar je Metternichu omogočilo ponovitev njegove prejšnje vloge ceremonialnega maršala. Medtem je Francija napovedala vojno Avstriji, s čimer se je začela [[vojna prve koalicije]] (1792–97) in Metternichovo nadaljnje študiranje v Mainzu je bilo onemogočilo.<ref name="palmer16">{{harvnb|Palmer|1972|pp=16–22}}</ref> Ker je bil zdaj zaposlen pri očetu,<ref name="sauvignyxiii" /> je bil poslan na posebno misijo na fronto. Tam je vodil zaslišanje francoskega vojnega ministra, [[Pierre Riel de Beurnonville|markiza de Beurnonvilla]], in več spremljevalnih komisarjev [[Nacionalna konvencija|Nacionalne konvencije]]. Metternich je opazoval obleganje in padec Valenciennesa, na to pa se je kasneje spominjal kot na pomembne lekcije o vojskovanju. V začetku leta 1794 je bil poslan v [[Anglija|Anglijo]], domnevno zaradi službenih zadev, da bi pomagal vikontu Desandrouinu, generalnemu blagajniku Avstrijske Nizozemske, pri pogajanjih o posojilu.<ref name="palmer22">{{harvnb|Palmer|1972|pp=22–25}}</ref> == Poroka in kongres v Rastattu == [[Slika:Eleonora_z_Kounic-Metternichu.jpg|sličica|Grofica Eleonora Kaunitz-Rietberg (1775–1825), Metternichova prva žena]] V Angliji se je večkrat srečal s kraljem [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in večerjal s številnimi vplivnimi britanskimi politiki, vključno z [[William Pitt mlajši|Williamom Pittom]], [[Charles James Fox|Charlesom Jamesom Foxom]] in [[Edmund Burke|Edmundom Burkejom]]. Večerjal je tudi s priznanim skladateljem [[Joseph Haydn|Josephom Haydnom]] in njegovim impresariom [[Johann Peter Salomon|Johannom Petrom Salomonom]], potem ko si je ogledal več njihovih koncertov na [[Hanover Square|Hanover Squareu]]. Na enem od teh koncertov je v občinstvu prepoznal svojega nekdanjega učitelja Andreasa Hofmanna, ki je šel vohunit za Anglijo za Francoze.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=76}}</ref> Metternich je bil imenovan za novega pooblaščenega ministra za Avstrijsko Nizozemsko in je septembra 1794 zapustil Anglijo. Ob prihodu je našel izgnano in nemočno vlado, ki se je pred najnovejšim francoskim prodorom brezglavo umikala.<ref name="palmer22" /> Oktobra je obnovljena francoska vojska vdrla v Nemčijo in priključila vsa posestva Metternichovcev razen Königswarta. Razočaran in prizadet zaradi ostre kritike očetove politike se je novembra pridružil staršem na Dunaju.<ref name="palmer25">{{harvnb|Palmer|1972|pp=25–27}}</ref> 27. septembra 1795 se je poročil z [[Grofica Eleonore von Kaunitz-Rietberg|grofico Eleonore von Kaunitz-Rietberg]](1775–1825), hčerko Ernsta Christopha Fürst von Kaunitz-Rietberg (1737–1797) in princese Marije Leopoldine zu Oettingen-Spielberg (1741–1795), vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški|Wenzela Antona, kneza Kaunitz-Rietberga]].<ref name="cecil78">{{harvnb|Cecil|1947|pp=78–79}}</ref><ref>[https://www.mza.cz/actapublica/matrika/detail/1959?image=216000010-000253-003378-000000-013137-000000-FM-B11023-00060.jp2&lang=en Marriage record]</ref> Poroko je uredila Metternichova mati in ga je seznanila z dunajsko družbo. To je bil nedvomno del motivacije za Metternicha, ki ji je izkazoval manj naklonjenosti kot ona njemu. Oče neveste, knez Kaunitz, je postavil dva pogoja: prvič, še mlada Eleonora naj bi še naprej živela doma; in drugič, Metternichu je bilo prepovedano opravljati diplomatsko delo, dokler je bil knez še živ.<ref name="palmer25" /> Njuna hčerka Marija se je rodila v januarja 1797.<ref name="palmer27">{{harvnb|Palmer|1972|pp=27–31}}</ref> Po Metternichovem študiju na Dunaju je knezova smrt septembra 1797 Metternichu omogočila sodelovanje na [[Drugi kongres v Rastattu|kongresu v Rastattu]].<ref name="palmer31">{{harvnb|Palmer|1972|pp=31–37}}</ref> Sprva ga je njegov oče, ki je vodil cesarsko delegacijo, vzel za tajnika, hkrati pa je poskrbel, da je bil decembra 1797 imenovan za predstavnika katoliškega sodnega zbora vestfalskega kolegija.<ref name="cecil78" /> Zdolgočasen je ostal v Rastattu v tej vlogi do leta 1799, ko se je kongres dokončno zaključil.<ref name="palmer27" /> V tem obdobju se je Eleonora odločila živeti z Metternichom v Rastattu in rodila sinova Francisa (februarja 1798) in kmalu po koncu kongresa Klemensa (junija 1799). Na Metternichovo veliko žalost je Klemens umrl po le nekaj dneh, Francis pa je kmalu zbolel za pljučno okužbo, od katere si ni nikoli več opomogel.<ref name="palmer31" /> == Veleposlanik == === Dresden in Berlin === Poraz Svetega rimskega cesarstva v vojni druge koalicije je pretresel diplomatske kroge in obetavnemu Metternichu so zdaj ponudili izbiro med tremi ministrskimi položaji: v cesarskem parlamentu v [[Regensburg|Regensburgu]], v Kraljevini Danski v [[København|Københavnu]] ali v volilni deželi Saški v [[Dresden|Dresdnu]]. Konec januarja 1801 se je odločil ministrski položaj v Dresdnu, njegovo imenovanje pa je bilo uradno objavljeno februarja. Metternich je poletje preživel na Dunaju, kjer je napisal svoja "Navodila", memorandum, ki kaže veliko večje razumevanje državniškega vedenja kot njegovo prejšnje pisanje. Jeseni je obiskal posestvo Königswart, preden je 4. novembra prevzel svoj novi položaj.<ref name="palmer312" /> Subtilnosti memoranduma so bile na saškem dvoru, ki ga je vodil upokojeni [[Friderik Avgust I. Saški|Friderik Avgust I.]], mož z malo politične pobude, spregledane. Kljub dolgočasju dvora je Metternich užival v lahkotnem in sproščenem življenju mesta in si vzel ljubico, princeso [[Katarina Bagration-Muhranska|Katarino Bagration-Muhransko]], ki mu je rodila hčerko [[Marie-Clementine Bagration|Marie-Clementine]]. Januarja 1803 sta Metternich in njegova žena dobila sina Viktor.<ref name="palmer312" /> V Dresdnu je Metternich navezal tudi številne pomembne stike, vključno s publicistom [[Friedrich Gentz|Friedrichom Gentzom]],<ref name="cecil852" /> ki je bil Metternichu naslednjih trideset let tako zaupnik kot kritik. Vzpostavil je tudi stike s pomembnimi poljskimi in francoskimi političnimi osebnostmi.<ref name="palmer37">{{harvnb|Palmer|1972|pp=37–40}}</ref> Da bi nadomestili izgubo Metternichovih rodovnih posesti v [[Dolina Mozele|dolini Mozele]], ko je Francoska republika priključila zahodni breg Rena, je [[Končna resolucija izredne cesarske deputacije (1803)|cesarska kriza leta 1803]] Metternichovi družini prinesla nova posestva v [[Ochsenhausen|Ochsenhausnu]] s suverenimi pooblastili, nazivom kneza Svetega rimskega cesarstva in sedežem v cesarskem zboru. V poznejših diplomatskih prestrukturiranjih je bil Metternich imenovan za veleposlanika v Kraljevini Prusiji, o čemer je bil obveščen februarja 1803 in je svoj položaj prevzel novembra istega leta.<ref name="palmer37" /> V Prusijo je prispel na kritičnem prelomnem trenutku evropske diplomacije,<ref name="cecil85">{{harvnb|Cecil|1947|pp=85–87}}</ref> kjer je kmalu postal zaskrbljen zaradi ozemeljskih ambicij [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]], novega voditelja Francije. Ta strah je delil tudi ruski dvor pod carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]], ki pa je Metternicha obveščal o ruski politiki. Do jeseni 1804 se je Dunaj odločil za ukrepe, ki so se začeli avgusta 1805, ko se je [[Habsburška monarhija|Avstrijsko]] [[Habsburška monarhija|(Habsburško) cesarstvo]] začelo vpletati v vojno tretje koalicije.<ref name="cecil85" /> Metternichova skoraj nemogoča naloga je bila prepričati Prusijo, naj se pridruži koaliciji proti Bonaparteju. Njihov končni dogovor pa ni bil Metternichova zasluga in po porazu koalicije v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] je Prusija sporazum prezrla in namesto tega podpisala [[Schönbrunnska pogodba (1805)|pogodbo s Francozi]].<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=40–44}}</ref> === Pariz === V poznejših preureditvah na Dunaju je [[Johann Philipp Stadion, grof Warthausen]], postal [[Seznam zunanjih ministrov Avstro-Ogrske|zunanji minister avstrijskega cesarstva]], kar je Metternichu omogočilo, da prevzame mesto veleposlanika v Ruskem cesarstvu. V Rusijo ni nikoli prišel, saj je na francoskem dvoru obstajala potreba po novem Avstrijcu. Metternich je bil za to mesto potrjen junija 1806.<ref>There is some confusion over why Metternich was selected. Napoleon said he wanted "a Kaunitz", and whether he literally meant someone from the {{ill|Kaunitz family|lt=house of Kaunitz|de|Kaunitz (Adelsgeschlecht)}} or merely someone in the style of [[Wenzel Anton, Prince of Kaunitz-Rietberg|the Prince of Kaunitz]], who had been ambassador to France from 1750 until 1753, this worked in favour of Metternich, the husband of a Kaunitz {{harv|Palmer|1972|pp=44–47}}.</ref> Užival je v tem, da je bil iskan, in bil je vesel, da so ga poslali v Francijo z letno plačo 90.000 guldenov.<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=44–47}}</ref> Po napornem potovanju se je avgusta 1806 naselil, kjer sta ga seznanila baron von Vincent in Engelbert von Floret, ki ju je dve desetletji obdržal za tesnega svetovalca. 5. avgusta se je v gradu Saint-Cloud srečal s francoskim zunanjim ministrom, princem [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Charlesom Mauriceom de Talleyrand-Périgord]], pet dni pozneje pa z Napoleonom samim. [[Vojna četrte koalicije]] je Talleyranda in Napoleona potegnila proti vzhodu.<ref name="palmer47">{{harvnb|Palmer|1972|pp=47–56}}</ref> Po [[Tilzitski mir|Tilzitskemu miru]] julija 1807 je Metternich videl, da je položaj Avstrije v Evropi veliko bolj ranljiv, vendar je menil, da sporazum med Rusijo in Francijo ne bo trajen. Medtem je ugotovil, da je novi francoski zunanji minister [[Jean-Baptiste Nompère de Champagny, vojvoda de Cadore|Jean-Baptiste Champagny]] nepopustljiv in se je trudil doseči zadovoljivo rešitev glede prihodnosti več francoskih utrdb na reki [[Inn]]. V naslednjih mesecih sta se doseg avstrijske politike in Metternichov lastni ugled povečala.<ref name="palmer56">{{harvnb|Palmer|1972|pp=56–61}}</ref> [[Slika:Entrevue_Erfurt_by_Nicolas_Grosse.jpg|desno|sličica|Erfurtski kongres, delo Nicolasa Gosseja, 1838. Napoleon sprejema von Vincenta v Erfurtu, kongres, ki se ga Metternich ni smel udeležiti.]] V nepozabnem dogodku se je Metternich na praznovanju Napoleonovega 39. rojstnega dne avgusta 1808 prepiral z Napoleonom zaradi vse bolj očitnih priprav na vojno na obeh straneh.<ref name="cecil98">{{harvnb|Cecil|1947|pp=98–101}}</ref> Kmalu zatem je Napoleon zavrnil Metternichovo udeležbo na kongresu v Erfurtu. Metternich je bil kasneje vesel, ko je od Talleyranda slišal, da so bili Napoleonovi poskusi na kongresu, da bi Rusijo prepričal v napad na Avstrijo, neuspešni.<ref name="palmer61">{{harvnb|Palmer|1972|pp=61–69}}</ref> V poročilu Stadionu je Metternich ugotovil, da so bili [[Hohenzollerji]] izrinjeni ter da se je položaj Avstrije poslabšal. [[Renska konfederacija]] je bila sovražna do Avstrije in vojaški spopad s Francijo bi se moral bojevati na dveh frontah med rekama [[Visla|Vislo]] in Inn. Metternich je še naprej nasprotoval vojni s Francijo in poudaril, da mora vlada na Dunaju le počakati, saj Napoleon ni imel načrtov za lastno nasledstvo.<ref>{{cite book|author1=Wolfram Siemann|title=Metternich: Strategist and Visionary|publisher=Harvard University Press|year=2019|pages=224–225|isbn=9780674743922}}</ref> == Zunanji minister == === Popuščanje napetosti s Francijo === Metternich se je vrnil v Avstrijo in bil priča porazu avstrijske vojske v [[Bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809. Stadion je po bitki odstopil z mesta zunanjega ministra, cesar pa je mesto takoj ponudil Metternichu. Metternich se je bal, da bi Napoleon to izkoristil in zahteval strožje mirovne pogoje, zato se je namesto tega strinjal, da bo postal državni minister (kar je postal 8. julija) in vodil pogajanja s Francozi, pri čemer se je dogovoril, da bo Stadiona na mestu zunanjega ministra nadomestil pozneje.<ref name="palmer69">{{harvnb|Palmer|1972|pp=69–72}}</ref> Med mirovnimi pogajanji v [[Altenburg|Altenburgu]] je Metternich predstavil profrancoske predloge za rešitev avstrijske monarhije. Napoleonu pa njegovo stališče o prihodnosti [[Poljska|Poljske]] ni bilo všeč, zato ga je iz pogajanj postopoma izpodrinil [[Janez I. Jožef, knez Liechtensteina]]. Vendar je kmalu, 8. oktobra, ponovno pridobil vpliv kot zunanji minister in dodatno kot minister cesarske hiše.<ref name="palmer69" /> V začetku 1810. leta je Metternichova prejšnja afera z Junotom postala javna, vendar je bil škandal zaradi Eleonorinega razumevanja minimalen.<ref name="palmer72">{{harvnb|Palmer|1972|pp=72–77}}</ref> [[Slika:Napoleon_Marie_Louise_Marriage1.jpeg|sličica|Metternich je imel velik vpliv na poroko Napoleona z nadvojvodinjo Marijo Luizo Avstrijsko. Poroka Napoleona in Marije Luize, delo Georgesa Rougeta.]] Ena prvih Metternichovih nalog je bila spodbuditi Napoleonovo poroko z nadvojvodinjo [[Marie Luiza, vovjodinja Parmaska|Marijo Luizo]] in ne s carjevo najmlajšo sestro [[Ano Pavlovno Ruska|Ano Pavlovno]]. Metternich se je kasneje poskušal distancirati od poroke, češ da je bila to Napoleonova lastna ideja, vendar je to malo verjetno; v vsakem primeru je takrat z veseljem prevzel odgovornost.<ref name="palmer72" /> Do 7. februarja je Napoleon privolil in par se je 11. marca poročil po pooblaščencu. Marija Luiza je kmalu zatem odšla v Francijo, Metternich pa ji je sledil po drugi poti in neuradno. Potovanje je bilo, kot je pojasnil Metternich, namenjeno prevozu njegove družine domov in poročanju avstrijskemu cesarju o dejavnostih Marije Luize.<ref name="palmer72" /> Namesto tega je Metternich ostal šest mesecev in zaupal svojo funkcijo na Dunaju očetu. Poroko in laskanje je izkoristil za ponovna pogajanja o pogojih Schönbrunnske pogodbe. Koncesije, ki jih je dobil, pa so bile nepomembne: nekaj trgovinskih pravic, odložitev plačila vojne odškodnine, vračilo nekaterih posesti Nemcev v avstrijski službi, vključno z družino Metternich, in odprava omejitve 150.000 mož za avstrijsko vojsko. Slednje je bilo še posebej dobrodošlo kot znak večje avstrijske neodvisnosti, čeprav si Avstrija ni mogla več privoščiti večje vojske od predpisane.{{sfn|Palmer|1972|p=77}} ==== Kot francoski zaveznik ==== Ko se je Metternich oktobra 1810 vrnil na Dunaj, ni bil več tako priljubljen. Njegov vpliv je bil omejen na zunanje zadeve, njegovi poskusi, da bi ponovno uvedel polnopravni državni svet, pa so propadli.<ref name="palmer72" /> Prepričan, da se mora močno oslabljena Avstrija izogniti še eni invaziji Francije, je zavrnil prizadevanja carja Aleksandra in namesto tega 14. marca 1812 sklenil [[Pariška pogodba (14. marec 1812)|zavezništvo z Napoleonom]]. Podpiral je tudi obdobje zmerne cenzure, katere cilj je bil preprečiti provokacije Francozov.<ref name="palmer78">{{harvnb|Palmer|1972|pp=78–86}}</ref> Zahteva, da se ob Francozih bori le 30.000 avstrijskih vojakov,{{sfn|Cecil|1947|p=125}} Zavezniška pogodba je bila velikodušnejša od tiste, ki jo je Prusija podpisala mesec dni prej; to je Metternichu omogočilo, da je tako Veliki Britaniji kot Rusiji zagotovil, da je Avstrija še vedno zavezana omejevanju Napoleonovih ambicij. Maja 1812 je svojega vladarja spremljal na zadnjem srečanju z Napoleonom v Dresdnu, preden je izvedel [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohod na Rusijo]].<ref name="palmer78" /> Dresdenski sestanek je razkril, da je avstrijski vpliv v Evropi dosegel najnižjo točko, Metternich pa je bil zdaj odločen, da ta vpliv ponovno vzpostavi z uporabo tega, kar je sam menil, da so močne vezi z vsemi stranmi v vojni, in predlagal splošne mirovne pogovore pod vodstvom Avstrije. V naslednjih treh mesecih se je Avstrije počasi oddaljil od francoskega cilja, hkrati pa se je izogibal zavezništvu s Prusijo ali Rusijo,<ref name="palmer86">{{harvnb|Palmer|1972|pp=86–92}}</ref> in ostaja odprt za vsak predlog, ki bi zagotovil mesto za združeno dinastijo Bonaparte-Habsburžani.<ref name="palmer86" /> To je bilo posledica zaskrbljenosti, da bi Rusija in Prusija v primeru Napoleonovega poraza pridobili preveč. Napoleon je bil nepopustljiv in boji (zdaj že [[vojna Šeste koalicije]]) so se nadaljevali. Avstrijsko zavezništvo s Francijo se je končalo februarja 1813, Avstrija pa je nato prešla na položaj oborožene nevtralnosti.<ref name="ford221">{{harvnb|Ford|1971|p=221}}</ref><ref name="palmer86" /> ==== Kot nevtralen ==== [[Slika:Historia_del_Consulado_y_del_Imperio,_1879_"Célebre_entrevista_de_M._de_Metternich_con_Napoleón_-_último_reto_del_emperador"._(4268283413).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Srečanje francoskega cesarja Napoleona I. in avstrijskega diplomata Klemensa von Metternicha v palači Marcolini v Dresdnu, 26. junij 1813]] Metternich je bil veliko manj naklonjen obrnitvi proti Franciji kot mnogi njegovi sodobniki in je podpiral lastne načrte za splošno rešitev. Novembra 1813 je Napoleonu ponudil frankfurtske predloge, ki bi Napoleonu omogočili, da ostane cesar, vendar bi Francijo zmanjšali na njene "naravne meje" in ji odvzeli nadzor nad večino Italije, Nemčije in Nizozemske. Napoleon, ki je zmagal v [[Bitka pri Lütznu (1813)|bitkah pri Lütznu]] in [[Bitka pri Budišinu (1813)|Budišinu]], je predolgo odlašal in zamudil to priložnost; do decembra je bil poražen v bitki pri Leipzigu in zavezniki so ponudbo umaknili. V začetku leta 1814, ko so se bližali Parizu, se je Napoleon prepozno strinjal s frankfurtskimi predlogi in zavrnil nove, strožje pogoje, ki so bili takrat predlagani.{{sfn|Riley|2013|p=[https://books.google.com/books?id=beq3AAAAQBAJ&pg=PA206 206]}}{{sfn|Ross|1969|pp=341–44}} Kljub temu se zaveznikom ni šlo dobro in čeprav je Rusija dosegla izjavo o splošnih vojnih ciljih, ki je vključevala številne namige Avstriji, je Velika Britanija ostala nezaupljiva in na splošno ni bila pripravljena opustiti vojaške pobude, za katero se je borila 20 let. Kljub temu je Franc imenoval avstrijskega zunanjega ministra, velikega kanclerja [[Viteškei red Marije Terezije|viteškega reda Marije Terezije]], mesto, ki je bilo prosto že od Kaunitzovih časov.<ref name="palmer92">{{harvnb|Palmer|1972|pp=92–96}}</ref> Metternicha je vse bolj skrbelo, da bo Napoleonov umik prinesel nered, ki bi škodoval Habsburžanom.<ref name="ford2212" /><ref name="palmer92" /> Verjel je, da bo treba kmalu skleniti mir. Ker Britanije ni bilo mogoče prisiliti, je predloge poslal le Franciji in Rusiji. Ti so bili zavrnjeni, vendar je bilo po bitkah pri Lütznu (2. maja) in bitki pri Bautzenu (20.–21. maja) na pobudo Francije razpisano premirje. Aprila je Metternich začel "počasi in nejevoljno" pripravljati Avstrijo na vojno s Francijo; premirje je Avstriji zagotovilo čas za mobilizacijo.<ref name="palmer92" /> Junija je Metternich zapustil Dunaj, da bi osebno vodil pogajanja v [[Jičín]] na Češkem. Ob prihodu je izkoristil gostoljubje princese [[Princesa Viljemina, vojvodinja Saganska|Viljemine, vojvodinje Saganske]], in z njo začel afero, ki je trajala več mesecev. Nobena druga ljubica ni nikoli dosegla takšnega vpliva na Metternicha kot ona, in po njuni ločitvi ji je še naprej pisal. Medtem je francoski zunanji minister [[Hugues-Bernard Maret]] ostal nedosegljiv, čeprav se je Metternichu 18. in 19. junija v [[Opočna|Opočni]] uspelo pogovoriti o stanju s carjem.<ref name="palmer96">{{harvnb|Palmer|1972|pp=96–102}}</ref> V pogovorih, ki so bili kasneje ratificirani kot [[Reichenbachove konvencije (1813)|Reichenbachova konvencija]], so se dogovorili o splošnih mirovnih zahtevah<ref>, namely that [[Lübeck]] and [[Hamburg]] would return to being free cities, and more generally the end of direct French control over the [[Confederation of the Rhine]]; the return of annexed Prussian territory; the return of the [[Illyrian Provinces]] to Austria; and the dissolution of the French-dominated [[Grand Duchy of Warsaw]] {{harv|Palmer|1972|p=97}}.</ref> in določil postopek, po katerem bi Avstrija lahko vstopila v vojno na koalicijski strani. Kmalu potem je bil Metternich povabljen, da se pridruži Napoleonu v Dresdnu, kjer je lahko neposredno postavil pogoje. Čeprav ni zanesljivega zapisa o njunem srečanju 26. junija 1813, se zdi, da je bilo burno, a učinkovito srečanje. Dogovor je bil končno dosežen, ko je bil Metternich tik pred odhodom<ref name="palmer96" /> in mirovna pogajanja se bi začela v Pragi julija in trajala do 20. avgusta.<ref name="cecil134">{{harvnb|Cecil|1947|pp=134–135}}</ref> S tem, ko je v to privolil, je Metternich ignoriral Reichenbachovo konvencijo, kar je razjezilo avstrijske koalicijske zaveznike.<ref name="palmer96" /> Konferenca v [[Praga|Pragi]] ni pravilno sestala, saj Napoleon svojim predstavnikom [[Armand-Augustin-Louis|Armandu Caulaincourtu]] in grofu Narbonnskemu ni dal zadostnih pooblastil za pogajanja.<ref name="cecil134" /> Na neformalnih razpravah, ki so potekale namesto konference, je Caulaincourt namignil, da se Napoleon ne bo pogajal, dokler zavezniška vojska ne bo ogrozila same Francije. To je prepričalo Metternicha in potem ko Metternichov ultimat Franciji ni bil upoštevan, je Avstrija 12. avgusta napovedala vojno.<ref name="palmer96" /> ==== Kot koalicijski partner ==== [[Slika:Declaration_of_victory_after_the_Battle_of_Leipzig,_1813_(by_Johann_Peter_Krafft).jpg|sličica|[[Karl von Schwarzenberg]] in trije zavezniški monarhi po bitki pri Leipzigu, 1813 (Deklaracija zmage po bitki pri Leipzigu, Johann Peter Krafft)]] Avstrijski zavezniki so izjavo razumeli kot priznanje, da so avstrijske diplomatske ambicije propadle, Metternich pa jo je imel za eno potezo v veliko daljši kampanji.<ref name="palmer103">{{harvnb|Palmer|1972|pp=103–107}}</ref> Do konca vojne si je prizadeval ohraniti koalicijo skupaj in s tem zajeziti ruski zagon v Evropi. V ta namen je dosegel zgodnjo zmago, ko je bil za vrhovnega poveljnika koalicijskih sil potrjen avstrijski general, [[Karl Filip, knez Schwarzenberški|knez Schwarzenberg]], namesto carja Aleksandra I. Uspelo mu je tudi prepričati tri zavezniške monarhe (Aleksanderja, Franca in pruskega Friderika), da so mu in njihovim vojskam sledili na pohodu. S [[Tepliška pogodba (1813)|Tepliško pogodbo]] je Metternich Avstriji dovolil, da ostane neobvezna glede prihodnosti Francije, Italije in Poljske. Vendar so ga Britanci, ki so subvencionirali Prusijo in Rusijo, še vedno omejevali (septembra je Metternich zahteval subvencije tudi za Avstrijo).<ref name="palmer103" /> 18. oktobra 1813 je bil Metternich priča uspešni [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] in dva dni pozneje je bil za svoje "modro vodstvo" nagrajen s činom kneza (''Fürst'').<ref name="sauvignyxiii2" /> Metternich je bil navdušen, ko je bil Frankfurt v začetku novembra ponovno zavzet, še posebej pa nad spoštovanjem, ki ga je car izkazal Frančišku na slovesnosti, ki jo je tam organiziral Metternich. Diplomatsko je bil ob koncu vojne odločen preprečiti nastanek močne, enotne nemške države in je Napoleonu celo ponudil radodarne pogoje, da bi ga obdržal kot protiutež. 2. decembra 1813 se je Napoleon strinjal s pogovori, čeprav so bili ti pogovori odloženi zaradi potrebe po sodelovanju višjega britanskega diplomata [[Robert Stewart, vikont Castlereagha|Roberta Stewarta, vikonta Castlereagha]].<ref name="palmer103" /> Preden so se pogovori lahko začeli, so koalicijske vojske 22. decembra prečkale reko [[Ren]]. Metternich se je iz Frankfurta umaknil v [[Breisgau]], da bi praznoval božič z družino, preden je januarja 1814 odpotoval v novi koalicijski sedež v Basel. S carjem Aleksandrom so se prepirali, zlasti glede usode Francije.<ref name="palmer107">{{harvnb|Palmer|1972|pp=107–117}}</ref> Metternich in Castlereagh sta navezala dober delovni odnos in se nato srečala z Aleksandrom v [[Langres|Langresu]]. Car pa je ostal nepopustljiv in je zahteval prodor v središče Francije; vendar je bil preveč zaposlen, da bi nasprotoval drugim Metternichovim idejam, kot je bila končna mirovna konferenca na Dunaju. Metternich se ni udeležil pogovorov s Francozi v [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillonu]], saj je želel ostati z Aleksandrom. Pogajanja so zastala in po kratkem napredovanju so se morale koalicijske sile po bitki pri Montmirailu in bitki pri Montereauju umakniti. To je odpravilo Metternichove strahove, da bi lahko preveč samozavestni Aleksander deloval enostransko.<ref name="palmer107" /> Metternich je nadaljeval pogajanja s francoskim odposlancem Caulaincourtom do začetka do sredine marca 1814, ko je zmaga v bitki pri Laonu koalicijo znova spodbudila k ofenzivi. Do takrat se je Metternich naveličal poskušati ohraniti koalicijo skupaj in niti pogodba iz Chaumonta, ki so jo sklenili Britanci , ni pomagala.<ref name="palmer107" /> V odsotnosti Prusov in Rusov se je koalicija strinjala z obnovitvijo dinastije [[Burboni|Burbonov]].<ref name="palmer107" /><ref name="ford257">{{harvnb|Ford|1971|p=257}}</ref> Cesar Franc je zavrnil Napoleonovo zadnjo prošnjo, da se bo odpovedal prestolu v korist svojega sina z Marijo Luizo za regentko, in Pariz je padel 30. marca. Vojaški manevri so Metternicha 24. marca prisilili na zahod v [[Dijon]] in je po odlašanju 7. aprila odpotoval v francosko prestolnico.<ref name="palmer107" /> 10. aprila je našel mesto v miru, a na njegovo veliko jezo večinoma pod nadzorom carja Aleksandra. Avstrijcem niso bili všeč pogoji [[Fontainebleaujska pogodba|Fontainebleaujske pogodbe]], ki jo je Rusija v njihovi odsotnosti vsilila Napoleonu, vendar se jim Metternich ni hotel upreti in je 11. aprila pogodbo podpisal. Nato se je osredotočil na zaščito avstrijskih interesov v prihajajočem miru; uveljavljanje avstrijskega vpliva v Nemčiji nad vplivom Prusije; in odpravo ruske prevlade. Zaradi teh razlogov je zagotovil, da sta bili italijanski provinci Lombardija in Benečija, ki sta bili leta 1805 izgubljeni v korist francoskih vazalnih držav, ustrezno ponovno priključeni kot [[Lombardsko-beneško kraljestvo]].<ref name="palmer118">{{harvnb|Palmer|1972|pp=118–123}}</ref> Glede delitve Poljske in Nemčije, ki sta bili prej pod francosko okupacijo, je bil Metternich bolj omejen z interesi zaveznikov. Po dveh neuspelih predlogih Prusa je bilo vprašanje preloženo na podpis mirovne pogodbe.<ref name="palmer123">{{harvnb|Palmer|1972|pp=123–129}}</ref> Drugod si je Metternich, tako kot mnogi njegovi kolegi, želel obnovljeni francoski monarhiji zagotoviti sredstva za ohranitev nadzora. Velikodušna Pariška pogodba je bila podpisana 30. maja.<ref name="ford257" /> Zdaj svoboden je Metternich spremljal carja Aleksandra v Anglijo; Wilhelmina, ki je sledila Metternichu v Pariz, je prav tako prečkala mejo.<ref name="palmer123" /> Zmagoslavni Metternich je svoje štiri tedne zapolnil z veseljem, s čimer je ponovno vzpostavil svoj ugled in ugled Avstrije. Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] mu je bila v tem času podeljena častna diploma iz prava. V nasprotju s tem in na Metternichovo zadovoljstvo je bil Aleksander nevljuden in pogosto žaljiv. Kljub priložnostim je bilo malo diplomacije; namesto tega so se trdno dogovorili le, da bodo ustrezni pogovori potekali na Dunaju, z datumom, ki je bil okvirno določen za 15. avgust. Ko je car poskušal pogovor prestaviti na oktober, se je Metternich strinjal, vendar je postavil pogoje, ki so Aleksandru preprečili, da bi izkoristil kakršno koli prednost zaradi njegovega dejanskega nadzora nad [[Poljska|Poljsko]]. Metternich se je sredi julija 1814 ponovno združil s svojo družino v Avstriji, zatem ko se je za teden dni ustavil v Franciji, da bi pomiril strah glede Napoleonove žene Marije Luize, ki je bila takrat [[Vojvodina Parma in Piacenza|vojvodinja Parmska]]. Njegovo vrnitev na Dunaj so občasno proslavili z kantato, ki je vključevala verz "Zgodovina te potomcem postavlja kot vzor med velikimi možmi".<ref name="palmer123" /> === Dunajski konrges === {{Further|Dunajski kongres}} [[Slika:Vienna_Congress.jpg|sličica|Metternich skupaj z Wellingtonom, Talleyrandom in drugimi evropskimi diplomati na Dunajskem kongresu leta 1815]] [[Slika:Europe_1815_map_en.png|sličica|Državne meje znotraj Evrope, ki jih je določil Dunajski kongres]] Jeseni 1814 so se na Dunaju začeli zbirati poglavarji petih vladajočih dinastij in predstavniki 216 plemiških družin. Preden so prispeli ministri "velike četverice" (koalicijskih zaveznikov Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije), je Metternich tiho ostal v [[Baden, Avstrija|Badenu]] pri Dunaju (Kopanju), dve uri južneje. Ko je izvedel, da so prispeli na Dunaj, se je odpravil na srečanje z njimi in jih spodbudil, naj se z njim grejo v Baden. Podbudo so zavrnili in v samem mestu so potekala štiri srečanja.<ref name="palmer130">{{harvnb|Palmer|1972|pp=130–133}}</ref> Na teh so se predstavniki dogovorili o delovanju kongresa in na Metternichovo veselje imenovali svojega pomočnika [[Friedrich von Gentza|Friedricha von Gentza]] za sekretarja za pogajanja Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije ter Francije in Španije). Ko sta [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] in španski predstavnik [[Pedro Gómez Labrador|Pedro]] [[Pedro Gómez Labrador|Gómez Labrador]] izvedela za te odločitve, sta bila ogorčena, ker so se o sporazumih pogajali le veliki štirje. [[Švedska]] in [[Portugalska]] sta bili podobno jezni zaradi njune izključitve iz vsega kongresa razen polnega, še posebej ker je bil Metternich odločen, da bo slednji skupini dal čim manj moči. Posledično je šesterica postala predhodni odbor osmih, katerega prva odločitev je bila, da se kongres preloži na 1. november.<ref name="palmer130" /> Pravzaprav bi ga kmalu spet prestavili, saj bi novembra delo začela le manjša komisija.<ref name="palmer133">{{harvnb|Palmer|1972|pp=133–139}}</ref> Medtem je Metternich organiziral kontroverzno paleto zabav za delegate, vključno z njim.<ref name="palmer130" /> Castlereaghu je pustil, da se pogaja v imenu carja Aleksandra, in svojo pozornost na kratko usmeril k zatiranju protihabsburških čustev v Italiji. Približno v istem času je izvedel, da se vojvodinja Saganska dvori carju. Razočaran in izčrpan od družabnih pogovorov je Metternich popustil in med pogajanji o Poljski (ki ji je takrat vladal Napoleon kot [[Vojvodina Varšava|Velikemu vojvodstvu Varšavi]]) razjezil carja Aleksandra, saj je namignil, da bi se Avstrija lahko vojaško kosala z Rusijo. Kljub tej napaki Franc ni hotel odstaviti Metternicha, Dunaj pa je novembra pretresala politična kriza, ki je dosegla vrhunec z izjavo carja Aleksandra, da Rusija ne bo popustil glede svojih zahtev po Poljski kot satelitskem kraljestvu. Koalicija je to odločno zavrnila in dogovor se je zdel bolj oddaljen kot kdaj koli prej.<ref name="palmer133" /> Zdi se, da je Aleksander med zastojem celo izzval Metternicha na dvoboj.<ref>{{harvnb|Hamilton-Williams|1996|p=47}}</ref> Vendar je Aleksander kmalu naredil preobrat in privolil v delitev Poljske. Prav tako je nekoliko popustil glede germanskega kraljestva Saška in Talleyrandu prvič dovolil sodelovanje v vseh razpravah velike četverice (zdaj velike peterke). <ref name="palmer133" /> Z novim soglasjem so bila glavna vprašanja glede Poljske in Nemčije rešena v drugem tednu februarja 1815.<ref name="palmer139">{{harvnb|Palmer|1972|pp=139–146}}</ref> Avstrija je z delitvijo Poljske pridobila ozemlja in preprečila prusko priključitev Saške, vendar je bila prisiljena sprejeti rusko prevlado na Poljskem in vse večji pruski vpliv v Nemčiji.<ref name="okey73">{{harvnb|Okey|2001|pp=73–74}}</ref> Metternich se je nato osredotočil, da bi različne nemške države prepustile zgodovinske pravice novemu zveznemu parlamentu, ki bi se lahko postavil po robu Prusiji. Pomagal je tudi švicarskemu odboru in se ukvarjal s številnimi manjšimi vprašanji, kot so pravice do plovbe po Renu. 7. marca se je Metternich zbudil z novico, da je Napoleon pobegnil iz svojega otoškega zapora na [[Elba|Elbi]].<ref name="cecil169">{{harvnb|Cecil|1947|pp=169–175}}</ref> in se v eni uri srečal tako s carjem kot s pruskim kraljem. Metternich ni želel prenagljene spremembe kongresa in sprva je bil vpliv na kongres majhen. Končno je 13. marca pet velikih sil razglasilo Napoleona za [[Izobčenec|izobčenca]] in zavezniki so začeli priprave na obnovljene boje. 25. marca so podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo poslali 150.000 mož, pri čemer ni bilo veliko znakov o njihovih prejšnjih razdornih stališčih. Po odhodu vojaških poveljnikov se je Dunajski kongres lotil resnega dela, določil meje neodvisne Nizozemske, formaliziral predloge za ohlapno konfederacijo [[Kantoni Švice|švicarskih kantonov]] in ratificiral prejšnje sporazume glede Poljske. Do konca aprila sta ostali le še dve glavni vprašanji, organizacija nove nemške federacije in problem Italije.<ref name="palmer139" /> Slednje je kmalu začelo dosegati vrhunec. Avstrija je utrdila svoj nadzor nad Lombardijo-Benečijo in razširila svojo zaščito na province, ki so bile nominalno pod nadzorom Francove hčerke Marije Ludovike. Metternich je 18. aprila napovedal, da je Avstrija formalno v [[Avstrijsko-neapeljska vojna|vojni z Muratovim Neapljem]]. Avstrija je 3. maja zmagala v [[Bitka pri Tolentinu|bitki pri Tolentinu]] in manj kot tri tedne pozneje zavzela Neapelj. Metternich je nato lahko odločitev o prihodnosti države odložil na čas po Dunaju. Razprave o Nemčiji so se vlekle do začetka junija, ko je bil ratificiran skupni avstrijsko-pruski predlog. Večino ustavnih vprašanj je prepustil novemu parlamentu; njegov predsednik je postal sam cesar Franc.<ref name="palmer146">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> Kljub kritikam znotraj Avstrije je bil Metternich zadovoljen z izidom in stopnjo nadzora, ki ga je podelil Habsburžanom, in prek njih še sebi.<ref name="palmer146" /> Metternich je zagotovo lahko parlament večkrat izkoristil za svoje namene.<ref>{{harvnb|Ford|1971|p=302}}</ref> Dogovor je bil podobno priljubljen pri večini nemških predstavnikov. 19. junija je bila podpisana poravnalna pogodba (Rusi so jo podpisali teden dni kasneje),  s katero se je Dunajski kongres uradno končal. Metternich sam se je 13. junija odpravil na fronto, pripravljen na dolgotrajno vojno proti Napoleonu. Vendar je bil Napoleon 18. junija v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] odločno poražen.<ref name="cecil1692" /><ref name="palmer1462">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> === Pariz in Italija === [[Slika:Map_of_the_Holy_Alliance_(1840).svg|sličica|Zemljevid Evrope, ki poudarja Sveto alianso, leta 1840]] Od leta 1815 naprej so se državniki v Evropi osredotočali na preprečevanje grožnje socialne revolucije, ker je bil Napoleon poražen. Metternich je objavil predloge reform. Predvideval je ohranitev obstoječe [[Socialna stratifikacija|socialne hierarhije]] in v ta namen stalno avtoriteto legitimnih suverenov ter [[Pravno varstvo|vladavino prava]].<ref>{{cite book|author1=Mark Jarrett|title=The Congress of Vienna and Its Legacy: War and Great Power Diplomacy After Napoleon|publisher=I.B.Tauris|year=2013|page=|isbn=9780857735706}}</ref> Povzpel se je v vodilnega konzervativnega državnika v Evropi, njegov nadzor pa je trajal do leta 1848. Habsburški vladarji avstrijskega cesarstva so stavili, da bo ideja o narodnosti preprečila pogubo.<ref>{{cite book|author1=Gordon Martel|title=Origins of the First World War: Revised 3rd Edition|publisher=Taylor & Francis|year=2013|page=23|isbn=9781317863847}}</ref> Vrnil se je k koalicijskim zaveznikom v Pariz, kjer so ponovno razpravljali o mirovnih pogojih. Po 133 dneh pogajanj e bila 20. novembra sklenjena [[Pariška pogodba (1815)|druga pariška pogodba]]. Metternich je menil, da Francije ne bi smeli razkosati. Zato je bil z rezultatom zadovoljen.<ref name="palmer150">{{harvnb|Palmer|1972|pp=150–156}}</ref> Francija je izgubila le malo ozemlja ob svojih vzhodnih mejah, sedemsto milijonov [[Francoski frank|francoskih frankov]] in umetniška dela, ki jih je oropala. Sprejela je tudi okupacijsko vojsko, ki je štela 150.000 mož.<ref name="cecil1693" /> Medtem je bila 26. septembra podpisana ločena pogodba, ki jo je predlagal Aleksander in jo je preoblikoval Metternich. S tem je bila ustvarjena nova [[Sveta aliansa]] s središčem v Rusiji, Prusiji in Avstriji; to je bil dokument, ki ga Metternich ni niti spodbujal niti si ga ni želel zaradi njegovih nejasno liberalnih stališč.{{sfn|Bertier|1962|pp=129-131}} Predstavniki večine evropskih držav so sčasoma podpisali pogodbo, z izjemo [[Papeška država|Papeške države]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Velike Britanije]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu je ločena pogodba potrdila še [[Četverostranska zveza|Četverostransko zvezo]] in s svojim šestim členom vzpostavila kongresni sistem rednih diplomatskih srečanj. Z mirom v Evropi je avstrijska zastava zdaj plapolala na več kot 50 odstotkih več ozemlja kot takrat, ko je Metternich postal zunanji minister.<ref name="palmer150" /> Metternich se je nato vrnil k vprašanju Italije in jo prvič obiskal v decembra 1815. Po obisku [[Benetke|Benetk]] se mu je družina 18. decembra pridružila v [[Milano|Milanu]]. Tokrat je Metternich igral liberalca in zaman pozival Franca, naj regiji podeli nekaj avtonomije. Metternich je štiri mesece preživel v Italiji, neskončno zaposlen in trpel za kroničnim vnetjem vek. Iz Milana je poskušal nadzorovati avstrijsko zunanjo politiko, in ko je prišlo do resnega nesoglasja med cesarstvom in [[Kraljevina Bavarska|Kraljevino Bavarsko]], je bil zaradi svoje odsotnosti deležen ostrih kritik. Vendar njegovi sovražniki tega niso mogli izkoristiti. Stadion je bil zaposlen z njegovim delom finančnega ministra, cesarica [[Marija Ludovika Modenska|Marija Ludovika Avstrijska]], ostra kritičarka Metternichove politike, pa je aprila umrla.<ref name="palmer156">{{harvnb|Palmer|1972|pp=156–161}}</ref> Nenavadna razlika med stališči Metternicha in njegovega cesarja se je zmanjšala le z aktivnim kompromisom predlogov. Metternich se je 28. maja 1816 po skoraj enoletni odsotnosti vrnil na Dunaj. Poklicno je preostanek leta 1816 za utrujenega ministra minil mirno, saj se je ukvarjal s [[Fiskalna politika|fiskalno politiko]] in spremljal širjenje liberalizma v Nemčiji ter nacionalizma v Italiji. Osebno ga je novembra pretresla smrt Julie Zichy-Festetics. Dve leti pozneje je zapisal, da se je njegovo "življenje tam končalo" in da se je njegova stara lahkomiselnost vrnila šele čez nekaj časa. Edina tolažba je bila julijska novica, da bo Metternich prejel nova posestva ob Renu v Johannisbergu, 40 km od njegovega rojstnega kraja.<ref name="palmer156" /> Junija 1817 je moral Metternich pospremiti cesarjevo novoporočeno hčer [[Marija Leopoldina Avstrijska|Marijo Leopoldino]] na ladjo v [[Livorno|Livornu]]. Ob prihodu je prišlo do zamude, zato je Metternich ta čas ponovno porabil za potovanje po Italiji. Obiskal je [[Benetke]], [[Padova|Padovo]], [[Ferrara|Ferraro]], [[Pisa|Piso]], [[Firence]] in [[Lucca|Lucco]]. čeprav je bil zaradi razvoja dogodkov zaskrbljen, je ugotovil, da vse Frančiškove koncesije še vedno niso bile uresničene. Toda Metternich je bil optimističen in je 29. avgusta ponovno pozval k decentralizaciji.<ref name="palmer161">{{harvnb|Palmer|1972|pp=161–168}}</ref> Potem ko to ni uspelo, se je Metternich odločil razširiti svoja prizadevanja na splošno upravno reformo, da bi se izognil vtisu, da daje prednost Italijanom pred preostalim delom cesarstva. Medtem ko je delal na tem, se je 12. septembra 1817 vrnil na Dunaj, kjer se je le tri dni pozneje takoj posvetil organizaciji poroke svoje hčerke Marije z grofom [[Jožef Esterházy|Jožefom Esterházyjem]]. Metternich pa je zbolel. Po premoru za okrevanje je Metternich svoje predloge za Italijo strnil v tri dokumente (27. oktobra 1817), ki jih je predložil cesarju Francu. Uprava bi ostala nedemokratična, vendar bi bilo novo ministrstvo za pravosodje in štirje novi kanclerji. Vsak z lokalnimi pristojnostmi, vključno z enim za "Italijo".<ref name="palmer161" /> Predlagal je regionalne in ne nacionalne delitve Italije.<ref name="okey732" /> Na koncu je Franc sprejel revidirane predloge, čeprav z več spremembami in omejitvami.<ref name="palmer161" /> === [[Aachen]], [[Teplice]], [[Karlovi Vari|Karlovy Vary]], [[Opava]] in [[Ljubljana]] === [[Slika:Kongressdenkmal_-_Nahaufnahme.jpg|sličica|Spomenik aachenskemu kongresu]] Metternich se je še naprej osredotočal predvsem na ohranjanje enotnosti med velikimi silami Evrope in s tem lastne moči kot mediatorja. Skrbelo ga je tudi naraščajoči vpliv liberalno mislečega [[Joanis Kapodistrias|Janeza grofa Koprskega]] (''J. A. Kapodistrias'') na carja Aleksandra in nenehna grožnja, da bi Rusija priključila velika območja Osmanskega cesarstva (tako imenovano ''vzhodno vprašanje'').<ref name="palmer169">{{harvnb|Palmer|1972|pp=169–180}}</ref> Kot je že prej predvideval, je Velika Britanija do aprila 1818 pripravila načrte, ki jih je Metternich uveljavil, da bi šest mesecev pozneje sklicali [[Aachenski kongres|kongres v Aachnu]], takrat pruskem obmejnem mestu. Medtem so Metternichu svetovali, naj odpotuje v zdraviliško mesto [[Karlovi Vari|Karlsbad]], kjer bi si lajšal revmatične bolečine v hrbtu.<ref name="palmer169" /> Preživel je prijetno enomesečno potovanje, čeprav je tam prejel novico o smrti očeta, ki je bil star 72 let.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=182}}</ref> Ob koncu avgusta je obiskal družinsko posestvo v Königswartu in nato Frankfurt, da bi spodbudil države članice Nemške konfederacije k dogovoru o proceduralnih vprašanjih. Metternich je zdaj lahko prvič po 25 letih obiskal tudi Koblenz in svoje novo posestvo v Johannisbergu. Med potovanjem s cesarjem Francem so ga toplo pozdravila katoliška mesta ob Renu proti Aachnu.<ref name="palmer169" /> Vnaprej je poskrbel, da bodo časopisi poročali o prvem mirnodobnem kongresu te vrste. Ko so se začele razprave, si je Metternich prizadeval za umik zavezniških čet iz Francije in za sredstva za ohranitev enotnosti evropskih sil. O prvem so se dogovorili skoraj takoj, drugi sporazum pa se je nanašal le na ohranitev Četverne zveze. Metternich je zavrnil carjeve idealistične načrte za (med drugim) enotno evropsko vojsko. Njegova lastna priporočila Prusom za večji nadzor nad [[Svoboda govora|svobodo govora]] so bila za druge sile, kot je Velika Britanija, prav tako težko odkrito podpreti.<ref name="palmer169" />[[Slika:Ermordung_August_von_Kotzebues.jpg|sličica|Atentat na [[August Von Kotzebue|von Kotzebueja]] 1819 je Metternich izkoristil za obračun z opozicijo.]]Metternich je kmalu po razhodu kongresa odpotoval z [[Dorothea Lieven|Dorotheo Lieven]] v [[Bruselj]] in čeprav ni mogel ostati več kot nekaj dni, sta si naslednjih osem let izmenjevala pisma. Na Dunaj je prispel 11. decembra 1818 in končno lahko preživel precej časa s svojima otrokoma.<ref name="palmer169" /> Med božičem je gostil carja in dvanajst tednov spremljal Italijo in Nemčijo, preden se je s cesarjem odpravil na tretje potovanje v Italijo. Potovanje je prekinil atentat na konservativnega nemškega dramatika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]. Po kratkem odlašanju se je Metternich odločil, da če nemške vlade ne bodo ukrepale proti tej zaznani težavi, jih bo morala Avstrija k temu prisiliti. Sklical je neformalno konferenco v Karlsbadu<ref name="palmer180">{{harvnb|Palmer|1972|pp=180–185}}</ref> in si predhodno zagotovil prusko podporo na srečanju s [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III. Pruskim]] julija v [[Teplice|Teplicah]].<ref name="palmer180" /><ref name="ford303">{{harvnb|Ford|1971|p=303}}</ref> Metternich je zmagal, saj je z nedavnim poskusom atentata na glavnega ministra Nassaua, [[Carl von Ibell|Carla Ibella]], dosegel soglasje za konservativni program, danes znan kot Tepliška konvencija. Karlsbadska konferenca se je začela 6. avgusta in je trajala do konca meseca.<ref name="palmer180" /> Metternich je preprečil vsakršno nasprotovanje svoji predlagani "skupini protirevolucionarnih ukrepov, pravilnih in preventivnih", čeprav so jih zunanji opazovalci obsodili.<ref name="palmer180" /> Kljub graji je bil Metternich zelo zadovoljen z rezultatom,<ref name="palmer180" /> ki je poznan kot ''[[Karlsbadski odloki]]''.<ref name="okey733" /><ref name="ford303" />[[Slika:Der-Denkerclub_1819.jpg|sličica|Takratna satirična [[litografija]], ki se posmehuje omejitvam svobode tiska in govora, kot so jih predpisovali [[Karlsbadski odloki]].]]Na konferenci na Dunaju pozneje istega leta se je znašel pod pritiskom kraljev [[Kraljestvo Württemberg|Württemberga]] in Bavarske, da opusti svoje načrte za reformo Nemške konfederacije.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=197}}</ref> Zdaj je obžaloval, da je tako hitro sprejel prvotno ustavo pet let prej. Kljub temu je vztrajal pri drugih vprašanjih in sklepna listina konference je bila zelo reakcionarna, tako kot si jo je Metternich predstavljal. Na Dunaju je ostal do konca maja 1820, kjer se mu je celotna zadeva zdela dolgočasna. 6. maja je izvedel za smrt svoje hčerke, princese Klementine von Metternich, zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Na poti v Prago je izvedel, da je tudi njegova najstarejša hči Marija zbolela za jetiko. Bil je ob njeni postelji v Badenu pri Dunaju, ko je 20. julija umrla.<ref name="palmer186">{{harvnb|Palmer|1972|pp=186–198}}</ref> To je Eleonoro in preostale otroke spodbudilo k odhodu na "čistejši" francoski zrak.<ref name="cecil200">{{harvnb|Cecil|1947|pp=200–202}}</ref> Preostanek leta 1820 je bil poln liberalnih uporov, na katere naj bi se Metternich odzval. Avstrijski zunanji minister je bil na koncu razpet med tem, ali naj izpolni svojo konservativno obljubo (politika, ki so jo podpirali Rusi) in ali naj se izogiba državi, v kateri Avstrija ni imela interesa (ki so jo podpirali Britanci). Odločil se je za "sočutno neaktivnost" glede Španije,<ref>Metternich succeeded in preventing proposals for a French-led invasion only by rendering Tsar Alexander fearful of a French conspiracy {{harv|Palmer|1972|p=199}}.</ref> toda na njegovo razočaranje in presenečenje je [[Guglielmo Pepe]] v začetku julija vodil upor v Neaplju in prisilil kralja [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinanda]] [[Ferdinand IV. Neapeljski|Neapeljskega]], da sprejme novo ustavo.<ref name="palmer186" /> Metternich se je (nejevoljno) strinjal, da se bo oktobra udeležil [[Troppauski kongres|kongresa v Troppauu]], ki ga je sprožila Rusija, da bi razpravljal o omenjenih dogodkih. Ni mu bilo treba skrbeti: car je popustil in sprejel kompromisni predlog zmernega intervencionizma, določenega v Troppauskem protokolu.<ref name="palmer186" /> Kapodistriasov vpliv na carja ga je še vedno skrbel, zato je svoja konzervativna načela zapisal v dolgem memorandumu, v katerem je napadel svobodni tisk in pobudo srednjega razreda.<ref name="palmer186" /> Kongres se je končal v tretjem tednu decembra, naslednji korak pa bi bil [[Ljubljanski kongres]], na katerem bi se s Ferdinandom pogovorili o intervenciji.<ref name="cecil200" /> Metternich je ugotovil, da lahko Ljubljano prevladuja bolj kot kateri koli drug kongres, saj je nadzoroval Ferdinandovo zavrnitev liberalne ustave, s katero se je strinjal le nekaj mesecev prej. Avstrijske vojske so februarja odšle v Neapelj in marca vstopile v mesto. Kongres je bil prekinjen, toda Metternich je, bodisi vnaprej opozorjen bodisi po sreči, držal predstavnike sil blizu, dokler upor ni bil zadušen.<ref name="palmer198">{{harvnb|Palmer|1972|pp=198–202}}</ref> Posledično je imel Metternich, ko so sredi marca v [[Piemont|Piemontu]] izbruhnili podobni upori, pri roki carja, ki se je strinjal, da bo v znak solidarnosti na mejo poslal 90.000 mož. Na Dunaju so se stopnjevali pomisleki, da je Metternichova politika predraga. Odgovoril je, da bosta Neapelj in Piemont plačala za stabilnost; kljub temu je bil tudi on očitno zaskrbljen za prihodnost Italije. Olajšanje je odneslo, ko je 25. maja lahko imenoval dvornega kanclerja in državnega kanclerja, položaj. Zadovoljen je bil tudi z obnovljeno (čeprav krhko) bližino med Avstrijo, Prusijo in Rusijo;<ref name="palmer198" /> vendar je šlo za to na račun avstrijsko-britanske antante.<ref name="cecil207">{{harvnb|Cecil|1947|p=207}}</ref> == Priznanja == Izvoljen je bil za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Franz|last=Herre|title=Metternich: Staatsmann des Friedens|year=1997|publisher=Bechtermünz Verlag|location=Augsburg|isbn=3-86047-813-3}} * {{navedi knjigo|last=Jarrett|first=Mark|title=The Congress of Vienna and its Legacy: War and Great Power Diplomacy after Napoleon|publisher=I. B. Tauris & Company, Ltd.|year=2013|location=London|isbn=978-1780761169}} * {{navedi knjigo|last=Musulin|first=Stella|title=Vienna in the Age of Metternich|publisher=Faber and Faber|location=London|year=1975|isbn=0-571-09858-4}} * {{navedi knjigo|last=Sked|first=Alan|title=Metternich and Austria: An Evaluation|url=https://archive.org/details/metternichaustri0000sked|location=Basingstoke, England|publisher=Palgrave Macmillan|year=2008|isbn=978-1-4039-9114-0}} * {{navedi knjigo|last=Zamoyski|first=Adam|authorlink=Adam Zamoyski|title=Rites of Peace: The fall of Napoleon & the Congress of Vienna|year=2007|isbn=0-00-712375-2}}. == Glej tudi == * [[Metternichov absolutizem]] == Zunanje povezave == {{Commons|Klemens von Metternich}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Metternich, Klemens Wenzel von}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Častni člani Filharmonične družbe]] [[Kategorija:Avstrijski monarhisti]] qi6pkqatughsxr2kyub7dmpxugag7c6 6659110 6659104 2026-04-12T20:29:08Z Upwinxp 126544 6659110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[Knez]] Klemens von Metternich''' (polno ime '''Knez''' '''Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein'''), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[državnik]], [[pisatelj]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[15. maj]] [[1773]], [[Koblenz]], † [[11. junij]] [[1859]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]]. Metternich se je rodil leta 1773 v plemiški družini [[Metternichi|Metternich]] kot sin diplomata. Na univerzah v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in [[Mainz|Mainzu]] se je dobro izobrazil diplomacije. Povzpel se na ključne diplomatske položaje, vključno z veleposlaniškimi vlogami v Kraljevini [[Saška - Anhalt|Saški]], Kraljevini [[Prusija|Prusiji]] in zlasti v Napoleonovi [[Francija|Franciji]]. Ena njegovih prvih nalog kot zunanjega ministra je bila pomiritev odnosov s Francijo, ki je vključevala poroko [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] [[Napoleon Bonaparte|Bonaparta]] z avstrijsko [[Marija Lujza, vojvodinja Parmska|nadvojvodinjo Marijo Luizo]]. Kmalu zatem je poskrbel za vstop Avstrije v [[Vojna šeste koalicije|vojno šeste koalicije]] na strani zaveznikov, podpisal [[Fontainebleaujska pogodba (1814)|pogodbo iz Fontainebleauja]], ki je Napoleona poslala v izgnanstvo, in vodil avstrijsko delegacijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je po Napoleonu razdelil Evropo med velike sile. Za svoje zasluge avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv knez. Pod njegovim vodstvom se je »Metternichov sistem« mednarodnih kongresov nadaljeval še desetletje, ko se je Avstrija povezala z [[Ruski imperij|Rusijo]] in v manjši meri z Prusijo. To je zaznamovalo vrhunec avstrijskega diplomatskega pomena, nato pa je Metternich počasi zdrsnil na obrobje mednarodne diplomacije. V Avstrijskem cesarstvu je od leta 1809 do strmoglavljenja v revolucionarnem letu 1848 je bil zunanji minister (''Außenminister'') in glavni minister (''leitender Minister'') Avstrijskega cesarstva, od leta 1821 do 1848 pa je opravljal funkcijo državnega kanclerja (''Staatskanzler''), in sicer pod [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]] in njegovim sinom [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandom I.]] Po kratkem izgnanstvu v [[London|Londonu]], [[Brighton|Brightonu]] in [[Bruselj|Bruslju]], ki je trajalo do leta 1851, se je vrnil na dunajski dvor, tokrat le zato, da bi svetoval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|I.]]. Umrl je junija 1859 v starosti 86 let. Metternich je bil [[Tradicionalistični konzervativizem|tradicionalni konservativec]] in se je prizadeval ohranjati ravnovesje moči, zlasti z upiranjem ruskim ozemeljskim ambicijam v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Ni maral [[Liberalizem|liberalizma]] in si je prizadeval preprečiti morebitni razpad avstrijskega cesarstva, na primer z zatiranjem [[Nacionalizem|nacionalističnih]] uporov v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|avstrijski severni Italiji]]. Doma je sledil podobni politiki, pri čemer je uporabljal [[Cenzura|cenzuro]] in široko vohunsko mrežo za zatiranje nemirov. Metternich je bil zaradi politike, ki jo je izvajal, deležen tako pohval kot ostrih kritik. Njegovi podporniki so poudarjali, da je predsedoval "avstrijskemu sistemu", ko je mednarodna diplomacija pomagala preprečiti večje vojne v Evropi. Njegove diplomatske lastnosti so bile pohvaljene, nekateri pa so menili, da so bili njegovi dosežki precejšnji glede na šibkost njegovega pogajalskega položaja. Medtem so njegovi kritiki trdili, da bi lahko veliko storil za zagotovitev prihodnosti Avstrije, in da je veljal za oviro reformam v Avstriji. Bil je tudi zagovornik umetnosti, še posebej se je zanimal za glasbo; poznal je nekatere najuglednejše skladatelje v Evropi, vključno s [[Joseph Haydn|Haydnom]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovenom]], [[Gioachino Rossini|Rossinijem]], [[Niccolò Paganini|Paganinijem]] in [[Franz Liszt|Lisztom]]. == Zgodnje življenje == Klemens Metternich se je rodil v stari renski hiši Metternichov, 15. maja 1773 [[Franz Georg Karl grof Metternich-Winneburg zu Beilstein|Franzu Georgu Karlu grofu Metternich-Winneburg zu Beilstein]] (1746–1818), diplomatu, ki je prešel iz službe [[Volilno okrožje Trier|volilnega okrožja Trier]] v službo cesarskega dvora, in njegovi ženi grofici [[Marija Beatrix Aloisia von Kageneck|Mariji Beatrix Aloisiji von Kageneck]] (1755–1828).<ref name="cecil72">{{harvnb|Cecil|1947|pp=72–73}}</ref> Ime je dobil v čast saškega princa [[Klemens Venčeslav Saški|Klemena Venčeslava]], nadškofa in volilnega kneza Trierja in nekdanjega delodajalca svojega očeta.<ref name="palmer5">{{harvnb|Palmer|1972|pp=5–8}}</ref> Bil je najstarejši sin in je imel starejšo sestro Paulino (1772–1855), ženo vojvode Ferdinanda Friderika Avgusta Württemberškega. Ob njegovem rojstvu je družina imela v lasti porušeno trdnjavo v [[Beilsteinu]], grad v Winnebergu, posestvo zahodno od [[Koblenz|Koblenza]] in še eno v [[Lázně Kynžvart|Königswartu]] na Češkem, osvojeno v 17. stoletju.<ref name="palmer5" /> V tem času je bil Metternichov oče, ki ga je sodobnik opisal kot "dolgočasnega klepetača in kroničnega lažnivca", avstrijski veleposlanik na dvorih treh renskih volilnih knezov (Trier, Köln in Mainz).<ref name="palmer5" /> Za Metternichovo izobraževanje je skrbela njegova mati, na katero je močno vplivala bližina [[Francija|Francije]]; Metternich je bolje govoril francosko kot nemško. Kot otrok je z očetom hodil na uradne obiske in se pod vodstvom protestantskega mentorja Johna Fredericka Simona učil akademskih predmetov, plavanja in jahanja.<ref name="palmer10">{{harvnb|Palmer|1972|pp=10–12}}</ref>{{sfn|Nadeau|2016|p={{Page needed|date=March 2019}}}} Sredi leta 1788 je Metternich začel študirati pravo na [[Univerzi v Strasbourgu]]. Med študijem je bil nekaj časa nastanjen pri princu [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijanu Zweibrückenskem]], bodočem bavarskem kralju.<ref name="palmer10" /> V tem času ga je Simon opisal kot "srečnega, čednega in ljubkega", čeprav so sodobniki kasneje pripovedovali, kako lažniv in bahav je bil.<ref name="palmer12">{{harvnb|Palmer|1972|pp=12–16}}</ref> Metternich je septembra 1790 zapustil Strasbourg, da bi se udeležil kronanja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] oktobra v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], kjer je opravljal večinoma častno vlogo ceremonialnega maršala katoliške klopi kolegija vestfalskih grofov. Tam se je pod očetovim okriljem srečal z bodočim dvojnim cesarjem [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem.]]<ref name="palmer12" /> Med koncem leta 1790 in sredino leta 1792 je Metternich študiral pravo na [[Univerzi v Mainzu]]<ref name="sauvignyxiii">{{harvnb|Bertier|1962|pp=xiii–xvii}}</ref> in prejel bolj konzervativno izobrazbo kot v Strasbourgu, kamor se zaradi francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, ni bilo mogoče vrniti. Poleti je delal z očetom, ki je bil imenovan za pooblaščenega in dejanskega vladarja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Marca 1792 je Franc nasledil svetega rimskega cesarja in bil julija kronan, kar je Metternichu omogočilo ponovitev njegove prejšnje vloge ceremonialnega maršala. Medtem je Francija napovedala vojno Avstriji, s čimer se je začela [[vojna prve koalicije]] (1792–97) in Metternichovo nadaljnje študiranje v Mainzu je bilo onemogočilo.<ref name="palmer16">{{harvnb|Palmer|1972|pp=16–22}}</ref> Ker je bil zdaj zaposlen pri očetu,<ref name="sauvignyxiii" /> je bil poslan na posebno misijo na fronto. Tam je vodil zaslišanje francoskega vojnega ministra, [[Pierre Riel de Beurnonville|markiza de Beurnonvilla]], in več spremljevalnih komisarjev [[Nacionalna konvencija|Nacionalne konvencije]]. Metternich je opazoval obleganje in padec Valenciennesa, na to pa se je kasneje spominjal kot na pomembne lekcije o vojskovanju. V začetku leta 1794 je bil poslan v [[Anglija|Anglijo]], domnevno zaradi službenih zadev, da bi pomagal vikontu Desandrouinu, generalnemu blagajniku Avstrijske Nizozemske, pri pogajanjih o posojilu.<ref name="palmer22">{{harvnb|Palmer|1972|pp=22–25}}</ref> == Poroka in kongres v Rastattu == [[Slika:Eleonora_z_Kounic-Metternichu.jpg|sličica|Grofica Eleonora Kaunitz-Rietberg (1775–1825), Metternichova prva žena]] V Angliji se je večkrat srečal s kraljem [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in večerjal s številnimi vplivnimi britanskimi politiki, vključno z [[William Pitt mlajši|Williamom Pittom]], [[Charles James Fox|Charlesom Jamesom Foxom]] in [[Edmund Burke|Edmundom Burkejom]]. Večerjal je tudi s priznanim skladateljem [[Joseph Haydn|Josephom Haydnom]] in njegovim impresariom [[Johann Peter Salomon|Johannom Petrom Salomonom]], potem ko si je ogledal več njihovih koncertov na [[Hanover Square|Hanover Squareu]]. Na enem od teh koncertov je v občinstvu prepoznal svojega nekdanjega učitelja Andreasa Hofmanna, ki je šel vohunit za Anglijo za Francoze.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=76}}</ref> Metternich je bil imenovan za novega pooblaščenega ministra za Avstrijsko Nizozemsko in je septembra 1794 zapustil Anglijo. Ob prihodu je našel izgnano in nemočno vlado, ki se je pred najnovejšim francoskim prodorom brezglavo umikala.<ref name="palmer22" /> Oktobra je obnovljena francoska vojska vdrla v Nemčijo in priključila vsa posestva Metternichovcev razen Königswarta. Razočaran in prizadet zaradi ostre kritike očetove politike se je novembra pridružil staršem na Dunaju.<ref name="palmer25">{{harvnb|Palmer|1972|pp=25–27}}</ref> 27. septembra 1795 se je poročil z [[Grofica Eleonore von Kaunitz-Rietberg|grofico Eleonore von Kaunitz-Rietberg]](1775–1825), hčerko Ernsta Christopha Fürst von Kaunitz-Rietberg (1737–1797) in princese Marije Leopoldine zu Oettingen-Spielberg (1741–1795), vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški|Wenzela Antona, kneza Kaunitz-Rietberga]].<ref name="cecil78">{{harvnb|Cecil|1947|pp=78–79}}</ref><ref>[https://www.mza.cz/actapublica/matrika/detail/1959?image=216000010-000253-003378-000000-013137-000000-FM-B11023-00060.jp2&lang=en Marriage record]</ref> Poroko je uredila Metternichova mati in ga je seznanila z dunajsko družbo. To je bil nedvomno del motivacije za Metternicha, ki ji je izkazoval manj naklonjenosti kot ona njemu. Oče neveste, knez Kaunitz, je postavil dva pogoja: prvič, še mlada Eleonora naj bi še naprej živela doma; in drugič, Metternichu je bilo prepovedano opravljati diplomatsko delo, dokler je bil knez še živ.<ref name="palmer25" /> Njuna hčerka Marija se je rodila v januarja 1797.<ref name="palmer27">{{harvnb|Palmer|1972|pp=27–31}}</ref> Po Metternichovem študiju na Dunaju je knezova smrt septembra 1797 Metternichu omogočila sodelovanje na [[Drugi kongres v Rastattu|kongresu v Rastattu]].<ref name="palmer31">{{harvnb|Palmer|1972|pp=31–37}}</ref> Sprva ga je njegov oče, ki je vodil cesarsko delegacijo, vzel za tajnika, hkrati pa je poskrbel, da je bil decembra 1797 imenovan za predstavnika katoliškega sodnega zbora vestfalskega kolegija.<ref name="cecil78" /> Zdolgočasen je ostal v Rastattu v tej vlogi do leta 1799, ko se je kongres dokončno zaključil.<ref name="palmer27" /> V tem obdobju se je Eleonora odločila živeti z Metternichom v Rastattu in rodila sinova Francisa (februarja 1798) in kmalu po koncu kongresa Klemensa (junija 1799). Na Metternichovo veliko žalost je Klemens umrl po le nekaj dneh, Francis pa je kmalu zbolel za pljučno okužbo, od katere si ni nikoli več opomogel.<ref name="palmer31" /> == Veleposlanik == === Dresden in Berlin === Poraz Svetega rimskega cesarstva v vojni druge koalicije je pretresel diplomatske kroge in obetavnemu Metternichu so zdaj ponudili izbiro med tremi ministrskimi položaji: v cesarskem parlamentu v [[Regensburg|Regensburgu]], v Kraljevini Danski v [[København|Københavnu]] ali v volilni deželi Saški v [[Dresden|Dresdnu]]. Konec januarja 1801 se je odločil ministrski položaj v Dresdnu, njegovo imenovanje pa je bilo uradno objavljeno februarja. Metternich je poletje preživel na Dunaju, kjer je napisal svoja "Navodila", memorandum, ki kaže veliko večje razumevanje državniškega vedenja kot njegovo prejšnje pisanje. Jeseni je obiskal posestvo Königswart, preden je 4. novembra prevzel svoj novi položaj.<ref name="palmer312" /> Subtilnosti memoranduma so bile na saškem dvoru, ki ga je vodil upokojeni [[Friderik Avgust I. Saški|Friderik Avgust I.]], mož z malo politične pobude, spregledane. Kljub dolgočasju dvora je Metternich užival v lahkotnem in sproščenem življenju mesta in si vzel ljubico, princeso [[Katarina Bagration-Muhranska|Katarino Bagration-Muhransko]], ki mu je rodila hčerko [[Marie-Clementine Bagration|Marie-Clementine]]. Januarja 1803 sta Metternich in njegova žena dobila sina Viktor.<ref name="palmer312" /> V Dresdnu je Metternich navezal tudi številne pomembne stike, vključno s publicistom [[Friedrich Gentz|Friedrichom Gentzom]],<ref name="cecil852" /> ki je bil Metternichu naslednjih trideset let tako zaupnik kot kritik. Vzpostavil je tudi stike s pomembnimi poljskimi in francoskimi političnimi osebnostmi.<ref name="palmer37">{{harvnb|Palmer|1972|pp=37–40}}</ref> Da bi nadomestili izgubo Metternichovih rodovnih posesti v [[Dolina Mozele|dolini Mozele]], ko je Francoska republika priključila zahodni breg Rena, je [[Končna resolucija izredne cesarske deputacije (1803)|cesarska kriza leta 1803]] Metternichovi družini prinesla nova posestva v [[Ochsenhausen|Ochsenhausnu]] s suverenimi pooblastili, nazivom kneza Svetega rimskega cesarstva in sedežem v cesarskem zboru. V poznejših diplomatskih prestrukturiranjih je bil Metternich imenovan za veleposlanika v Kraljevini Prusiji, o čemer je bil obveščen februarja 1803 in je svoj položaj prevzel novembra istega leta.<ref name="palmer37" /> V Prusijo je prispel na kritičnem prelomnem trenutku evropske diplomacije,<ref name="cecil85">{{harvnb|Cecil|1947|pp=85–87}}</ref> kjer je kmalu postal zaskrbljen zaradi ozemeljskih ambicij [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]], novega voditelja Francije. Ta strah je delil tudi ruski dvor pod carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]], ki pa je Metternicha obveščal o ruski politiki. Do jeseni 1804 se je Dunaj odločil za ukrepe, ki so se začeli avgusta 1805, ko se je [[Habsburška monarhija|Avstrijsko]] [[Habsburška monarhija|(Habsburško) cesarstvo]] začelo vpletati v vojno tretje koalicije.<ref name="cecil85" /> Metternichova skoraj nemogoča naloga je bila prepričati Prusijo, naj se pridruži koaliciji proti Bonaparteju. Njihov končni dogovor pa ni bil Metternichova zasluga in po porazu koalicije v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] je Prusija sporazum prezrla in namesto tega podpisala [[Schönbrunnska pogodba (1805)|pogodbo s Francozi]].<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=40–44}}</ref> === Pariz === V poznejših preureditvah na Dunaju je [[Johann Philipp Stadion, grof Warthausen]], postal [[Seznam zunanjih ministrov Avstro-Ogrske|zunanji minister avstrijskega cesarstva]], kar je Metternichu omogočilo, da prevzame mesto veleposlanika v Ruskem cesarstvu. V Rusijo ni nikoli prišel, saj je na francoskem dvoru obstajala potreba po novem Avstrijcu. Metternich je bil za to mesto potrjen junija 1806.<ref>There is some confusion over why Metternich was selected. Napoleon said he wanted "a Kaunitz", and whether he literally meant someone from the {{ill|Kaunitz family|lt=house of Kaunitz|de|Kaunitz (Adelsgeschlecht)}} or merely someone in the style of [[Wenzel Anton, Prince of Kaunitz-Rietberg|the Prince of Kaunitz]], who had been ambassador to France from 1750 until 1753, this worked in favour of Metternich, the husband of a Kaunitz {{harv|Palmer|1972|pp=44–47}}.</ref> Užival je v tem, da je bil iskan, in bil je vesel, da so ga poslali v Francijo z letno plačo 90.000 guldenov.<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=44–47}}</ref> Po napornem potovanju se je avgusta 1806 naselil, kjer sta ga seznanila baron von Vincent in Engelbert von Floret, ki ju je dve desetletji obdržal za tesnega svetovalca. 5. avgusta se je v gradu Saint-Cloud srečal s francoskim zunanjim ministrom, princem [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Charlesom Mauriceom de Talleyrand-Périgord]], pet dni pozneje pa z Napoleonom samim. [[Vojna četrte koalicije]] je Talleyranda in Napoleona potegnila proti vzhodu.<ref name="palmer47">{{harvnb|Palmer|1972|pp=47–56}}</ref> Po [[Tilzitski mir|Tilzitskemu miru]] julija 1807 je Metternich videl, da je položaj Avstrije v Evropi veliko bolj ranljiv, vendar je menil, da sporazum med Rusijo in Francijo ne bo trajen. Medtem je ugotovil, da je novi francoski zunanji minister [[Jean-Baptiste Nompère de Champagny, vojvoda de Cadore|Jean-Baptiste Champagny]] nepopustljiv in se je trudil doseči zadovoljivo rešitev glede prihodnosti več francoskih utrdb na reki [[Inn]]. V naslednjih mesecih sta se doseg avstrijske politike in Metternichov lastni ugled povečala.<ref name="palmer56">{{harvnb|Palmer|1972|pp=56–61}}</ref> [[Slika:Entrevue_Erfurt_by_Nicolas_Grosse.jpg|desno|sličica|Erfurtski kongres, delo Nicolasa Gosseja, 1838. Napoleon sprejema von Vincenta v Erfurtu, kongres, ki se ga Metternich ni smel udeležiti.]] V nepozabnem dogodku se je Metternich na praznovanju Napoleonovega 39. rojstnega dne avgusta 1808 prepiral z Napoleonom zaradi vse bolj očitnih priprav na vojno na obeh straneh.<ref name="cecil98">{{harvnb|Cecil|1947|pp=98–101}}</ref> Kmalu zatem je Napoleon zavrnil Metternichovo udeležbo na kongresu v Erfurtu. Metternich je bil kasneje vesel, ko je od Talleyranda slišal, da so bili Napoleonovi poskusi na kongresu, da bi Rusijo prepričal v napad na Avstrijo, neuspešni.<ref name="palmer61">{{harvnb|Palmer|1972|pp=61–69}}</ref> V poročilu Stadionu je Metternich ugotovil, da so bili [[Hohenzollerji]] izrinjeni ter da se je položaj Avstrije poslabšal. [[Renska konfederacija]] je bila sovražna do Avstrije in vojaški spopad s Francijo bi se moral bojevati na dveh frontah med rekama [[Visla|Vislo]] in Inn. Metternich je še naprej nasprotoval vojni s Francijo in poudaril, da mora vlada na Dunaju le počakati, saj Napoleon ni imel načrtov za lastno nasledstvo.<ref>{{cite book|author1=Wolfram Siemann|title=Metternich: Strategist and Visionary|publisher=Harvard University Press|year=2019|pages=224–225|isbn=9780674743922}}</ref> == Zunanji minister == === Popuščanje napetosti s Francijo === Metternich se je vrnil v Avstrijo in bil priča porazu avstrijske vojske v [[Bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809. Stadion je po bitki odstopil z mesta zunanjega ministra, cesar pa je mesto takoj ponudil Metternichu. Metternich se je bal, da bi Napoleon to izkoristil in zahteval strožje mirovne pogoje, zato se je namesto tega strinjal, da bo postal državni minister (kar je postal 8. julija) in vodil pogajanja s Francozi, pri čemer se je dogovoril, da bo Stadiona na mestu zunanjega ministra nadomestil pozneje.<ref name="palmer69">{{harvnb|Palmer|1972|pp=69–72}}</ref> Med mirovnimi pogajanji v [[Altenburg|Altenburgu]] je Metternich predstavil profrancoske predloge za rešitev avstrijske monarhije. Napoleonu pa njegovo stališče o prihodnosti [[Poljska|Poljske]] ni bilo všeč, zato ga je iz pogajanj postopoma izpodrinil [[Janez I. Jožef, knez Liechtensteina]]. Vendar je kmalu, 8. oktobra, ponovno pridobil vpliv kot zunanji minister in dodatno kot minister cesarske hiše.<ref name="palmer69" /> V začetku 1810. leta je Metternichova prejšnja afera z Junotom postala javna, vendar je bil škandal zaradi Eleonorinega razumevanja minimalen.<ref name="palmer72">{{harvnb|Palmer|1972|pp=72–77}}</ref> [[Slika:Napoleon_Marie_Louise_Marriage1.jpeg|sličica|Metternich je imel velik vpliv na poroko Napoleona z nadvojvodinjo Marijo Luizo Avstrijsko. Poroka Napoleona in Marije Luize, delo Georgesa Rougeta.]] Ena prvih Metternichovih nalog je bila spodbuditi Napoleonovo poroko z nadvojvodinjo [[Marie Luiza, vovjodinja Parmaska|Marijo Luizo]] in ne s carjevo najmlajšo sestro [[Ano Pavlovno Ruska|Ano Pavlovno]]. Metternich se je kasneje poskušal distancirati od poroke, češ da je bila to Napoleonova lastna ideja, vendar je to malo verjetno; v vsakem primeru je takrat z veseljem prevzel odgovornost.<ref name="palmer72" /> Do 7. februarja je Napoleon privolil in par se je 11. marca poročil po pooblaščencu. Marija Luiza je kmalu zatem odšla v Francijo, Metternich pa ji je sledil po drugi poti in neuradno. Potovanje je bilo, kot je pojasnil Metternich, namenjeno prevozu njegove družine domov in poročanju avstrijskemu cesarju o dejavnostih Marije Luize.<ref name="palmer72" /> Namesto tega je Metternich ostal šest mesecev in zaupal svojo funkcijo na Dunaju očetu. Poroko in laskanje je izkoristil za ponovna pogajanja o pogojih Schönbrunnske pogodbe. Koncesije, ki jih je dobil, pa so bile nepomembne: nekaj trgovinskih pravic, odložitev plačila vojne odškodnine, vračilo nekaterih posesti Nemcev v avstrijski službi, vključno z družino Metternich, in odprava omejitve 150.000 mož za avstrijsko vojsko. Slednje je bilo še posebej dobrodošlo kot znak večje avstrijske neodvisnosti, čeprav si Avstrija ni mogla več privoščiti večje vojske od predpisane.{{sfn|Palmer|1972|p=77}} ==== Kot francoski zaveznik ==== Ko se je Metternich oktobra 1810 vrnil na Dunaj, ni bil več tako priljubljen. Njegov vpliv je bil omejen na zunanje zadeve, njegovi poskusi, da bi ponovno uvedel polnopravni državni svet, pa so propadli.<ref name="palmer72" /> Prepričan, da se mora močno oslabljena Avstrija izogniti še eni invaziji Francije, je zavrnil prizadevanja carja Aleksandra in namesto tega 14. marca 1812 sklenil [[Pariška pogodba (14. marec 1812)|zavezništvo z Napoleonom]]. Podpiral je tudi obdobje zmerne cenzure, katere cilj je bil preprečiti provokacije Francozov.<ref name="palmer78">{{harvnb|Palmer|1972|pp=78–86}}</ref> Zahteva, da se ob Francozih bori le 30.000 avstrijskih vojakov,{{sfn|Cecil|1947|p=125}} Zavezniška pogodba je bila velikodušnejša od tiste, ki jo je Prusija podpisala mesec dni prej; to je Metternichu omogočilo, da je tako Veliki Britaniji kot Rusiji zagotovil, da je Avstrija še vedno zavezana omejevanju Napoleonovih ambicij. Maja 1812 je svojega vladarja spremljal na zadnjem srečanju z Napoleonom v Dresdnu, preden je izvedel [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohod na Rusijo]].<ref name="palmer78" /> Dresdenski sestanek je razkril, da je avstrijski vpliv v Evropi dosegel najnižjo točko, Metternich pa je bil zdaj odločen, da ta vpliv ponovno vzpostavi z uporabo tega, kar je sam menil, da so močne vezi z vsemi stranmi v vojni, in predlagal splošne mirovne pogovore pod vodstvom Avstrije. V naslednjih treh mesecih se je Avstrije počasi oddaljil od francoskega cilja, hkrati pa se je izogibal zavezništvu s Prusijo ali Rusijo,<ref name="palmer86">{{harvnb|Palmer|1972|pp=86–92}}</ref> in ostaja odprt za vsak predlog, ki bi zagotovil mesto za združeno dinastijo Bonaparte-Habsburžani.<ref name="palmer86" /> To je bilo posledica zaskrbljenosti, da bi Rusija in Prusija v primeru Napoleonovega poraza pridobili preveč. Napoleon je bil nepopustljiv in boji (zdaj že [[vojna Šeste koalicije]]) so se nadaljevali. Avstrijsko zavezništvo s Francijo se je končalo februarja 1813, Avstrija pa je nato prešla na položaj oborožene nevtralnosti.<ref name="ford221">{{harvnb|Ford|1971|p=221}}</ref><ref name="palmer86" /> ==== Kot nevtralen ==== [[Slika:Historia_del_Consulado_y_del_Imperio,_1879_"Célebre_entrevista_de_M._de_Metternich_con_Napoleón_-_último_reto_del_emperador"._(4268283413).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Srečanje francoskega cesarja Napoleona I. in avstrijskega diplomata Klemensa von Metternicha v palači Marcolini v Dresdnu, 26. junij 1813]] Metternich je bil veliko manj naklonjen obrnitvi proti Franciji kot mnogi njegovi sodobniki in je podpiral lastne načrte za splošno rešitev. Novembra 1813 je Napoleonu ponudil frankfurtske predloge, ki bi Napoleonu omogočili, da ostane cesar, vendar bi Francijo zmanjšali na njene "naravne meje" in ji odvzeli nadzor nad večino Italije, Nemčije in Nizozemske. Napoleon, ki je zmagal v [[Bitka pri Lütznu (1813)|bitkah pri Lütznu]] in [[Bitka pri Budišinu (1813)|Budišinu]], je predolgo odlašal in zamudil to priložnost; do decembra je bil poražen v bitki pri Leipzigu in zavezniki so ponudbo umaknili. V začetku leta 1814, ko so se bližali Parizu, se je Napoleon prepozno strinjal s frankfurtskimi predlogi in zavrnil nove, strožje pogoje, ki so bili takrat predlagani.{{sfn|Riley|2013|p=[https://books.google.com/books?id=beq3AAAAQBAJ&pg=PA206 206]}}{{sfn|Ross|1969|pp=341–44}} Kljub temu se zaveznikom ni šlo dobro in čeprav je Rusija dosegla izjavo o splošnih vojnih ciljih, ki je vključevala številne namige Avstriji, je Velika Britanija ostala nezaupljiva in na splošno ni bila pripravljena opustiti vojaške pobude, za katero se je borila 20 let. Kljub temu je Franc imenoval avstrijskega zunanjega ministra, velikega kanclerja [[Viteškei red Marije Terezije|viteškega reda Marije Terezije]], mesto, ki je bilo prosto že od Kaunitzovih časov.<ref name="palmer92">{{harvnb|Palmer|1972|pp=92–96}}</ref> Metternicha je vse bolj skrbelo, da bo Napoleonov umik prinesel nered, ki bi škodoval Habsburžanom.<ref name="ford2212" /><ref name="palmer92" /> Verjel je, da bo treba kmalu skleniti mir. Ker Britanije ni bilo mogoče prisiliti, je predloge poslal le Franciji in Rusiji. Ti so bili zavrnjeni, vendar je bilo po bitkah pri Lütznu (2. maja) in bitki pri Bautzenu (20.–21. maja) na pobudo Francije razpisano premirje. Aprila je Metternich začel "počasi in nejevoljno" pripravljati Avstrijo na vojno s Francijo; premirje je Avstriji zagotovilo čas za mobilizacijo.<ref name="palmer92" /> Junija je Metternich zapustil Dunaj, da bi osebno vodil pogajanja v [[Jičín]] na Češkem. Ob prihodu je izkoristil gostoljubje princese [[Princesa Viljemina, vojvodinja Saganska|Viljemine, vojvodinje Saganske]], in z njo začel afero, ki je trajala več mesecev. Nobena druga ljubica ni nikoli dosegla takšnega vpliva na Metternicha kot ona, in po njuni ločitvi ji je še naprej pisal. Medtem je francoski zunanji minister [[Hugues-Bernard Maret]] ostal nedosegljiv, čeprav se je Metternichu 18. in 19. junija v [[Opočna|Opočni]] uspelo pogovoriti o stanju s carjem.<ref name="palmer96">{{harvnb|Palmer|1972|pp=96–102}}</ref> V pogovorih, ki so bili kasneje ratificirani kot [[Reichenbachove konvencije (1813)|Reichenbachova konvencija]], so se dogovorili o splošnih mirovnih zahtevah<ref>, namely that [[Lübeck]] and [[Hamburg]] would return to being free cities, and more generally the end of direct French control over the [[Confederation of the Rhine]]; the return of annexed Prussian territory; the return of the [[Illyrian Provinces]] to Austria; and the dissolution of the French-dominated [[Grand Duchy of Warsaw]] {{harv|Palmer|1972|p=97}}.</ref> in določil postopek, po katerem bi Avstrija lahko vstopila v vojno na koalicijski strani. Kmalu potem je bil Metternich povabljen, da se pridruži Napoleonu v Dresdnu, kjer je lahko neposredno postavil pogoje. Čeprav ni zanesljivega zapisa o njunem srečanju 26. junija 1813, se zdi, da je bilo burno, a učinkovito srečanje. Dogovor je bil končno dosežen, ko je bil Metternich tik pred odhodom<ref name="palmer96" /> in mirovna pogajanja se bi začela v Pragi julija in trajala do 20. avgusta.<ref name="cecil134">{{harvnb|Cecil|1947|pp=134–135}}</ref> S tem, ko je v to privolil, je Metternich ignoriral Reichenbachovo konvencijo, kar je razjezilo avstrijske koalicijske zaveznike.<ref name="palmer96" /> Konferenca v [[Praga|Pragi]] ni pravilno sestala, saj Napoleon svojim predstavnikom [[Armand-Augustin-Louis|Armandu Caulaincourtu]] in grofu Narbonnskemu ni dal zadostnih pooblastil za pogajanja.<ref name="cecil134" /> Na neformalnih razpravah, ki so potekale namesto konference, je Caulaincourt namignil, da se Napoleon ne bo pogajal, dokler zavezniška vojska ne bo ogrozila same Francije. To je prepričalo Metternicha in potem ko Metternichov ultimat Franciji ni bil upoštevan, je Avstrija 12. avgusta napovedala vojno.<ref name="palmer96" /> ==== Kot koalicijski partner ==== [[Slika:Declaration_of_victory_after_the_Battle_of_Leipzig,_1813_(by_Johann_Peter_Krafft).jpg|sličica|[[Karl von Schwarzenberg]] in trije zavezniški monarhi po bitki pri Leipzigu, 1813 (Deklaracija zmage po bitki pri Leipzigu, Johann Peter Krafft)]] Avstrijski zavezniki so izjavo razumeli kot priznanje, da so avstrijske diplomatske ambicije propadle, Metternich pa jo je imel za eno potezo v veliko daljši kampanji.<ref name="palmer103">{{harvnb|Palmer|1972|pp=103–107}}</ref> Do konca vojne si je prizadeval ohraniti koalicijo skupaj in s tem zajeziti ruski zagon v Evropi. V ta namen je dosegel zgodnjo zmago, ko je bil za vrhovnega poveljnika koalicijskih sil potrjen avstrijski general, [[Karl Filip, knez Schwarzenberški|knez Schwarzenberg]], namesto carja Aleksandra I. Uspelo mu je tudi prepričati tri zavezniške monarhe (Aleksanderja, Franca in pruskega Friderika), da so mu in njihovim vojskam sledili na pohodu. S [[Tepliška pogodba (1813)|Tepliško pogodbo]] je Metternich Avstriji dovolil, da ostane neobvezna glede prihodnosti Francije, Italije in Poljske. Vendar so ga Britanci, ki so subvencionirali Prusijo in Rusijo, še vedno omejevali (septembra je Metternich zahteval subvencije tudi za Avstrijo).<ref name="palmer103" /> 18. oktobra 1813 je bil Metternich priča uspešni [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] in dva dni pozneje je bil za svoje "modro vodstvo" nagrajen s činom kneza (''Fürst'').<ref name="sauvignyxiii2" /> Metternich je bil navdušen, ko je bil Frankfurt v začetku novembra ponovno zavzet, še posebej pa nad spoštovanjem, ki ga je car izkazal Frančišku na slovesnosti, ki jo je tam organiziral Metternich. Diplomatsko je bil ob koncu vojne odločen preprečiti nastanek močne, enotne nemške države in je Napoleonu celo ponudil radodarne pogoje, da bi ga obdržal kot protiutež. 2. decembra 1813 se je Napoleon strinjal s pogovori, čeprav so bili ti pogovori odloženi zaradi potrebe po sodelovanju višjega britanskega diplomata [[Robert Stewart, vikont Castlereagha|Roberta Stewarta, vikonta Castlereagha]].<ref name="palmer103" /> Preden so se pogovori lahko začeli, so koalicijske vojske 22. decembra prečkale reko [[Ren]]. Metternich se je iz Frankfurta umaknil v [[Breisgau]], da bi praznoval božič z družino, preden je januarja 1814 odpotoval v novi koalicijski sedež v Basel. S carjem Aleksandrom so se prepirali, zlasti glede usode Francije.<ref name="palmer107">{{harvnb|Palmer|1972|pp=107–117}}</ref> Metternich in Castlereagh sta navezala dober delovni odnos in se nato srečala z Aleksandrom v [[Langres|Langresu]]. Car pa je ostal nepopustljiv in je zahteval prodor v središče Francije; vendar je bil preveč zaposlen, da bi nasprotoval drugim Metternichovim idejam, kot je bila končna mirovna konferenca na Dunaju. Metternich se ni udeležil pogovorov s Francozi v [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillonu]], saj je želel ostati z Aleksandrom. Pogajanja so zastala in po kratkem napredovanju so se morale koalicijske sile po bitki pri Montmirailu in bitki pri Montereauju umakniti. To je odpravilo Metternichove strahove, da bi lahko preveč samozavestni Aleksander deloval enostransko.<ref name="palmer107" /> Metternich je nadaljeval pogajanja s francoskim odposlancem Caulaincourtom do začetka do sredine marca 1814, ko je zmaga v bitki pri Laonu koalicijo znova spodbudila k ofenzivi. Do takrat se je Metternich naveličal poskušati ohraniti koalicijo skupaj in niti pogodba iz Chaumonta, ki so jo sklenili Britanci , ni pomagala.<ref name="palmer107" /> V odsotnosti Prusov in Rusov se je koalicija strinjala z obnovitvijo dinastije [[Burboni|Burbonov]].<ref name="palmer107" /><ref name="ford257">{{harvnb|Ford|1971|p=257}}</ref> Cesar Franc je zavrnil Napoleonovo zadnjo prošnjo, da se bo odpovedal prestolu v korist svojega sina z Marijo Luizo za regentko, in Pariz je padel 30. marca. Vojaški manevri so Metternicha 24. marca prisilili na zahod v [[Dijon]] in je po odlašanju 7. aprila odpotoval v francosko prestolnico.<ref name="palmer107" /> 10. aprila je našel mesto v miru, a na njegovo veliko jezo večinoma pod nadzorom carja Aleksandra. Avstrijcem niso bili všeč pogoji [[Fontainebleaujska pogodba|Fontainebleaujske pogodbe]], ki jo je Rusija v njihovi odsotnosti vsilila Napoleonu, vendar se jim Metternich ni hotel upreti in je 11. aprila pogodbo podpisal. Nato se je osredotočil na zaščito avstrijskih interesov v prihajajočem miru; uveljavljanje avstrijskega vpliva v Nemčiji nad vplivom Prusije; in odpravo ruske prevlade. Zaradi teh razlogov je zagotovil, da sta bili italijanski provinci Lombardija in Benečija, ki sta bili leta 1805 izgubljeni v korist francoskih vazalnih držav, ustrezno ponovno priključeni kot [[Lombardsko-beneško kraljestvo]].<ref name="palmer118">{{harvnb|Palmer|1972|pp=118–123}}</ref> Glede delitve Poljske in Nemčije, ki sta bili prej pod francosko okupacijo, je bil Metternich bolj omejen z interesi zaveznikov. Po dveh neuspelih predlogih Prusa je bilo vprašanje preloženo na podpis mirovne pogodbe.<ref name="palmer123">{{harvnb|Palmer|1972|pp=123–129}}</ref> Drugod si je Metternich, tako kot mnogi njegovi kolegi, želel obnovljeni francoski monarhiji zagotoviti sredstva za ohranitev nadzora. Velikodušna Pariška pogodba je bila podpisana 30. maja.<ref name="ford257" /> Zdaj svoboden je Metternich spremljal carja Aleksandra v Anglijo; Wilhelmina, ki je sledila Metternichu v Pariz, je prav tako prečkala mejo.<ref name="palmer123" /> Zmagoslavni Metternich je svoje štiri tedne zapolnil z veseljem, s čimer je ponovno vzpostavil svoj ugled in ugled Avstrije. Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] mu je bila v tem času podeljena častna diploma iz prava. V nasprotju s tem in na Metternichovo zadovoljstvo je bil Aleksander nevljuden in pogosto žaljiv. Kljub priložnostim je bilo malo diplomacije; namesto tega so se trdno dogovorili le, da bodo ustrezni pogovori potekali na Dunaju, z datumom, ki je bil okvirno določen za 15. avgust. Ko je car poskušal pogovor prestaviti na oktober, se je Metternich strinjal, vendar je postavil pogoje, ki so Aleksandru preprečili, da bi izkoristil kakršno koli prednost zaradi njegovega dejanskega nadzora nad [[Poljska|Poljsko]]. Metternich se je sredi julija 1814 ponovno združil s svojo družino v Avstriji, zatem ko se je za teden dni ustavil v Franciji, da bi pomiril strah glede Napoleonove žene Marije Luize, ki je bila takrat [[Vojvodina Parma in Piacenza|vojvodinja Parmska]]. Njegovo vrnitev na Dunaj so občasno proslavili z kantato, ki je vključevala verz "Zgodovina te potomcem postavlja kot vzor med velikimi možmi".<ref name="palmer123" /> === Dunajski kongres === {{Further|Dunajski kongres}} [[Slika:Vienna_Congress.jpg|sličica|Metternich skupaj z Wellingtonom, Talleyrandom in drugimi evropskimi diplomati na Dunajskem kongresu leta 1815]] [[Slika:Europe_1815_map_en.png|sličica|Državne meje znotraj Evrope, ki jih je določil Dunajski kongres]] Jeseni 1814 so se na Dunaju začeli zbirati poglavarji petih vladajočih dinastij in predstavniki 216 plemiških družin. Preden so prispeli ministri "velike četverice" (koalicijskih zaveznikov Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije), je Metternich tiho ostal v [[Baden, Avstrija|Badenu]] pri Dunaju (Kopanju), dve uri južneje. Ko je izvedel, da so prispeli na Dunaj, se je odpravil na srečanje z njimi in jih spodbudil, naj se z njim grejo v Baden. Podbudo so zavrnili in v samem mestu so potekala štiri srečanja.<ref name="palmer130">{{harvnb|Palmer|1972|pp=130–133}}</ref> Na teh so se predstavniki dogovorili o delovanju kongresa in na Metternichovo veselje imenovali svojega pomočnika [[Friedrich von Gentza|Friedricha von Gentza]] za sekretarja za pogajanja Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije ter Francije in Španije). Ko sta [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] in španski predstavnik [[Pedro Gómez Labrador|Pedro]] [[Pedro Gómez Labrador|Gómez Labrador]] izvedela za te odločitve, sta bila ogorčena, ker so se o sporazumih pogajali le veliki štirje. [[Švedska]] in [[Portugalska]] sta bili podobno jezni zaradi njune izključitve iz vsega kongresa razen polnega, še posebej ker je bil Metternich odločen, da bo slednji skupini dal čim manj moči. Posledično je šesterica postala predhodni odbor osmih, katerega prva odločitev je bila, da se kongres preloži na 1. november.<ref name="palmer130" /> Pravzaprav bi ga kmalu spet prestavili, saj bi novembra delo začela le manjša komisija.<ref name="palmer133">{{harvnb|Palmer|1972|pp=133–139}}</ref> Medtem je Metternich organiziral kontroverzno paleto zabav za delegate, vključno z njim.<ref name="palmer130" /> Castlereaghu je pustil, da se pogaja v imenu carja Aleksandra, in svojo pozornost na kratko usmeril k zatiranju protihabsburških čustev v Italiji. Približno v istem času je izvedel, da se vojvodinja Saganska dvori carju. Razočaran in izčrpan od družabnih pogovorov je Metternich popustil in med pogajanji o Poljski (ki ji je takrat vladal Napoleon kot [[Vojvodina Varšava|Velikemu vojvodstvu Varšavi]]) razjezil carja Aleksandra, saj je namignil, da bi se Avstrija lahko vojaško kosala z Rusijo. Kljub tej napaki Franc ni hotel odstaviti Metternicha, Dunaj pa je novembra pretresala politična kriza, ki je dosegla vrhunec z izjavo carja Aleksandra, da Rusija ne bo popustil glede svojih zahtev po Poljski kot satelitskem kraljestvu. Koalicija je to odločno zavrnila in dogovor se je zdel bolj oddaljen kot kdaj koli prej.<ref name="palmer133" /> Zdi se, da je Aleksander med zastojem celo izzval Metternicha na dvoboj.<ref>{{harvnb|Hamilton-Williams|1996|p=47}}</ref> Vendar je Aleksander kmalu naredil preobrat in privolil v delitev Poljske. Prav tako je nekoliko popustil glede germanskega kraljestva Saška in Talleyrandu prvič dovolil sodelovanje v vseh razpravah velike četverice (zdaj velike peterke). <ref name="palmer133" /> Z novim soglasjem so bila glavna vprašanja glede Poljske in Nemčije rešena v drugem tednu februarja 1815.<ref name="palmer139">{{harvnb|Palmer|1972|pp=139–146}}</ref> Avstrija je z delitvijo Poljske pridobila ozemlja in preprečila prusko priključitev Saške, vendar je bila prisiljena sprejeti rusko prevlado na Poljskem in vse večji pruski vpliv v Nemčiji.<ref name="okey73">{{harvnb|Okey|2001|pp=73–74}}</ref> Metternich se je nato osredotočil, da bi različne nemške države prepustile zgodovinske pravice novemu zveznemu parlamentu, ki bi se lahko postavil po robu Prusiji. Pomagal je tudi švicarskemu odboru in se ukvarjal s številnimi manjšimi vprašanji, kot so pravice do plovbe po Renu. 7. marca se je Metternich zbudil z novico, da je Napoleon pobegnil iz svojega otoškega zapora na [[Elba|Elbi]].<ref name="cecil169">{{harvnb|Cecil|1947|pp=169–175}}</ref> in se v eni uri srečal tako s carjem kot s pruskim kraljem. Metternich ni želel prenagljene spremembe kongresa in sprva je bil vpliv na kongres majhen. Končno je 13. marca pet velikih sil razglasilo Napoleona za [[Izobčenec|izobčenca]] in zavezniki so začeli priprave na obnovljene boje. 25. marca so podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo poslali 150.000 mož, pri čemer ni bilo veliko znakov o njihovih prejšnjih razdornih stališčih. Po odhodu vojaških poveljnikov se je Dunajski kongres lotil resnega dela, določil meje neodvisne Nizozemske, formaliziral predloge za ohlapno konfederacijo [[Kantoni Švice|švicarskih kantonov]] in ratificiral prejšnje sporazume glede Poljske. Do konca aprila sta ostali le še dve glavni vprašanji, organizacija nove nemške federacije in problem Italije.<ref name="palmer139" /> Slednje je kmalu začelo dosegati vrhunec. Avstrija je utrdila svoj nadzor nad Lombardijo-Benečijo in razširila svojo zaščito na province, ki so bile nominalno pod nadzorom Francove hčerke Marije Ludovike. Metternich je 18. aprila napovedal, da je Avstrija formalno v [[Avstrijsko-neapeljska vojna|vojni z Muratovim Neapljem]]. Avstrija je 3. maja zmagala v [[Bitka pri Tolentinu|bitki pri Tolentinu]] in manj kot tri tedne pozneje zavzela Neapelj. Metternich je nato lahko odločitev o prihodnosti države odložil na čas po Dunaju. Razprave o Nemčiji so se vlekle do začetka junija, ko je bil ratificiran skupni avstrijsko-pruski predlog. Večino ustavnih vprašanj je prepustil novemu parlamentu; njegov predsednik je postal sam cesar Franc.<ref name="palmer146">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> Kljub kritikam znotraj Avstrije je bil Metternich zadovoljen z izidom in stopnjo nadzora, ki ga je podelil Habsburžanom, in prek njih še sebi.<ref name="palmer146" /> Metternich je zagotovo lahko parlament večkrat izkoristil za svoje namene.<ref>{{harvnb|Ford|1971|p=302}}</ref> Dogovor je bil podobno priljubljen pri večini nemških predstavnikov. 19. junija je bila podpisana poravnalna pogodba (Rusi so jo podpisali teden dni kasneje),  s katero se je Dunajski kongres uradno končal. Metternich sam se je 13. junija odpravil na fronto, pripravljen na dolgotrajno vojno proti Napoleonu. Vendar je bil Napoleon 18. junija v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] odločno poražen.<ref name="cecil1692" /><ref name="palmer1462">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> === Pariz in Italija === [[Slika:Map_of_the_Holy_Alliance_(1840).svg|sličica|Zemljevid Evrope, ki poudarja Sveto alianso, leta 1840]] Od leta 1815 naprej so se državniki v Evropi osredotočali na preprečevanje grožnje socialne revolucije, ker je bil Napoleon poražen. Metternich je objavil predloge reform. Predvideval je ohranitev obstoječe [[Socialna stratifikacija|socialne hierarhije]] in v ta namen stalno avtoriteto legitimnih suverenov ter [[Pravno varstvo|vladavino prava]].<ref>{{cite book|author1=Mark Jarrett|title=The Congress of Vienna and Its Legacy: War and Great Power Diplomacy After Napoleon|publisher=I.B.Tauris|year=2013|page=|isbn=9780857735706}}</ref> Povzpel se je v vodilnega konzervativnega državnika v Evropi, njegov nadzor pa je trajal do leta 1848. Habsburški vladarji avstrijskega cesarstva so stavili, da bo ideja o narodnosti preprečila pogubo.<ref>{{cite book|author1=Gordon Martel|title=Origins of the First World War: Revised 3rd Edition|publisher=Taylor & Francis|year=2013|page=23|isbn=9781317863847}}</ref> Vrnil se je k koalicijskim zaveznikom v Pariz, kjer so ponovno razpravljali o mirovnih pogojih. Po 133 dneh pogajanj e bila 20. novembra sklenjena [[Pariška pogodba (1815)|druga pariška pogodba]]. Metternich je menil, da Francije ne bi smeli razkosati. Zato je bil z rezultatom zadovoljen.<ref name="palmer150">{{harvnb|Palmer|1972|pp=150–156}}</ref> Francija je izgubila le malo ozemlja ob svojih vzhodnih mejah, sedemsto milijonov [[Francoski frank|francoskih frankov]] in umetniška dela, ki jih je oropala. Sprejela je tudi okupacijsko vojsko, ki je štela 150.000 mož.<ref name="cecil1693" /> Medtem je bila 26. septembra podpisana ločena pogodba, ki jo je predlagal Aleksander in jo je preoblikoval Metternich. S tem je bila ustvarjena nova [[Sveta aliansa]] s središčem v Rusiji, Prusiji in Avstriji; to je bil dokument, ki ga Metternich ni niti spodbujal niti si ga ni želel zaradi njegovih nejasno liberalnih stališč.{{sfn|Bertier|1962|pp=129-131}} Predstavniki večine evropskih držav so sčasoma podpisali pogodbo, z izjemo [[Papeška država|Papeške države]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Velike Britanije]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu je ločena pogodba potrdila še [[Četverostranska zveza|Četverostransko zvezo]] in s svojim šestim členom vzpostavila kongresni sistem rednih diplomatskih srečanj. Z mirom v Evropi je avstrijska zastava zdaj plapolala na več kot 50 odstotkih več ozemlja kot takrat, ko je Metternich postal zunanji minister.<ref name="palmer150" /> Metternich se je nato vrnil k vprašanju Italije in jo prvič obiskal v decembra 1815. Po obisku [[Benetke|Benetk]] se mu je družina 18. decembra pridružila v [[Milano|Milanu]]. Tokrat je Metternich igral liberalca in zaman pozival Franca, naj regiji podeli nekaj avtonomije. Metternich je štiri mesece preživel v Italiji, neskončno zaposlen in trpel za kroničnim vnetjem vek. Iz Milana je poskušal nadzorovati avstrijsko zunanjo politiko, in ko je prišlo do resnega nesoglasja med cesarstvom in [[Kraljevina Bavarska|Kraljevino Bavarsko]], je bil zaradi svoje odsotnosti deležen ostrih kritik. Vendar njegovi sovražniki tega niso mogli izkoristiti. Stadion je bil zaposlen z njegovim delom finančnega ministra, cesarica [[Marija Ludovika Modenska|Marija Ludovika Avstrijska]], ostra kritičarka Metternichove politike, pa je aprila umrla.<ref name="palmer156">{{harvnb|Palmer|1972|pp=156–161}}</ref> Nenavadna razlika med stališči Metternicha in njegovega cesarja se je zmanjšala le z aktivnim kompromisom predlogov. Metternich se je 28. maja 1816 po skoraj enoletni odsotnosti vrnil na Dunaj. Poklicno je preostanek leta 1816 za utrujenega ministra minil mirno, saj se je ukvarjal s [[Fiskalna politika|fiskalno politiko]] in spremljal širjenje liberalizma v Nemčiji ter nacionalizma v Italiji. Osebno ga je novembra pretresla smrt Julie Zichy-Festetics. Dve leti pozneje je zapisal, da se je njegovo "življenje tam končalo" in da se je njegova stara lahkomiselnost vrnila šele čez nekaj časa. Edina tolažba je bila julijska novica, da bo Metternich prejel nova posestva ob Renu v Johannisbergu, 40 km od njegovega rojstnega kraja.<ref name="palmer156" /> Junija 1817 je moral Metternich pospremiti cesarjevo novoporočeno hčer [[Marija Leopoldina Avstrijska|Marijo Leopoldino]] na ladjo v [[Livorno|Livornu]]. Ob prihodu je prišlo do zamude, zato je Metternich ta čas ponovno porabil za potovanje po Italiji. Obiskal je [[Benetke]], [[Padova|Padovo]], [[Ferrara|Ferraro]], [[Pisa|Piso]], [[Firence]] in [[Lucca|Lucco]]. čeprav je bil zaradi razvoja dogodkov zaskrbljen, je ugotovil, da vse Frančiškove koncesije še vedno niso bile uresničene. Toda Metternich je bil optimističen in je 29. avgusta ponovno pozval k decentralizaciji.<ref name="palmer161">{{harvnb|Palmer|1972|pp=161–168}}</ref> Potem ko to ni uspelo, se je Metternich odločil razširiti svoja prizadevanja na splošno upravno reformo, da bi se izognil vtisu, da daje prednost Italijanom pred preostalim delom cesarstva. Medtem ko je delal na tem, se je 12. septembra 1817 vrnil na Dunaj, kjer se je le tri dni pozneje takoj posvetil organizaciji poroke svoje hčerke Marije z grofom [[Jožef Esterházy|Jožefom Esterházyjem]]. Metternich pa je zbolel. Po premoru za okrevanje je Metternich svoje predloge za Italijo strnil v tri dokumente (27. oktobra 1817), ki jih je predložil cesarju Francu. Uprava bi ostala nedemokratična, vendar bi bilo novo ministrstvo za pravosodje in štirje novi kanclerji. Vsak z lokalnimi pristojnostmi, vključno z enim za "Italijo".<ref name="palmer161" /> Predlagal je regionalne in ne nacionalne delitve Italije.<ref name="okey732" /> Na koncu je Franc sprejel revidirane predloge, čeprav z več spremembami in omejitvami.<ref name="palmer161" /> === [[Aachen]], [[Teplice]], [[Karlovi Vari|Karlovy Vary]], [[Opava]] in [[Ljubljana]] === [[Slika:Kongressdenkmal_-_Nahaufnahme.jpg|sličica|Spomenik aachenskemu kongresu]] Metternich se je še naprej osredotočal predvsem na ohranjanje enotnosti med velikimi silami Evrope in s tem lastne moči kot mediatorja. Skrbelo ga je tudi naraščajoči vpliv liberalno mislečega [[Joanis Kapodistrias|Janeza grofa Koprskega]] (''J. A. Kapodistrias'') na carja Aleksandra in nenehna grožnja, da bi Rusija priključila velika območja Osmanskega cesarstva (tako imenovano ''vzhodno vprašanje'').<ref name="palmer169">{{harvnb|Palmer|1972|pp=169–180}}</ref> Kot je že prej predvideval, je Velika Britanija do aprila 1818 pripravila načrte, ki jih je Metternich uveljavil, da bi šest mesecev pozneje sklicali [[Aachenski kongres|kongres v Aachnu]], takrat pruskem obmejnem mestu. Medtem so Metternichu svetovali, naj odpotuje v zdraviliško mesto [[Karlovi Vari|Karlsbad]], kjer bi si lajšal revmatične bolečine v hrbtu.<ref name="palmer169" /> Preživel je prijetno enomesečno potovanje, čeprav je tam prejel novico o smrti očeta, ki je bil star 72 let.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=182}}</ref> Ob koncu avgusta je obiskal družinsko posestvo v Königswartu in nato Frankfurt, da bi spodbudil države članice Nemške konfederacije k dogovoru o proceduralnih vprašanjih. Metternich je zdaj lahko prvič po 25 letih obiskal tudi Koblenz in svoje novo posestvo v Johannisbergu. Med potovanjem s cesarjem Francem so ga toplo pozdravila katoliška mesta ob Renu proti Aachnu.<ref name="palmer169" /> Vnaprej je poskrbel, da bodo časopisi poročali o prvem mirnodobnem kongresu te vrste. Ko so se začele razprave, si je Metternich prizadeval za umik zavezniških čet iz Francije in za sredstva za ohranitev enotnosti evropskih sil. O prvem so se dogovorili skoraj takoj, drugi sporazum pa se je nanašal le na ohranitev Četverne zveze. Metternich je zavrnil carjeve idealistične načrte za (med drugim) enotno evropsko vojsko. Njegova lastna priporočila Prusom za večji nadzor nad [[Svoboda govora|svobodo govora]] so bila za druge sile, kot je Velika Britanija, prav tako težko odkrito podpreti.<ref name="palmer169" />[[Slika:Ermordung_August_von_Kotzebues.jpg|sličica|Atentat na [[August Von Kotzebue|von Kotzebueja]] 1819 je Metternich izkoristil za obračun z opozicijo.]]Metternich je kmalu po razhodu kongresa odpotoval z [[Dorothea Lieven|Dorotheo Lieven]] v [[Bruselj]] in čeprav ni mogel ostati več kot nekaj dni, sta si naslednjih osem let izmenjevala pisma. Na Dunaj je prispel 11. decembra 1818 in končno lahko preživel precej časa s svojima otrokoma.<ref name="palmer169" /> Med božičem je gostil carja in dvanajst tednov spremljal Italijo in Nemčijo, preden se je s cesarjem odpravil na tretje potovanje v Italijo. Potovanje je prekinil atentat na konservativnega nemškega dramatika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]. Po kratkem odlašanju se je Metternich odločil, da če nemške vlade ne bodo ukrepale proti tej zaznani težavi, jih bo morala Avstrija k temu prisiliti. Sklical je neformalno konferenco v Karlsbadu<ref name="palmer180">{{harvnb|Palmer|1972|pp=180–185}}</ref> in si predhodno zagotovil prusko podporo na srečanju s [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III. Pruskim]] julija v [[Teplice|Teplicah]].<ref name="palmer180" /><ref name="ford303">{{harvnb|Ford|1971|p=303}}</ref> Metternich je zmagal, saj je z nedavnim poskusom atentata na glavnega ministra Nassaua, [[Carl von Ibell|Carla Ibella]], dosegel soglasje za konservativni program, danes znan kot Tepliška konvencija. Karlsbadska konferenca se je začela 6. avgusta in je trajala do konca meseca.<ref name="palmer180" /> Metternich je preprečil vsakršno nasprotovanje svoji predlagani "skupini protirevolucionarnih ukrepov, pravilnih in preventivnih", čeprav so jih zunanji opazovalci obsodili.<ref name="palmer180" /> Kljub graji je bil Metternich zelo zadovoljen z rezultatom,<ref name="palmer180" /> ki je poznan kot ''[[Karlsbadski odloki]]''.<ref name="okey733" /><ref name="ford303" />[[Slika:Der-Denkerclub_1819.jpg|sličica|Takratna satirična [[litografija]], ki se posmehuje omejitvam svobode tiska in govora, kot so jih predpisovali [[Karlsbadski odloki]].]]Na konferenci na Dunaju pozneje istega leta se je znašel pod pritiskom kraljev [[Kraljestvo Württemberg|Württemberga]] in Bavarske, da opusti svoje načrte za reformo Nemške konfederacije.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=197}}</ref> Zdaj je obžaloval, da je tako hitro sprejel prvotno ustavo pet let prej. Kljub temu je vztrajal pri drugih vprašanjih in sklepna listina konference je bila zelo reakcionarna, tako kot si jo je Metternich predstavljal. Na Dunaju je ostal do konca maja 1820, kjer se mu je celotna zadeva zdela dolgočasna. 6. maja je izvedel za smrt svoje hčerke, princese Klementine von Metternich, zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Na poti v Prago je izvedel, da je tudi njegova najstarejša hči Marija zbolela za jetiko. Bil je ob njeni postelji v Badenu pri Dunaju, ko je 20. julija umrla.<ref name="palmer186">{{harvnb|Palmer|1972|pp=186–198}}</ref> To je Eleonoro in preostale otroke spodbudilo k odhodu na "čistejši" francoski zrak.<ref name="cecil200">{{harvnb|Cecil|1947|pp=200–202}}</ref> Preostanek leta 1820 je bil poln liberalnih uporov, na katere naj bi se Metternich odzval. Avstrijski zunanji minister je bil na koncu razpet med tem, ali naj izpolni svojo konservativno obljubo (politika, ki so jo podpirali Rusi) in ali naj se izogiba državi, v kateri Avstrija ni imela interesa (ki so jo podpirali Britanci). Odločil se je za "sočutno neaktivnost" glede Španije,<ref>Metternich succeeded in preventing proposals for a French-led invasion only by rendering Tsar Alexander fearful of a French conspiracy {{harv|Palmer|1972|p=199}}.</ref> toda na njegovo razočaranje in presenečenje je [[Guglielmo Pepe]] v začetku julija vodil upor v Neaplju in prisilil kralja [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinanda]] [[Ferdinand IV. Neapeljski|Neapeljskega]], da sprejme novo ustavo.<ref name="palmer186" /> Metternich se je (nejevoljno) strinjal, da se bo oktobra udeležil [[Troppauski kongres|kongresa v Troppauu]], ki ga je sprožila Rusija, da bi razpravljal o omenjenih dogodkih. Ni mu bilo treba skrbeti: car je popustil in sprejel kompromisni predlog zmernega intervencionizma, določenega v Troppauskem protokolu.<ref name="palmer186" /> Kapodistriasov vpliv na carja ga je še vedno skrbel, zato je svoja konzervativna načela zapisal v dolgem memorandumu, v katerem je napadel svobodni tisk in pobudo srednjega razreda.<ref name="palmer186" /> Kongres se je končal v tretjem tednu decembra, naslednji korak pa bi bil [[Ljubljanski kongres]], na katerem bi se s Ferdinandom pogovorili o intervenciji.<ref name="cecil200" /> Metternich je ugotovil, da lahko Ljubljano prevladuja bolj kot kateri koli drug kongres, saj je nadzoroval Ferdinandovo zavrnitev liberalne ustave, s katero se je strinjal le nekaj mesecev prej. Avstrijske vojske so februarja odšle v Neapelj in marca vstopile v mesto. Kongres je bil prekinjen, toda Metternich je, bodisi vnaprej opozorjen bodisi po sreči, držal predstavnike sil blizu, dokler upor ni bil zadušen.<ref name="palmer198">{{harvnb|Palmer|1972|pp=198–202}}</ref> Posledično je imel Metternich, ko so sredi marca v [[Piemont|Piemontu]] izbruhnili podobni upori, pri roki carja, ki se je strinjal, da bo v znak solidarnosti na mejo poslal 90.000 mož. Na Dunaju so se stopnjevali pomisleki, da je Metternichova politika predraga. Odgovoril je, da bosta Neapelj in Piemont plačala za stabilnost; kljub temu je bil tudi on očitno zaskrbljen za prihodnost Italije. Olajšanje je odneslo, ko je 25. maja lahko imenoval dvornega kanclerja in državnega kanclerja, položaj. Zadovoljen je bil tudi z obnovljeno (čeprav krhko) bližino med Avstrijo, Prusijo in Rusijo;<ref name="palmer198" /> vendar je šlo za to na račun avstrijsko-britanske antante.<ref name="cecil207">{{harvnb|Cecil|1947|p=207}}</ref> == Priznanja == Izvoljen je bil za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Franz|last=Herre|title=Metternich: Staatsmann des Friedens|year=1997|publisher=Bechtermünz Verlag|location=Augsburg|isbn=3-86047-813-3}} * {{navedi knjigo|last=Jarrett|first=Mark|title=The Congress of Vienna and its Legacy: War and Great Power Diplomacy after Napoleon|publisher=I. B. Tauris & Company, Ltd.|year=2013|location=London|isbn=978-1780761169}} * {{navedi knjigo|last=Musulin|first=Stella|title=Vienna in the Age of Metternich|publisher=Faber and Faber|location=London|year=1975|isbn=0-571-09858-4}} * {{navedi knjigo|last=Sked|first=Alan|title=Metternich and Austria: An Evaluation|url=https://archive.org/details/metternichaustri0000sked|location=Basingstoke, England|publisher=Palgrave Macmillan|year=2008|isbn=978-1-4039-9114-0}} * {{navedi knjigo|last=Zamoyski|first=Adam|authorlink=Adam Zamoyski|title=Rites of Peace: The fall of Napoleon & the Congress of Vienna|year=2007|isbn=0-00-712375-2}}. == Glej tudi == * [[Metternichov absolutizem]] == Zunanje povezave == {{Commons|Klemens von Metternich}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Metternich, Klemens Wenzel von}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Častni člani Filharmonične družbe]] [[Kategorija:Avstrijski monarhisti]] jj1wxpnpdeae9gtt623aq57umsb9akn Lionel Messi 0 163421 6659198 6613855 2026-04-13T09:25:38Z ~2026-22664-98 258130 Popravil sem število nastopov in število golov za njegovo trenutno moštvo Inter Miami. Popravil sem tudi enega od spodnjih odstavkov ki govori o njegovi trenutni ekipi,(pisalo je, da je ševedno v PSG). 6659198 wikitext text/x-wiki {{lektura|datum=maj 2012}} {{Posodobi}} {{Infobox football biography | fullname = Lionel Andrés Messi | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 170 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Inter Miami CF]] | clubnumber = 10 | youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]] | youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | years1 = 2003–2005 | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10 | goals1 = 5 | years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22 | goals2 = 6 | years3 = 2005–2021 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 520 | goals3 =474 | years4 = 2021–2023 | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 58 | goals4 = 22 | years5 = 2023– | clubs5 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]] | caps5 = 96 | goals5 = 83 | nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina do 23 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2005– | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 180 | nationalgoals3 = 106 | medaltemplates = {{MedalCountry|{{ARG}}}} {{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}} }} '''Lionel »Leo« Andrés Messi''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]]. Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Inter Miami]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov, v očeh mnogih celo za najboljšega. Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (8), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Messi drži rekord z največ doseženimi goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91. Že za 20 let igra nogomet na profesionalnem nivoju, večino teh let pa je igral v Evropi pri velikanih [[Paris Saint-Germain FC|PSG]] in [[FC Barcelona]] kjer je dosegel mnogo lovorik , med njimi tudi 3 naslove UEFA Lige prvakov (2009,2011,2015) in mnoge naslove državnega prvaka v Španiji in Franciji. == Kariera == === Začetki === Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Argentini]]. Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri. Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell<nowiki>'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''</nowiki> Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal. === FC Barcelona === Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni. === Paris Saint-Germain === Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain. === Argentina U20 === Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja. === Državna reprezentanca === 4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :"To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši." === Sezona 2005/06 === 16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za "Golden Boy" (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom. Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju. Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi. === Sezona 2006/07 === Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka. [[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]] Messi je dobil vzdevek "New Maradona" (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot "Goal of the Century". Španci so Messiju nadali vzdevbek "Messidona". Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko ("Hand of God goal"), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]] === Copa America 2007 === Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje. Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale. Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]]. V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0. V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0. Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu. === Sezona 2007/08 === Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi. === Sezona 2009-11 === V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord. V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9<nowiki>''</nowiki>). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci). V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal. === 2012: Rekordno leto === 7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu. Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala. Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič, s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal rekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov s tako visokim številom zadetkov. Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in&nbsp;reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo 's spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo. == Statistika == === Učinkovitost pri Barceloni === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Liga !colspan="2"|Pokal<ref>Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]</ref> !colspan="2"|[[UEFA|Evropa]]<ref>Includes [[UEFA Supercup]]</ref> !colspan="2"|Skupaj |- !Nastop !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli |- |rowspan="4" valign="center"|[[FC Barcelona]] |[[La Liga season 2004/2005|2004-05]] |7||1||1||0||1||0||21||1 |- |[[La Liga season 2005/2006|2005-06]] |17||6||2||1||6||1||25||8 |- |[[La Liga season 2006/2007|2006-07]] |26||14||4||2||6||1||36||17 |- |[[La Liga 2007-08|2007-08]] |22||9||2||0||6||6||29||15 |- ! colspan="2" | Skupno v karieri !72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41 |} nast=nastopi ==Priznanja== Z [[Argentina national football team|Argentino]]: * {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto *FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto *Copa America 2015: drugo mesto *Copa America 2016: drugo mesto *Copa America 2019: tretje mesto *Copa America 2021: prvaki *FIFA Svetovno prvenstvo 2022: prvaki Z [[FC Barcelona|Barcelono]]: * {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019 * {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006 * {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015 Posamična priznanja: * Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005 * [[Bravo Award]]: 2007<ref>[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110424181256/http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html |date=2011-04-24 }} Barcelona official site</ref> * [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |title=World Soccer<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028080313/http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |url-status=dead }}</ref>, 2007<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |title=Kaka wins World Soccer award - World Soccer News<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034623/http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |url-status=dead }}</ref> * [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005 * [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006 * [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007 * [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]</ref> * Najbolši v La Ligi: 2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]</ref> * Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |title=Copa America 2007 Pool |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226204500/http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |url-status=dead }}</ref> * [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]: ** 3 mesto: 2007 * [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref name="#1"/> * [[FIFA Naj igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |title=Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player {{!}} SPORT {{!}} Barça<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325211643/http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |url-status=dead }}</ref> * [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |title=SI Latino's 2007 Sportsman of the Year |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080320003059/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |url-status=dead }}</ref> * FIFA Nagrada Zlatega Roparja: 2023,2021,2019. == Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Lionel Messi}} * {{sports links}} {{Paris Saint-Germain F.C. squad}} {{FIFA Zlata žoga}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]] [[Kategorija:Nogometaši Interja Miami CF]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 524scup0bjvzixsji5ldj5o70ufw82h Seznam občin italijanske dežele Benečija 0 168561 6658990 4941300 2026-04-12T12:50:12Z Erardo Galbi 166658 6658990 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] vseh sedmih [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Benečija]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam (popis 2011) == {| class="wikitable sortable" ! Comune ! Provincia ! Popolazione |- |[[Abano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19349}} |- |[[Adria]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:20233}} |- |[[Affi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2297}} |- |[[Agna]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3400}} |- |[[Agordo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4249}} |- |[[Agugliaro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1422}} |- |[[Albaredo d'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5232}} |- |[[Albettone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2066}} |- |[[Albignasego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |26 921 |- |[[Alleghe]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1331}} |- |[[Alonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1647}} |- |[[Alpago (comune)|Alpago]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Altavilla Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11760}} |- |[[Altissimo (Italia)|Altissimo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2266}} |- |[[Altivole]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6720}} |- |[[Angiari]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Anguillara Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4594}} |- |[[Annone Veneto]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:3976}} |- |[[Arcade (Italia)|Arcade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4366}} |- |[[Arcole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6144}} |- |[[Arcugnano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7899}} |- |[[Ariano nel Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4554}} |- |[[Arquà Petrarca]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1847}} |- |[[Arquà Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2811}} |- |[[Arre]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2191}} |- |[[Arsiè]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2465}} |- |[[Arsiero]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3303}} |- |[[Arzergrande]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4682}} |- |[[Arzignano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:25589}} |- |[[Asiago]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6391}} |- |[[Asigliano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:877}} |- |[[Asolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8952}} |- |[[Auronzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3453}} |- |[[Badia Calavena]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2661}} |- |[[Badia Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10536}} |- |[[Bagnoli di Sopra]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3626}} |- |[[Bagnolo di Po]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1374}} |- |[[Baone]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Barbarano Vicentino|Barbarano Mossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum: 6352}} |- |[[Barbona]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:733}} |- |[[Bardolino]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6714}} |- |[[Bassano del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:42984}} |- |[[Battaglia Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3933}} |- |[[Belfiore]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3008}} |- |[[Belluno]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:35591}} |- |[[Bergantino]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Bevilacqua (Veneto)|Bevilacqua]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1787}} |- |[[Boara Pisani]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2611}} |- |[[Bolzano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6509}} |- |[[Bonavigo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2024}} |- |[[Borca di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:818}} |- |[[Borgoricco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8478}} |- |[[Borgo Valbelluna]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:13747}} |- |[[Borgo Veneto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7000}} |- |[[Borso del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5913}} |- |[[Bosaro]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1508}} |- |[[Boschi Sant'Anna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1454}} |- |[[Bosco Chiesanuova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3546}} |- |[[Bovolenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3349}} |- |[[Bovolone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:15846}} |- |[[Breda di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7750}} |- |[[Breganze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8693}} |- |[[Brendola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6722}} |- |[[Brentino Belluno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1406}} |- |[[Brenzone sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2496}} |- |[[Bressanvido]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Brogliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3900}} |- |[[Brugine]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6812}} |- |[[Bussolengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:19483}} |- |[[Buttapietra]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6867}} |- |[[Cadoneghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15964}} |- |[[Caerano di San Marco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7941}} |- |[[Calalzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2173}} |- |[[Caldiero]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7374}} |- |[[Caldogno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11221}} |- |[[Calto]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:819}} |- |[[Caltrano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2607}} |- |[[Calvene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1323}} |- |[[Camisano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:10624}} |- |[[Campagna Lupia]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6936}} |- |[[Campiglia dei Berici]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1791}} |- |[[Campo San Martino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5724}} |- |[[Campodarsego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:14169}} |- |[[Campodoro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2725}} |- |[[Campolongo Maggiore]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:10342}} |- |[[Camponogara]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:12920}} |- |[[Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12019}} |- |[[Canale d'Agordo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1172}} |- |[[Canaro]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2853}} |- |[[Canda]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1007}} |- |[[Candiana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2468}} |- |[[Caorle]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:11793}} |- |[[Cappella Maggiore]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4677}} |- |[[Caprino Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8065}} |- |[[Carbonera]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11135}} |- |[[Carmignano di Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7540}} |- |[[Carrè (Italia)|Carrè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3647}} |- |[[Cartigliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3802}} |- |[[Cartura]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4623}} |- |[[Casale di Scodosia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4866}} |- |[[Casale sul Sile]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12722}} |- |[[Casaleone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5939}} |- |[[Casalserugo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5452}} |- |[[Casier]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11018}} |- |[[Cassola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14128}} |- |[[Castagnaro]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3930}} |- |[[Castegnero Nanto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2857}} |- |[[Castel d'Azzano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11739}} |- |[[Castelbaldo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1625}} |- |[[Castelcucco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2189}} |- |[[Castelfranco Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:32894}} |- |[[Castelgomberto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6098}} |- |[[Castelguglielmo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1646}} |- |[[Castello di Godego]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7013}} |- |[[Castelmassa]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Castelnovo Bariano]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2931}} |- |[[Castelnuovo del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12199}} |- |[[Cavaion Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5471}} |- |[[Cavallino-Treporti]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:13162}} |- |[[Cavarzere]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:14816}} |- |[[Cavaso del Tomba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2996}} |- |[[Cazzano di Tramigna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1555}} |- |[[Ceggia]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6213}} |- |[[Cencenighe Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1402}} |- |[[Ceneselli]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1813}} |- |[[Cerea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16251}} |- |[[Ceregnano]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3691}} |- |[[Cerro Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2434}} |- |[[Cervarese Santa Croce]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5698}} |- |[[Cesiomaggiore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4145}} |- |[[Cessalto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3834}} |- |[[Chiampo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12859}} |- |[[Chiarano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3695}} |- |[[Chies d'Alpago]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1411}} |- |[[Chioggia]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:49735}} |- |[[Chiuppano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Cibiana di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:423}} |- |[[Cimadolmo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3413}} |- |[[Cinto Caomaggiore]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:3285}} |- |[[Cinto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2023}} |- |[[Cison di Valmarino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2711}} |- |[[Cittadella (Italia)|Cittadella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19956}} |- |[[Codevigo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6453}} |- |[[Codognè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5311}} |- |[[Cogollo del Cengio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3390}} |- |[[Colceresa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6113}} |- |[[Colle Santa Lucia]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:391}} |- |[[Colle Umberto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5177}} |- |[[Cologna Veneta]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8607}} |- |[[Colognola ai Colli]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8141}} |- |[[Comelico Superiore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2341}} |- |[[Cona]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:3175}} |- |[[Concamarise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1078}} |- |[[Concordia Sagittaria]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:10640}} |- |[[Conegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:34428}} |- |[[Conselve]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10293}} |- |[[Corbola]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2514}} |- |[[Cordignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7096}} |- |[[Cornedo Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11939}} |- |[[Cornuda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6217}} |- |[[Correzzola]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5488}} |- |[[Cortina d'Ampezzo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5890}} |- |[[Costa di Rovigo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2683}} |- |[[Costabissara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7161}} |- |[[Costermano sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3586}} |- |[[Creazzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11038}} |- |[[Crespadoro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1452}} |- |[[Crespino]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1970}} |- |[[Crocetta del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6029}} |- |[[Curtarolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Danta di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Dolcè]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2573}} |- |[[Dolo (Italia)|Dolo]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:14982}} |- |[[Domegge di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2575}} |- |[[Due Carrare]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8943}} |- |[[Dueville]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13888}} |- |[[Enego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1825}} |- |[[Eraclea]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:12689}} |- |[[Erbé]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1841}} |- |[[Erbezzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:767}} |- |[[Este (Italia)|Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:16576}} |- |[[Falcade]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2055}} |- |[[Fara Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3943}} |- |[[Farra di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8956}} |- |[[Feltre]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:20525}} |- |[[Ferrara di Monte Baldo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:221}} |- |[[Ficarolo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2609}} |- |[[Fiesso d'Artico]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:7728}} |- |[[Fiesso Umbertiano]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4275}} |- |[[Follina]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3939}} |- |[[Fontanelle (Italia)|Fontanelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5804}} |- |[[Fontaniva]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8168}} |- |[[Fonte (Italia)|Fonte]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6019}} |- |[[Fonzaso]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3322}} |- |[[Fossalta di Piave]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:4214}} |- |[[Fossalta di Portogruaro]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6075}} |- |[[Fossò]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6786}} |- |[[Foza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:717}} |- |[[Frassinelle Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1529}} |- |[[Fratta Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2782}} |- |[[Fregona]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3169}} |- |[[Fumane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4151}} |- |[[Gaiarine]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6136}} |- |[[Gaiba]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1094}} |- |[[Galliera Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7042}} |- |[[Gallio (Italia)|Gallio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2413}} |- |[[Galzignano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4416}} |- |[[Gambellara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3319}} |- |[[Garda (comune)|Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3978}} |- |[[Gavello]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1605}} |- |[[Gazzo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Gazzo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5477}} |- |[[Giacciano con Baruchella]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2182}} |- |[[Giavera del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5144}} |- |[[Godega di Sant'Urbano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6112}} |- |[[Gorgo al Monticano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4182}} |- |[[Gosaldo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:723}} |- |[[Grantorto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4661}} |- |[[Granze]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2022}} |- |[[Grezzana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:10827}} |- |[[Grisignano di Zocco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4292}} |- |[[Gruaro]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Grumolo delle Abbadesse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3741}} |- |[[Guarda Veneta]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1185}} |- |[[Illasi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5302}} |- |[[Isola della Scala]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11457}} |- |[[Isola Rizza]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3255}} |- |[[Isola Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9639}} |- |[[Istrana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9041}} |- |[[Jesolo]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:24479}} |- |[[La Valle Agordina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1150}} |- |[[Laghi (comune)|Laghi]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:123}} |- |[[Lamon]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3046}} |- |[[Lastebasse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:229}} |- |[[Lavagno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8101}} |- |[[Lazise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6695}} |- |[[Legnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24992}} |- |[[Legnaro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8544}} |- |[[Lendinara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:12024}} |- |[[Limana]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5061}} |- |[[Limena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7699}} |- |[[Livinallongo del Col di Lana]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1384}} |- |[[Longare]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5654}} |- |[[Longarone]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5555}} |- |[[Lonigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:15581}} |- |[[Loreggia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7297}} |- |[[Lorenzago di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:567}} |- |[[Loreo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3568}} |- |[[Loria]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9097}} |- |[[Lozzo Atestino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Lozzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1497}} |- |[[Lugo di Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3739}} |- |[[Lusia]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3595}} |- |[[Lusiana Conco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4946}} |- |[[Malcesine]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3685}} |- |[[Malo (Italia)|Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14641}} |- |[[Mansuè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4974}} |- |[[Marano di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3083}} |- |[[Marano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9662}} |- |[[Marcon]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:16215}} |- |[[Mareno di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9667}} |- |[[Marostica]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13783}} |- |[[Martellago]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:21171}} |- |[[Maser (Italia)|Maser]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4962}} |- |[[Maserà di Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9045}} |- |[[Maserada sul Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9293}} |- |[[Masi (Italia)|Masi]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1782}} |- |[[Massanzago]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5872}} |- |[[Meduna di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2947}} |- |[[Megliadino San Vitale]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1977}} |- |[[Melara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1870}} |- |[[Meolo]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6465}} |- |[[Merlara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2831}} |- |[[Mestrino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10961}} |- |[[Mezzane di Sotto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2463}} |- |[[Miane]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3436}} |- |[[Minerbe]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4667}} |- |[[Mira (Italia)|Mira]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:38552}} |- |[[Mirano]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:26456}} |- |[[Mogliano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:27608}} |- |[[Monastier di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4087}} |- |[[Monfumo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1442}} |- |[[Monselice]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:17451}} |- |[[Montagnana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9421}} |- |[[Monte di Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2887}} |- |[[Montebello Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6531}} |- |[[Montebelluna]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:30765}} |- |[[Montecchia di Crosara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4462}} |- |[[Montecchio Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23315}} |- |[[Montecchio Precalcino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4988}} |- |[[Monteforte d'Alpone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8410}} |- |[[Montegalda]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3343}} |- |[[Montegaldella]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Montegrotto Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11074}} |- |[[Monteviale]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Monticello Conte Otto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9156}} |- |[[Montorso Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Morgano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4362}} |- |[[Moriago della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2785}} |- |[[Motta di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10681}} |- |[[Mozzecane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7005}} |- |[[Musile di Piave]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:11518}} |- |[[Mussolente]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7653}} |- |[[Negrar di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16935}} |- |[[Nervesa della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6854}} |- |[[Noale]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:15708}} |- |[[Nogara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8574}} |- |[[Nogarole Rocca]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3455}} |- |[[Nogarole Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1136}} |- |[[Nove (Italia)|Nove]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5069}} |- |[[Noventa di Piave]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6843}} |- |[[Noventa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10881}} |- |[[Noventa Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8810}} |- |[[Occhiobello]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:11351}} |- |[[Oderzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:20068}} |- |[[Oppeano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9427}} |- |[[Orgiano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3151}} |- |[[Ormelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4464}} |- |[[Orsago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3917}} |- |[[Ospedaletto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5876}} |- |[[Ospitale di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:326}} |- |[[Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:206192}} |- |[[Paese (Italia)|Paese]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:21432}} |- |[[Palù (Italia)|Palù]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1284}} |- |[[Papozze]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1645}} |- |[[Pastrengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2893}} |- |[[Pedavena]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4429}} |- |[[Pedemonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:768}} |- |[[Pederobba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7573}} |- |[[Perarolo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:383}} |- |[[Pernumia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3915}} |- |[[Pescantina]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16326}} |- |[[Peschiera del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9598}} |- |[[Pettorazza Grimani]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1669}} |- |[[Piacenza d'Adige]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1379}} |- |[[Pianezze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2060}} |- |[[Pianiga]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:11968}} |- |[[Piazzola sul Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11130}} |- |[[Pieve del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6706}} |- |[[Pieve di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3956}} |- |[[Pieve di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12057}} |- |[[Pincara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1262}} |- |[[Piombino Dese]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9276}} |- |[[Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19067}} |- |[[Piovene Rocchette]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8295}} |- |[[Pojana Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4459}} |- |[[Polesella]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4079}} |- |[[Polverara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3104}} |- |[[Ponso]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2449}} |- |[[Ponte di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8312}} |- |[[Ponte nelle Alpi]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:8387}} |- |[[Ponte San Nicolò]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13237}} |- |[[Pontecchio Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2078}} |- |[[Pontelongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3902}} |- |[[Ponzano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12194}} |- |[[Porto Tolle]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10058}} |- |[[Porto Viro]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:14645}} |- |[[Portobuffolé]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:790}} |- |[[Portogruaro]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:25140}} |- |[[Posina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Possagno]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2195}} |- |[[Pove del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3093}} |- |[[Povegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5052}} |- |[[Povegliano Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7064}} |- |[[Pozzoleone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2793}} |- |[[Pozzonovo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3653}} |- |[[Pramaggiore]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:4640}} |- |[[Preganziol]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16772}} |- |[[Pressana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Quarto d'Altino]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:8199}} |- |[[Quinto di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9745}} |- |[[Quinto Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5694}} |- |[[Recoaro Terme]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6764}} |- |[[Refrontolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1824}} |- |[[Resana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9290}} |- |[[Revine Lago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2241}} |- |[[Riese Pio X]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10858}} |- |[[Rivamonte Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:666}} |- |[[Rivoli Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roana]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4317}} |- |[[Rocca Pietore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1322}} |- |[[Romano d'Ezzelino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14484}} |- |[[Roncà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3726}} |- |[[Roncade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:14037}} |- |[[Ronco all'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6179}} |- |[[Rosà]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14071}} |- |[[Rosolina]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:6481}} |- |[[Rossano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7922}} |- |[[Rotzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:638}} |- |[[Roverchiara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2740}} |- |[[Roveré Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roveredo di Guà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1541}} |- |[[Rovigo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:50164}} |- |[[Rovolon]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4777}} |- |[[Rubano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15669}} |- |[[Saccolongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4934}} |- |[[Salara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1214}} |- |[[Salcedo (Italia)|Salcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1038}} |- |[[Salgareda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6599}} |- |[[Salizzole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3745}} |- |[[Salzano]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:12678}} |- |[[San Bellino (Italia)|San Bellino]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1156}} |- |[[San Biagio di Callalta]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:13039}} |- |[[San Bonifacio (Italia)|San Bonifacio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:20275}} |- |[[San Donà di Piave]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:40646}} |- |[[San Fior]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6813}} |- |[[San Giorgio delle Pertiche]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9979}} |- |[[San Giorgio in Bosco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6244}} |- |[[San Giovanni Ilarione]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5111}} |- |[[San Giovanni Lupatoto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24148}} |- |[[San Gregorio nelle Alpi]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1607}} |- |[[San Martino Buon Albergo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14283}} |- |[[San Martino di Lupari]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13052}} |- |[[San Martino di Venezze]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4035}} |- |[[San Mauro di Saline]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:553}} |- |[[San Michele al Tagliamento]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:12028}} |- |[[San Nicolò di Comelico]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:405}} |- |[[San Pietro di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1690}} |- |[[San Pietro di Feletto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5355}} |- |[[San Pietro di Morubio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3024}} |- |[[San Pietro in Cariano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12930}} |- |[[San Pietro in Gu]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4576}} |- |[[San Pietro Mussolino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1613}} |- |[[San Pietro Viminario]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3003}} |- |[[San Polo di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4929}} |- |[[San Tomaso Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:683}} |- |[[San Vendemiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10080}} |- |[[San Vito di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1813}} |- |[[San Vito di Leguzzano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3584}} |- |[[San Zeno di Montagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1367}} |- |[[San Zenone degli Ezzelini]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7391}} |- |[[Sandrigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8392}} |- |[[Sanguinetto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4140}} |- |[[Santa Caterina d'Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2389}} |- |[[Santa Giustina (Italia)|Santa Giustina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:6767}} |- |[[Santa Giustina in Colle]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7131}} |- |[[Santa Lucia di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9081}} |- |[[Santa Maria di Sala]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:17295}} |- |[[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11422}} |- |[[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7211}} |- |[[Sant'Anna d'Alfaedo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Sant'Elena (Italia)|Sant'Elena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2430}} |- |[[Santo Stefano di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2663}} |- |[[San Stino di Livenza]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:13042}} |- |[[Santorso]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5746}} |- |[[Sant'Urbano (Italia)|Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2162}} |- |[[Saonara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10043}} |- |[[Sarcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5303}} |- |[[Sarego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6641}} |- |[[Sarmede]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3174}} |- |[[Schiavon]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Schio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:39131}} |- |[[Scorzè]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:18904}} |- |[[Sedico]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:9906}} |- |[[Segusino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1941}} |- |[[Selva di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:517}} |- |[[Selva di Progno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:934}} |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:22145}} |- |[[Seren del Grappa]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2557}} |- |[[Sernaglia della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6325}} |- |[[Setteville]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5781}} |- |[[Silea]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9923}} |- |[[Soave]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6908}} |- |[[Solagna]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1895}} |- |[[Solesino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7180}} |- |[[Sommacampagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14615}} |- |[[Sona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:17030}} |- |[[Sorgà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3112}} |- |[[Sospirolo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3213}} |- |[[Sossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4401}} |- |[[Soverzene]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:418}} |- |[[Sovizzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8283}} |- |[[Sovramonte]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1514}} |- |[[Spinea]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:26862}} |- |[[Spresiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11659}} |- |[[Stanghella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4331}} |- |[[Stienta]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3329}} |- |[[Stra]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:7566}} |- |[[Susegana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11702}} |- |[[Taglio di Po]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:8495}} |- |[[Taibon Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Tambre]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1425}} |- |[[Tarzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4583}} |- |[[Teglio Veneto]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:2325}} |- |[[Teolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8866}} |- |[[Terrassa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2625}} |- |[[Terrazzo (comune)|Terrazzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2290}} |- |[[Tezze sul Brenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12600}} |- |[[Thiene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23254}} |- |[[Tombolo (Italia)|Tombolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8227}} |- |[[Tonezza del Cimone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Torre di Mosto]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:4739}} |- |[[Torrebelvicino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5989}} |- |[[Torreglia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6206}} |- |[[Torri del Benaco]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Torri di Quartesolo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11755}} |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12579}} |- |[[Trecenta]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2956}} |- |[[Tregnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4926}} |- |[[Trevenzuolo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2731}} |- |[[Trevignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10565}} |- |[[Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:81014}} |- |[[Tribano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4431}} |- |[[Trissino (Italia)|Trissino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8620}} |- |[[Urbana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2186}} |- |[[Val di Zoldo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3464}} |- |[[Val Liona]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3047}} |- |[[Valbrenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5186}} |- |[[Valdagno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:26575}} |- |[[Valdastico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1389}} |- |[[Valdobbiadene]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10690}} |- |[[Valeggio sul Mincio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14300}} |- |[[Vallada Agordina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Valle di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2052}} |- |[[Valli del Pasubio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3345}} |- |[[Vazzola]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7009}} |- |[[Vedelago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16434}} |- |[[Veggiano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4543}} |- |[[Velo d'Astico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2400}} |- |[[Velo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:781}} |- |[[Benetke]] (''Venezia'') |[[Metropolitansko mesto Benetke|Venezia]] |{{formatnum:261362}} |- |[[Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:252520}} |- |[[Veronella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4670}} |- |[[Vescovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1717}} |- |[[Vestenanova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2618}} |- |[[Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:111500}} |- |[[Vidor (Italia)|Vidor]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3769}} |- |[[Vigasio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9438}} |- |[[Vigo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1499}} |- |[[Vigodarzere]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12885}} |- |[[Vigonovo]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:9892}} |- |[[Vigonza]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:21993}} |- |[[Villa Bartolomea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5841}} |- |[[Villa del Conte]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5504}} |- |[[Villa Estense]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2322}} |- |[[Villadose]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:5188}} |- |[[Villafranca di Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:32747}} |- |[[Villafranca Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9797}} |- |[[Villaga]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1963}} |- |[[Villamarzana]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1202}} |- |[[Villanova del Ghebbo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Villanova di Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5929}} |- |[[Villanova Marchesana]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1000}} |- |[[Villaverla]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6169}} |- |[[Villorba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:17883}} |- |[[Vittorio Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:28656}} |- |[[Vo']] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3417}} |- |[[Vodo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:891}} |- |[[Volpago del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10045}} |- |[[Voltago Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:914}} |- |[[Zanè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6642}} |- |[[Zenson di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1783}} |- |[[Zermeghedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1358}} |- |[[Zero Branco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10986}} |- |[[Zevio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14413}} |- |[[Zimella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4834}} |- |[[Zoppè di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:265}} |- |[[Zovencedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:796}} |- |[[Zugliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6690}} |} ==[[Belluno (pokrajina)|Pokrajina Belluno]]== ;A [[Agordo]] - [[Alano di Piave]] - [[Alleghe]] - [[Arsiè]] - [[Auronzo di Cadore]] ;B [[Belluno]] - [[Borca di Cadore]] ;C [[Calalzo di Cadore]] - [[Canale d'Agordo]] - [[Castellavazzo]] - [[Cencenighe Agordino]] - [[Cesiomaggiore]] - [[Chies d'Alpago]] - [[Cibiana di Cadore]] - [[Colle Santa Lucia]] - [[Comelico Superiore]] - [[Cortina d'Ampezzo]] ;D [[Danta di Cadore]] - [[Domegge di Cadore]] ;F [[Falcade]] - [[Farra d'Alpago]] - [[Feltre]] - [[Fonzaso]] - [[Forno di Zoldo]] ;G [[Gosaldo]] ;L [[La Valle Agordina]] - [[Lamon]] - [[Lentiai]] - [[Limana]] - [[Livinallongo del Col di Lana]] - [[Longarone]] - [[Lorenzago di Cadore]] - [[Lozzo di Cadore]] ;M [[Mel]] ;O [[Ospitale di Cadore]] ;P [[Pedavena]] - [[Perarolo di Cadore]] - [[Pieve d'Alpago]] - [[Pieve di Cadore]] - [[Ponte nelle Alpi]] - [[Puos d'Alpago]] ;Q [[Quero]] ;R [[Rivamonte Agordino]] - [[Rocca Pietore]] ;S [[San Gregorio nelle Alpi]] - [[San Nicolò di Comelico]] - [[San Pietro di Cadore]] - [[San Tomaso Agordino]] - [[San Vito di Cadore]] - [[Santa Giustina]] - [[Santo Stefano di Cadore]] - [[Sappada]] - [[Sedico]] - [[Selva di Cadore]] - [[Seren del Grappa]] - [[Sospirolo]] - [[Soverzene]] - [[Sovramonte]] ;T [[Taibon Agordino]] - [[Tambre]] - [[Trichiana]] ;V [[Vallada Agordina]] - [[Valle di Cadore]] - [[Vas, Belluno|Vas]] - [[Vigo di Cadore]] - [[Vodo di Cadore]] - [[Voltago Agordino]] ;Z [[Zoldo Alto]] - [[Zoppè di Cadore]] ==[[Padova (pokrajina)|Pokrajina Padova]]== ;A [[Abano Terme]] - [[Agna]] - [[Albignasego]] - [[Anguillara Veneta]] - [[Arquà Petrarca]] - [[Arre]] - [[Arzergrande]] ;B [[Bagnoli di Sopra]] - [[Baone]] - [[Barbona]] - [[Battaglia Terme]] - [[Boara Pisani]] - [[Borgoricco]] - [[Bovolenta]] - [[Brugine]] ;C [[Cadoneghe]] - [[Campo San Martino]] - [[Campodarsego]] - [[Campodoro]] - [[Camposampiero]] - [[Candiana]] - [[Carceri]] - [[Carmignano di Brenta]] - [[Cartura]] - [[Casale di Scodosia]] - [[Casalserugo]] - [[Castelbaldo]] - [[Cervarese Santa Croce]] - [[Cinto Euganeo]] - [[Cittadella]] - [[Codevigo]] - [[Conselve]] - [[Correzzola]] - [[Curtarolo]] ;D [[Due Carrare]] ;E [[Este]] ;F [[Fontaniva]] ;G [[Galliera Veneta]] - [[Galzignano Terme]] - [[Gazzo]] - [[Grantorto]] - [[Granze]] ;L [[Legnaro]] - [[Limena]] - [[Loreggia]] - [[Lozzo Atestino]] ;M [[Maserà di Padova]] - [[Masi]] - [[Massanzago]] - [[Megliadino San Fidenzio]] - [[Megliadino San Vitale]] - [[Merlara]] - [[Mestrino]] - [[Monselice]] - [[Montagnana]] - [[Montegrotto Terme]] ;N [[Noventa Padovana]] ;O [[Ospedaletto Euganeo]] ;P [[Padova]] - [[Pernumia]] - [[Piacenza d'Adige]] -[[Piazzola sul Brenta]] - [[Piombino Dese]] - [[Piove di Sacco]] - [[Polverara]] - [[Ponso]] - [[Ponte San Nicolò]] - [[Pontelongo]] - [[Pozzonovo]] ;R [[Rovolon]] - [[Rubano]] ;S [[Saccolongo]] - [[Saletto]] - [[San Giorgio delle Pertiche]] - [[San Giorgio in Bosco]] - [[San Martino di Lupari]] - [[San Pietro Viminario]] - [[San Pietro in Gu]] - [[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] - [[Sant'Elena]] - [[Sant'Urbano]] - [[Santa Giustina in Colle]] - [[Santa Margherita d'Adige]] - [[Saonara]] - [[Selvazzano Dentro]] - [[Solesino]] - [[Stanghella]] ;T [[Teolo]] - [[Terrassa Padovana]] - [[Tombolo]] - [[Torreglia]] - [[Trebaseleghe]] - [[Tribano]] ;U [[Urbana]] ;V [[Veggiano]] - [[Vescovana]] - [[Vighizzolo d'Este]] - [[Vigodarzere]] - [[Vigonza]] - [[Villa Estense]] - [[Villa del Conte]] - [[Villafranca Padovana]] - [[Villanova di Camposampiero]] - [[Vò]] ==[[Rovigo (pokrajina)|Pokrajina Rovigo]]== ;A [[Adria]] - [[Ariano nel Polesine]] - [[Arquà Polesine]] ;B [[Badia Polesine]] - [[Bagnolo di Po]] - [[Bergantino]] - [[Bosaro]] ;C [[Calto]] - [[Canaro]] - [[Canda]] - [[Castelguglielmo]] - [[Castelmassa]] - [[Castelnovo Bariano]] - [[Ceneselli]] - [[Ceregnano]] - [[Corbola]] - [[Costa di Rovigo]] - [[Crespino]] ;F [[Ficarolo]] - [[Fiesso Umbertiano]] - [[Frassinelle Polesine]] - [[Fratta Polesine]] ;G [[Gaiba]] - [[Gavello]] - [[Giacciano con Baruchella]] - [[Guarda Veneta]] ;L [[Lendinara]] - [[Loreo]] - [[Lusia]] ;M [[Melara]] ;O [[Occhiobello]] ;P [[Papozze]] - [[Pettorazza Grimani]] - [[Pincara]] - [[Polesella]] - [[Pontecchio Polesine]] - [[Porto Tolle]] - [[Porto Viro]] ;R [[Rosolina]] - [[Rovigo]] ;S [[Salara]] - [[San Bellino]] - [[San Martino di Venezze]] - [[Stienta]] ;T [[Taglio di Po]] - [[Trecenta]] ;V [[Villadose]] - [[Villamarzana]] - [[Villanova Marchesana]] - [[Villanova del Ghebbo]] ==[[Treviso (pokrajina)|Pokrajina Treviso]]== ;A [[Altivole]] - [[Arcade]] - [[Asolo]] ;B [[Borso del Grappa]] - [[Breda di Piave]] ;C [[Caerano di San Marco]] - [[Cappella Maggiore]] - [[Carbonera]] - [[Casale sul Sile]] - [[Casier]] - [[Castelcucco]] - [[Castelfranco Veneto]] - [[Castello di Godego]] - [[Cavaso del Tomba]] - [[Cessalto]] - [[Chiarano]] - [[Cimadolmo]] - [[Cison di Valmarino]] - [[Codognè]] - [[Colle Umberto]] - [[Conegliano]] - [[Cordignano]] - [[Cornuda]] - [[Crespano del Grappa]] - [[Crocetta del Montello]] ;F [[Farra di Soligo]] - [[Follina]] - [[Fontanelle]] - [[Fonte]] ;G [[Gaiarine]] - [[Giavera del Montello]] - [[Godega di Sant'Urbano]] - [[Gorgo al Monticano]] ;I [[Istrana]] ;L [[Loria]] ;M [[Mansuè]] - [[Mareno di Piave]] - [[Maser]] - [[Maserada sul Piave]] - [[Meduna di Livenza]] - [[Miane]] - [[Mogliano Veneto]] - [[Monastier di Treviso]] - [[Monfumo]] - [[Montebelluna]] - [[Morgano]] - [[Moriago della Battaglia]] - [[Motta di Livenza]] ;N [[Nervesa della Battaglia]] ;O [[Oderzo]] - [[Ormelle]] - [[Orsago]] ;P [[Paderno del Grappa]] - [[Paese]] - [[Pederobba]] - [[Pieve di Soligo]] - [[Ponte di Piave]] - [[Ponzano Veneto]] - [[Portobuffolé]] - [[Possagno]] - [[Povegliano]] - [[Preganziol]] ;Q [[Quinto di Treviso]] ;R [[Refrontolo]] - [[Resana]] - [[Revine Lago]] - [[Riese Pio X]] - [[Roncade]] ;S [[Salgareda]] - [[San Biagio di Callalta]] - [[San Fior]] - [[San Pietro di Feletto]] - [[San Polo di Piave]] - [[San Vendemiano]] - [[San Zenone degli Ezzelini]] - [[Santa Lucia di Piave]] - [[Sarmede]] - [[Segusino]] - [[Sernaglia della Battaglia]] - [[Silea]] - [[Spresiano]] - [[Susegana]] ;T [[Tarzo]] - [[Trevignano]] - [[Treviso]] ;V [[Valdobbiadene]] - [[Vazzola]] - [[Vedelago]] - [[Vidor]] - [[Villorba]] - [[Vittorio Veneto]] - [[Volpago del Montello]] ;Z [[Zenson di Piave]] - [[Zero Branco]] ==[[Venezia (pokrajina)|Pokrajina Venezia]]== ;A [[Annone Veneto]] ;C [[Campagna Lupia]] • [[Campolongo Maggiore]] • [[Camponogara]] • [[Caorle]] • [[Cavallino-Treporti]] • [[Cavarzere]] • [[Ceggia]] • [[Chioggia]] • [[Cinto Caomaggiore]] • [[Cona]] • [[Concordia Sagittaria]] ;D [[Dolo]] ;E [[Eraclea]] ;F [[Fiesso d'Artico]] • [[Fossalta di Piave]] • [[Fossalta di Portogruaro]] • [[Fossò]] ;G [[Gruaro]] ;J [[Jesolo]] ;M [[Marcon]] • [[Martellago]] • [[Meolo]] • [[Mira, Venezia|Mira]] • [[Mirano]] • [[Musile di Piave]] ;N [[Noale]] • [[Noventa di Piave]] ;P [[Pianiga]] • [[Portogruaro]] • [[Pramaggiore]] ;Q [[Quarto d'Altino]] ;S [[Salzano]] • [[San Donà di Piave]] • [[San Michele al Tagliamento]] • [[Santa Maria di Sala]] • [[Santo Stino di Livenza]] • [[Scorzè]] • [[Spinea]] • [[Stra]] ;T [[Teglio Veneto]] • [[Torre di Mosto]] ;V [[Venezia]] • [[Vigonovo]] ==[[Verona (pokrajina)|Pokrajina Verona]]== ;A [[Affi]] - [[Albaredo d'Adige]] - [[Angiari]] - [[Arcole]] ;B [[Badia Calavena]] - [[Bardolino]] - [[Belfiore]] - [[Bevilacqua]] - [[Bonavigo]] - [[Boschi Sant'Anna]] - [[Bosco Chiesanuova]] - [[Bovolone]] - [[Brentino Belluno]] - [[Brenzone]] - [[Bussolengo]] - [[Buttapietra]] ;C [[Caldiero]] - [[Caprino Veronese]] - [[Casaleone]] - [[Castagnaro]] - [[Castel d'Azzano]] - [[Castelnuovo del Garda]] - [[Cavaion Veronese]] - [[Cazzano di Tramigna]] - [[Cerea]] - [[Cerro Veronese]] - [[Cologna Veneta]] - [[Colognola ai Colli]] - [[Concamarise]] - [[Costermano]] ;D [[Dolcè]] ;E [[Erbezzo]] - [[Erbè]] ;F [[Ferrara di Monte Baldo]] - [[Fumane]] ;G [[Garda, Verona|Garda]] - [[Gazzo Veronese]] - [[Grezzana]] ;I [[Illasi]] - [[Isola Rizza]] - [[Isola della Scala]] ;L [[Lavagno]] - [[Lazise]] - [[Legnago]] ;M [[Malcesine]] - [[Marano di Valpolicella]] - [[Mezzane di Sotto]] - [[Minerbe]] - [[Montecchia di Crosara]] - [[Monteforte d'Alpone]] - [[Mozzecane]] ;N [[Negrar]] - [[Nogara]] - [[Nogarole Rocca]] ;O [[Oppeano]] ;P [[Palù]] - [[Pastrengo]] - [[Pescantina]] - [[Peschiera del Garda]] - [[Povegliano Veronese]] - [[Pressana]] ;R [[Rivoli Veronese]] - [[Ronco all'Adige]] - [[Roncà]] - [[Roverchiara]] - [[Roveredo di Guà]] - [[Roverè Veronese]] ;S [[Salizzole]] - [[San Bonifacio]] - [[San Giovanni Ilarione]] - [[San Giovanni Lupatoto]] - [[San Martino Buon Albergo]] - [[San Mauro di Saline]] - [[San Pietro di Morubio]] - [[San Pietro in Cariano]] - [[San Zeno di Montagna]] - [[Sanguinetto]] - [[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] - [[Sant'Anna d'Alfaedo]] - [[Selva di Progno]] - [[Soave]] - [[Sommacampagna]] - [[Sona]] - [[Sorgà]] ;T [[Terrazzo]] - [[Torri del Benaco]] - [[Tregnago]] - [[Trevenzuolo]] ;V [[Valeggio sul Mincio]] - [[Velo Veronese]] - [[Verona]] - [[Veronella]] - [[Vestenanova]] - [[Vigasio]] - [[Villa Bartolomea]] - [[Villafranca di Verona]] ;Z [[Zevio]] - [[Zimella]] ==[[Vicenza (pokrajina)|Pokrajina Vicenza]]== ;A [[Agugliaro]] • [[Albettone]] • [[Alonte]] • [[Altavilla Vicentina]] • [[Altissimo]] • [[Arcugnano]] • [[Arsiero]] • [[Arzignano]] • [[Asiago]] • [[Asigliano Veneto]] ;B [[Barbarano Vicentino]] • [[Bassano del Grappa]] • [[Bolzano Vicentino]] • [[Breganze]] • [[Brendola]] • [[Bressanvido]] • [[Brogliano]] ;C [[Caldogno]] • [[Caltrano]] • [[Calvene]] • [[Camisano Vicentino]] • [[Campiglia dei Berici]] • [[Campolongo sul Brenta]] • [[Carrè]] • [[Cartigliano]] • [[Cassola]] • [[Castegnero]] • [[Castelgomberto]] • [[Chiampo]] • [[Chiuppano]] • [[Cismon del Grappa]] • [[Cogollo del Cengio]] • [[Conco]] • [[Cornedo Vicentino]] • [[Costabissara]] • [[Creazzo]] • [[Crespadoro]] ;D [[Dueville]] ;E [[Enego]] ;F [[Fara Vicentino]] • [[Foza]] ;G [[Gallio]] • [[Gambellara]] • [[Gambugliano]] • [[Grancona]] • [[Grisignano di Zocco]] • [[Grumolo delle Abbadesse]] ;I [[Isola Vicentina]] ;L [[Laghi]] • [[Lastebasse]] • [[Longare]] • [[Lonigo]] • [[Lugo di Vicenza]] • [[Lusiana]] ;M [[Malo]] • [[Marano Vicentino]] • [[Marostica]] • [[Mason Vicentino]] • [[Molvena]] • [[Monte di Malo]] • [[Montebello Vicentino]] • [[Montecchio Maggiore]] • [[Montecchio Precalcino]] • [[Montegalda]] • [[Montegaldella]] • [[Monteviale]] • [[Monticello Conte Otto]] • [[Montorso Vicentino]] • [[Mossano]] • [[Mussolente]] ;N [[Nanto]] • [[Nogarole Vicentino]] • [[Nove]] • [[Noventa Vicentina]] ;O [[Orgiano]] ;P [[Pedemonte]] • [[Pianezze]] • [[Piovene Rocchette]] • [[Poiana Maggiore]] • [[Posina]] • [[Pove del Grappa]] • [[Pozzoleone]] ;Q [[Quinto Vicentino]] ;R [[Recoaro Terme]] • [[Roana]] • [[Romano d'Ezzelino]] • [[Rosà]] • [[Rossano Veneto]] • [[Rotzo]] ;S [[Salcedo]] • [[San Germano dei Berici]] • [[San Nazario]] • [[San Pietro Mussolino]] • [[San Vito di Leguzzano]] • [[Sandrigo]] • [[Santorso]] • [[Sarcedo]] • [[Sarego]] • [[Schiavon]] • [[Schio]] • [[Solagna]] • [[Sossano]] • [[Sovizzo]] ;T [[Tezze sul Brenta]] • [[Thiene]] • [[Tonezza del Cimone]] • [[Torrebelvicino]] • [[Torri di Quartesolo]] • [[Trissino]] ;V [[Valdagno]] • [[Valdastico]] • [[Valli del Pasubio]] • [[Valstagna]] • [[Velo d'Astico]] • [[Vicenza]] • [[Villaga]] • [[Villaverla]] ;Z [[Zanè]] • [[Zermeghedo]] • [[Zovencedo]] • [[Zugliano]] [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Benečija]] [[Kategorija:Benečija]] m2n32g4dwcy7alqcaanakxjhzp9i9t4 6658991 6658990 2026-04-12T12:52:02Z Erardo Galbi 166658 6658991 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] vseh sedmih [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Benečija]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam (popis 2011) == {| class="wikitable sortable" ! Comune ! Provincia ! Popolazione |- |[[Abano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19349}} |- |[[Adria]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:20233}} |- |[[Affi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2297}} |- |[[Agna]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3400}} |- |[[Agordo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4249}} |- |[[Agugliaro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1422}} |- |[[Albaredo d'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5232}} |- |[[Albettone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2066}} |- |[[Albignasego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |26 921 |- |[[Alleghe]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1331}} |- |[[Alonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1647}} |- |[[Alpago (comune)|Alpago]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Altavilla Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11760}} |- |[[Altissimo (Italia)|Altissimo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2266}} |- |[[Altivole]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6720}} |- |[[Angiari]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Anguillara Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4594}} |- |[[Annone Veneto]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:3976}} |- |[[Arcade (Italia)|Arcade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4366}} |- |[[Arcole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6144}} |- |[[Arcugnano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7899}} |- |[[Ariano nel Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4554}} |- |[[Arquà Petrarca]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1847}} |- |[[Arquà Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2811}} |- |[[Arre]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2191}} |- |[[Arsiè]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2465}} |- |[[Arsiero]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3303}} |- |[[Arzergrande]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4682}} |- |[[Arzignano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:25589}} |- |[[Asiago]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6391}} |- |[[Asigliano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:877}} |- |[[Asolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8952}} |- |[[Auronzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3453}} |- |[[Badia Calavena]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2661}} |- |[[Badia Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10536}} |- |[[Bagnoli di Sopra]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3626}} |- |[[Bagnolo di Po]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1374}} |- |[[Baone]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Barbarano Vicentino|Barbarano Mossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum: 6352}} |- |[[Barbona]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:733}} |- |[[Bardolino]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6714}} |- |[[Bassano del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:42984}} |- |[[Battaglia Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3933}} |- |[[Belfiore]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3008}} |- |[[Belluno]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:35591}} |- |[[Bergantino]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Bevilacqua (Veneto)|Bevilacqua]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1787}} |- |[[Boara Pisani]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2611}} |- |[[Bolzano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6509}} |- |[[Bonavigo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2024}} |- |[[Borca di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:818}} |- |[[Borgoricco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8478}} |- |[[Borgo Valbelluna]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:13747}} |- |[[Borgo Veneto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7000}} |- |[[Borso del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5913}} |- |[[Bosaro]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1508}} |- |[[Boschi Sant'Anna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1454}} |- |[[Bosco Chiesanuova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3546}} |- |[[Bovolenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3349}} |- |[[Bovolone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:15846}} |- |[[Breda di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7750}} |- |[[Breganze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8693}} |- |[[Brendola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6722}} |- |[[Brentino Belluno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1406}} |- |[[Brenzone sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2496}} |- |[[Bressanvido]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Brogliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3900}} |- |[[Brugine]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6812}} |- |[[Bussolengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:19483}} |- |[[Buttapietra]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6867}} |- |[[Cadoneghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15964}} |- |[[Caerano di San Marco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7941}} |- |[[Calalzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2173}} |- |[[Caldiero]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7374}} |- |[[Caldogno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11221}} |- |[[Calto]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:819}} |- |[[Caltrano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2607}} |- |[[Calvene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1323}} |- |[[Camisano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:10624}} |- |[[Campagna Lupia]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6936}} |- |[[Campiglia dei Berici]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1791}} |- |[[Campo San Martino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5724}} |- |[[Campodarsego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:14169}} |- |[[Campodoro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2725}} |- |[[Campolongo Maggiore]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:10342}} |- |[[Camponogara]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:12920}} |- |[[Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12019}} |- |[[Canale d'Agordo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1172}} |- |[[Canaro]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2853}} |- |[[Canda]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1007}} |- |[[Candiana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2468}} |- |[[Caorle]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:11793}} |- |[[Cappella Maggiore]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4677}} |- |[[Caprino Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8065}} |- |[[Carbonera]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11135}} |- |[[Carmignano di Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7540}} |- |[[Carrè (Italia)|Carrè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3647}} |- |[[Cartigliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3802}} |- |[[Cartura]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4623}} |- |[[Casale di Scodosia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4866}} |- |[[Casale sul Sile]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12722}} |- |[[Casaleone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5939}} |- |[[Casalserugo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5452}} |- |[[Casier]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11018}} |- |[[Cassola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14128}} |- |[[Castagnaro]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3930}} |- |[[Castegnero Nanto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2857}} |- |[[Castel d'Azzano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11739}} |- |[[Castelbaldo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1625}} |- |[[Castelcucco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2189}} |- |[[Castelfranco Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:32894}} |- |[[Castelgomberto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6098}} |- |[[Castelguglielmo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1646}} |- |[[Castello di Godego]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7013}} |- |[[Castelmassa]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Castelnovo Bariano]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2931}} |- |[[Castelnuovo del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12199}} |- |[[Cavaion Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5471}} |- |[[Cavallino-Treporti]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:13162}} |- |[[Cavarzere]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:14816}} |- |[[Cavaso del Tomba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2996}} |- |[[Cazzano di Tramigna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1555}} |- |[[Ceggia]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6213}} |- |[[Cencenighe Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1402}} |- |[[Ceneselli]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1813}} |- |[[Cerea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16251}} |- |[[Ceregnano]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3691}} |- |[[Cerro Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2434}} |- |[[Cervarese Santa Croce]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5698}} |- |[[Cesiomaggiore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4145}} |- |[[Cessalto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3834}} |- |[[Chiampo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12859}} |- |[[Chiarano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3695}} |- |[[Chies d'Alpago]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1411}} |- |[[Chioggia]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:49735}} |- |[[Chiuppano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Cibiana di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:423}} |- |[[Cimadolmo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3413}} |- |[[Cinto Caomaggiore]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:3285}} |- |[[Cinto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2023}} |- |[[Cison di Valmarino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2711}} |- |[[Cittadella (Italia)|Cittadella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19956}} |- |[[Codevigo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6453}} |- |[[Codognè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5311}} |- |[[Cogollo del Cengio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3390}} |- |[[Colceresa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6113}} |- |[[Colle Santa Lucia]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:391}} |- |[[Colle Umberto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5177}} |- |[[Cologna Veneta]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8607}} |- |[[Colognola ai Colli]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8141}} |- |[[Comelico Superiore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2341}} |- |[[Cona]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:3175}} |- |[[Concamarise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1078}} |- |[[Concordia Sagittaria]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:10640}} |- |[[Conegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:34428}} |- |[[Conselve]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10293}} |- |[[Corbola]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2514}} |- |[[Cordignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7096}} |- |[[Cornedo Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11939}} |- |[[Cornuda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6217}} |- |[[Correzzola]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5488}} |- |[[Cortina d'Ampezzo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5890}} |- |[[Costa di Rovigo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2683}} |- |[[Costabissara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7161}} |- |[[Costermano sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3586}} |- |[[Creazzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11038}} |- |[[Crespadoro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1452}} |- |[[Crespino]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1970}} |- |[[Crocetta del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6029}} |- |[[Curtarolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Danta di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Dolcè]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2573}} |- |[[Dolo (Italia)|Dolo]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:14982}} |- |[[Domegge di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2575}} |- |[[Due Carrare]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8943}} |- |[[Dueville]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13888}} |- |[[Enego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1825}} |- |[[Eraclea]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:12689}} |- |[[Erbé]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1841}} |- |[[Erbezzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:767}} |- |[[Este (Italia)|Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:16576}} |- |[[Falcade]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2055}} |- |[[Fara Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3943}} |- |[[Farra di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8956}} |- |[[Feltre]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:20525}} |- |[[Ferrara di Monte Baldo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:221}} |- |[[Ficarolo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2609}} |- |[[Fiesso d'Artico]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:7728}} |- |[[Fiesso Umbertiano]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4275}} |- |[[Follina]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3939}} |- |[[Fontanelle (Italia)|Fontanelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5804}} |- |[[Fontaniva]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8168}} |- |[[Fonte (Italia)|Fonte]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6019}} |- |[[Fonzaso]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3322}} |- |[[Fossalta di Piave]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:4214}} |- |[[Fossalta di Portogruaro]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6075}} |- |[[Fossò]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6786}} |- |[[Foza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:717}} |- |[[Frassinelle Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1529}} |- |[[Fratta Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2782}} |- |[[Fregona]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3169}} |- |[[Fumane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4151}} |- |[[Gaiarine]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6136}} |- |[[Gaiba]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1094}} |- |[[Galliera Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7042}} |- |[[Gallio (Italia)|Gallio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2413}} |- |[[Galzignano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4416}} |- |[[Gambellara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3319}} |- |[[Garda (comune)|Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3978}} |- |[[Gavello]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1605}} |- |[[Gazzo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Gazzo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5477}} |- |[[Giacciano con Baruchella]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2182}} |- |[[Giavera del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5144}} |- |[[Godega di Sant'Urbano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6112}} |- |[[Gorgo al Monticano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4182}} |- |[[Gosaldo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:723}} |- |[[Grantorto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4661}} |- |[[Granze]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2022}} |- |[[Grezzana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:10827}} |- |[[Grisignano di Zocco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4292}} |- |[[Gruaro]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Grumolo delle Abbadesse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3741}} |- |[[Guarda Veneta]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1185}} |- |[[Illasi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5302}} |- |[[Isola della Scala]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11457}} |- |[[Isola Rizza]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3255}} |- |[[Isola Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9639}} |- |[[Istrana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9041}} |- |[[Jesolo]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:24479}} |- |[[La Valle Agordina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1150}} |- |[[Laghi (comune)|Laghi]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:123}} |- |[[Lamon]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3046}} |- |[[Lastebasse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:229}} |- |[[Lavagno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8101}} |- |[[Lazise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6695}} |- |[[Legnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24992}} |- |[[Legnaro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8544}} |- |[[Lendinara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:12024}} |- |[[Limana]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5061}} |- |[[Limena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7699}} |- |[[Livinallongo del Col di Lana]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1384}} |- |[[Longare]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5654}} |- |[[Longarone]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5555}} |- |[[Lonigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:15581}} |- |[[Loreggia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7297}} |- |[[Lorenzago di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:567}} |- |[[Loreo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3568}} |- |[[Loria]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9097}} |- |[[Lozzo Atestino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Lozzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1497}} |- |[[Lugo di Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3739}} |- |[[Lusia]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3595}} |- |[[Lusiana Conco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4946}} |- |[[Malcesine]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3685}} |- |[[Malo (Italia)|Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14641}} |- |[[Mansuè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4974}} |- |[[Marano di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3083}} |- |[[Marano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9662}} |- |[[Marcon]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:16215}} |- |[[Mareno di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9667}} |- |[[Marostica]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13783}} |- |[[Martellago]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:21171}} |- |[[Maser (Italia)|Maser]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4962}} |- |[[Maserà di Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9045}} |- |[[Maserada sul Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9293}} |- |[[Masi (Italia)|Masi]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1782}} |- |[[Massanzago]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5872}} |- |[[Meduna di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2947}} |- |[[Megliadino San Vitale]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1977}} |- |[[Melara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1870}} |- |[[Meolo]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6465}} |- |[[Merlara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2831}} |- |[[Mestrino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10961}} |- |[[Mezzane di Sotto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2463}} |- |[[Miane]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3436}} |- |[[Minerbe]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4667}} |- |[[Mira (Italia)|Mira]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:38552}} |- |[[Mirano]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:26456}} |- |[[Mogliano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:27608}} |- |[[Monastier di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4087}} |- |[[Monfumo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1442}} |- |[[Monselice]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:17451}} |- |[[Montagnana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9421}} |- |[[Monte di Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2887}} |- |[[Montebello Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6531}} |- |[[Montebelluna]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:30765}} |- |[[Montecchia di Crosara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4462}} |- |[[Montecchio Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23315}} |- |[[Montecchio Precalcino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4988}} |- |[[Monteforte d'Alpone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8410}} |- |[[Montegalda]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3343}} |- |[[Montegaldella]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Montegrotto Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11074}} |- |[[Monteviale]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Monticello Conte Otto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9156}} |- |[[Montorso Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Morgano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4362}} |- |[[Moriago della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2785}} |- |[[Motta di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10681}} |- |[[Mozzecane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7005}} |- |[[Musile di Piave]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:11518}} |- |[[Mussolente]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7653}} |- |[[Negrar di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16935}} |- |[[Nervesa della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6854}} |- |[[Noale]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:15708}} |- |[[Nogara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8574}} |- |[[Nogarole Rocca]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3455}} |- |[[Nogarole Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1136}} |- |[[Nove (Italia)|Nove]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5069}} |- |[[Noventa di Piave]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:6843}} |- |[[Noventa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10881}} |- |[[Noventa Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8810}} |- |[[Occhiobello]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:11351}} |- |[[Oderzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:20068}} |- |[[Oppeano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9427}} |- |[[Orgiano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3151}} |- |[[Ormelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4464}} |- |[[Orsago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3917}} |- |[[Ospedaletto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5876}} |- |[[Ospitale di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:326}} |- |[[Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:206192}} |- |[[Paese (Italia)|Paese]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:21432}} |- |[[Palù (Italia)|Palù]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1284}} |- |[[Papozze]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1645}} |- |[[Pastrengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2893}} |- |[[Pedavena]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4429}} |- |[[Pedemonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:768}} |- |[[Pederobba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7573}} |- |[[Perarolo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:383}} |- |[[Pernumia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3915}} |- |[[Pescantina]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16326}} |- |[[Peschiera del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9598}} |- |[[Pettorazza Grimani]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1669}} |- |[[Piacenza d'Adige]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1379}} |- |[[Pianezze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2060}} |- |[[Pianiga]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:11968}} |- |[[Piazzola sul Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11130}} |- |[[Pieve del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6706}} |- |[[Pieve di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3956}} |- |[[Pieve di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12057}} |- |[[Pincara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1262}} |- |[[Piombino Dese]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9276}} |- |[[Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19067}} |- |[[Piovene Rocchette]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8295}} |- |[[Pojana Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4459}} |- |[[Polesella]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4079}} |- |[[Polverara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3104}} |- |[[Ponso]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2449}} |- |[[Ponte di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8312}} |- |[[Ponte nelle Alpi]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:8387}} |- |[[Ponte San Nicolò]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13237}} |- |[[Pontecchio Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2078}} |- |[[Pontelongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3902}} |- |[[Ponzano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12194}} |- |[[Porto Tolle]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10058}} |- |[[Porto Viro]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:14645}} |- |[[Portobuffolé]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:790}} |- |[[Portogruaro]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:25140}} |- |[[Posina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Possagno]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2195}} |- |[[Pove del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3093}} |- |[[Povegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5052}} |- |[[Povegliano Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7064}} |- |[[Pozzoleone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2793}} |- |[[Pozzonovo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3653}} |- |[[Pramaggiore]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:4640}} |- |[[Preganziol]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16772}} |- |[[Pressana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Quarto d'Altino]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:8199}} |- |[[Quinto di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9745}} |- |[[Quinto Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5694}} |- |[[Recoaro Terme]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6764}} |- |[[Refrontolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1824}} |- |[[Resana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9290}} |- |[[Revine Lago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2241}} |- |[[Riese Pio X]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10858}} |- |[[Rivamonte Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:666}} |- |[[Rivoli Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roana]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4317}} |- |[[Rocca Pietore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1322}} |- |[[Romano d'Ezzelino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14484}} |- |[[Roncà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3726}} |- |[[Roncade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:14037}} |- |[[Ronco all'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6179}} |- |[[Rosà]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14071}} |- |[[Rosolina]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:6481}} |- |[[Rossano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7922}} |- |[[Rotzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:638}} |- |[[Roverchiara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2740}} |- |[[Roveré Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roveredo di Guà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1541}} |- |[[Rovigo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:50164}} |- |[[Rovolon]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4777}} |- |[[Rubano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15669}} |- |[[Saccolongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4934}} |- |[[Salara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1214}} |- |[[Salcedo (Italia)|Salcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1038}} |- |[[Salgareda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6599}} |- |[[Salizzole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3745}} |- |[[Salzano]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:12678}} |- |[[San Bellino (Italia)|San Bellino]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1156}} |- |[[San Biagio di Callalta]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:13039}} |- |[[San Bonifacio (Italia)|San Bonifacio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:20275}} |- |[[San Donà di Piave]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:40646}} |- |[[San Fior]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6813}} |- |[[San Giorgio delle Pertiche]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9979}} |- |[[San Giorgio in Bosco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6244}} |- |[[San Giovanni Ilarione]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5111}} |- |[[San Giovanni Lupatoto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24148}} |- |[[San Gregorio nelle Alpi]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1607}} |- |[[San Martino Buon Albergo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14283}} |- |[[San Martino di Lupari]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13052}} |- |[[San Martino di Venezze]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4035}} |- |[[San Mauro di Saline]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:553}} |- |[[San Michele al Tagliamento]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:12028}} |- |[[San Nicolò di Comelico]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:405}} |- |[[San Pietro di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1690}} |- |[[San Pietro di Feletto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5355}} |- |[[San Pietro di Morubio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3024}} |- |[[San Pietro in Cariano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12930}} |- |[[San Pietro in Gu]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4576}} |- |[[San Pietro Mussolino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1613}} |- |[[San Pietro Viminario]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3003}} |- |[[San Polo di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4929}} |- |[[San Tomaso Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:683}} |- |[[San Vendemiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10080}} |- |[[San Vito di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1813}} |- |[[San Vito di Leguzzano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3584}} |- |[[San Zeno di Montagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1367}} |- |[[San Zenone degli Ezzelini]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7391}} |- |[[Sandrigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8392}} |- |[[Sanguinetto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4140}} |- |[[Santa Caterina d'Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2389}} |- |[[Santa Giustina (Italia)|Santa Giustina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:6767}} |- |[[Santa Giustina in Colle]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7131}} |- |[[Santa Lucia di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9081}} |- |[[Santa Maria di Sala]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:17295}} |- |[[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11422}} |- |[[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7211}} |- |[[Sant'Anna d'Alfaedo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Sant'Elena (Italia)|Sant'Elena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2430}} |- |[[Santo Stefano di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2663}} |- |[[San Stino di Livenza]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:13042}} |- |[[Santorso]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5746}} |- |[[Sant'Urbano (Italia)|Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2162}} |- |[[Saonara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10043}} |- |[[Sarcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5303}} |- |[[Sarego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6641}} |- |[[Sarmede]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3174}} |- |[[Schiavon]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Schio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:39131}} |- |[[Scorzè]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:18904}} |- |[[Sedico]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:9906}} |- |[[Segusino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1941}} |- |[[Selva di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:517}} |- |[[Selva di Progno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:934}} |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:22145}} |- |[[Seren del Grappa]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2557}} |- |[[Sernaglia della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6325}} |- |[[Setteville]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5781}} |- |[[Silea]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9923}} |- |[[Soave]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6908}} |- |[[Solagna]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1895}} |- |[[Solesino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7180}} |- |[[Sommacampagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14615}} |- |[[Sona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:17030}} |- |[[Sorgà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3112}} |- |[[Sospirolo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3213}} |- |[[Sossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4401}} |- |[[Soverzene]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:418}} |- |[[Sovizzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8283}} |- |[[Sovramonte]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1514}} |- |[[Spinea]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:26862}} |- |[[Spresiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11659}} |- |[[Stanghella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4331}} |- |[[Stienta]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3329}} |- |[[Stra]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:7566}} |- |[[Susegana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11702}} |- |[[Taglio di Po]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:8495}} |- |[[Taibon Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Tambre]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1425}} |- |[[Tarzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4583}} |- |[[Teglio Veneto]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:2325}} |- |[[Teolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8866}} |- |[[Terrassa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2625}} |- |[[Terrazzo (comune)|Terrazzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2290}} |- |[[Tezze sul Brenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12600}} |- |[[Thiene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23254}} |- |[[Tombolo (Italia)|Tombolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8227}} |- |[[Tonezza del Cimone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Torre di Mosto]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:4739}} |- |[[Torrebelvicino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5989}} |- |[[Torreglia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6206}} |- |[[Torri del Benaco]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Torri di Quartesolo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11755}} |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12579}} |- |[[Trecenta]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2956}} |- |[[Tregnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4926}} |- |[[Trevenzuolo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2731}} |- |[[Trevignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10565}} |- |[[Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:81014}} |- |[[Tribano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4431}} |- |[[Trissino (Italia)|Trissino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8620}} |- |[[Urbana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2186}} |- |[[Val di Zoldo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3464}} |- |[[Val Liona]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3047}} |- |[[Valbrenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5186}} |- |[[Valdagno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:26575}} |- |[[Valdastico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1389}} |- |[[Valdobbiadene]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10690}} |- |[[Valeggio sul Mincio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14300}} |- |[[Vallada Agordina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Valle di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2052}} |- |[[Valli del Pasubio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3345}} |- |[[Vazzola]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7009}} |- |[[Vedelago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16434}} |- |[[Veggiano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4543}} |- |[[Velo d'Astico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2400}} |- |[[Velo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:781}} |- |[[Benetke]] (''Venezia'') |[[Metropolitansko mesto Benetke|Venezia]] |{{formatnum:261362}} |- |[[Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:252520}} |- |[[Veronella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4670}} |- |[[Vescovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1717}} |- |[[Vestenanova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2618}} |- |[[Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:111500}} |- |[[Vidor (Italia)|Vidor]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3769}} |- |[[Vigasio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9438}} |- |[[Vigo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1499}} |- |[[Vigodarzere]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12885}} |- |[[Vigonovo]] |[[Città metropolitana di Venezia|Venezia]] |{{formatnum:9892}} |- |[[Vigonza]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:21993}} |- |[[Villa Bartolomea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5841}} |- |[[Villa del Conte]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5504}} |- |[[Villa Estense]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2322}} |- |[[Villadose]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:5188}} |- |[[Villafranca di Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:32747}} |- |[[Villafranca Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9797}} |- |[[Villaga]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1963}} |- |[[Villamarzana]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1202}} |- |[[Villanova del Ghebbo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Villanova di Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5929}} |- |[[Villanova Marchesana]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1000}} |- |[[Villaverla]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6169}} |- |[[Villorba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:17883}} |- |[[Vittorio Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:28656}} |- |[[Vo']] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3417}} |- |[[Vodo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:891}} |- |[[Volpago del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10045}} |- |[[Voltago Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:914}} |- |[[Zanè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6642}} |- |[[Zenson di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1783}} |- |[[Zermeghedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1358}} |- |[[Zero Branco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10986}} |- |[[Zevio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14413}} |- |[[Zimella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4834}} |- |[[Zoppè di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:265}} |- |[[Zovencedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:796}} |- |[[Zugliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6690}} |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Benečija]] [[Kategorija:Benečija]] 9iwsx5lkrq43iig2cwajwka25rpetbv 6658992 6658991 2026-04-12T12:57:31Z Erardo Galbi 166658 6658992 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] vseh sedmih [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Benečija]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam (popis 2011) == {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci |- |[[Abano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19349}} |- |[[Adria]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:20233}} |- |[[Affi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2297}} |- |[[Agna]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3400}} |- |[[Agordo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4249}} |- |[[Agugliaro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1422}} |- |[[Albaredo d'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5232}} |- |[[Albettone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2066}} |- |[[Albignasego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |26 921 |- |[[Alleghe]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1331}} |- |[[Alonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1647}} |- |[[Alpago (comune)|Alpago]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Altavilla Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11760}} |- |[[Altissimo (Italia)|Altissimo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2266}} |- |[[Altivole]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6720}} |- |[[Angiari]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Anguillara Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4594}} |- |[[Annone Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3976}} |- |[[Arcade (Italia)|Arcade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4366}} |- |[[Arcole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6144}} |- |[[Arcugnano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7899}} |- |[[Ariano nel Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4554}} |- |[[Arquà Petrarca]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1847}} |- |[[Arquà Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2811}} |- |[[Arre]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2191}} |- |[[Arsiè]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2465}} |- |[[Arsiero]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3303}} |- |[[Arzergrande]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4682}} |- |[[Arzignano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:25589}} |- |[[Asiago]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6391}} |- |[[Asigliano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:877}} |- |[[Asolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8952}} |- |[[Auronzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3453}} |- |[[Badia Calavena]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2661}} |- |[[Badia Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10536}} |- |[[Bagnoli di Sopra]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3626}} |- |[[Bagnolo di Po]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1374}} |- |[[Baone]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Barbarano Vicentino|Barbarano Mossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum: 6352}} |- |[[Barbona]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:733}} |- |[[Bardolino]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6714}} |- |[[Bassano del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:42984}} |- |[[Battaglia Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3933}} |- |[[Belfiore]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3008}} |- |[[Belluno]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:35591}} |- |[[Bergantino]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Bevilacqua (Veneto)|Bevilacqua]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1787}} |- |[[Boara Pisani]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2611}} |- |[[Bolzano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6509}} |- |[[Bonavigo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2024}} |- |[[Borca di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:818}} |- |[[Borgoricco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8478}} |- |[[Borgo Valbelluna]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:13747}} |- |[[Borgo Veneto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7000}} |- |[[Borso del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5913}} |- |[[Bosaro]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1508}} |- |[[Boschi Sant'Anna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1454}} |- |[[Bosco Chiesanuova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3546}} |- |[[Bovolenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3349}} |- |[[Bovolone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:15846}} |- |[[Breda di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7750}} |- |[[Breganze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8693}} |- |[[Brendola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6722}} |- |[[Brentino Belluno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1406}} |- |[[Brenzone sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2496}} |- |[[Bressanvido]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Brogliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3900}} |- |[[Brugine]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6812}} |- |[[Bussolengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:19483}} |- |[[Buttapietra]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6867}} |- |[[Cadoneghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15964}} |- |[[Caerano di San Marco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7941}} |- |[[Calalzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2173}} |- |[[Caldiero]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7374}} |- |[[Caldogno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11221}} |- |[[Calto]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:819}} |- |[[Caltrano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2607}} |- |[[Calvene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1323}} |- |[[Camisano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:10624}} |- |[[Campagna Lupia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6936}} |- |[[Campiglia dei Berici]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1791}} |- |[[Campo San Martino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5724}} |- |[[Campodarsego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:14169}} |- |[[Campodoro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2725}} |- |[[Campolongo Maggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10342}} |- |[[Camponogara]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12920}} |- |[[Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12019}} |- |[[Canale d'Agordo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1172}} |- |[[Canaro]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2853}} |- |[[Canda]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1007}} |- |[[Candiana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2468}} |- |[[Caorle]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11793}} |- |[[Cappella Maggiore]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4677}} |- |[[Caprino Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8065}} |- |[[Carbonera]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11135}} |- |[[Carmignano di Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7540}} |- |[[Carrè (Italia)|Carrè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3647}} |- |[[Cartigliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3802}} |- |[[Cartura]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4623}} |- |[[Casale di Scodosia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4866}} |- |[[Casale sul Sile]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12722}} |- |[[Casaleone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5939}} |- |[[Casalserugo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5452}} |- |[[Casier]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11018}} |- |[[Cassola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14128}} |- |[[Castagnaro]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3930}} |- |[[Castegnero Nanto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2857}} |- |[[Castel d'Azzano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11739}} |- |[[Castelbaldo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1625}} |- |[[Castelcucco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2189}} |- |[[Castelfranco Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:32894}} |- |[[Castelgomberto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6098}} |- |[[Castelguglielmo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1646}} |- |[[Castello di Godego]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7013}} |- |[[Castelmassa]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Castelnovo Bariano]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2931}} |- |[[Castelnuovo del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12199}} |- |[[Cavaion Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5471}} |- |[[Cavallino - Treporti]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13162}} |- |[[Cavarzere]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14816}} |- |[[Cavaso del Tomba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2996}} |- |[[Cazzano di Tramigna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1555}} |- |[[Ceggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6213}} |- |[[Cencenighe Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1402}} |- |[[Ceneselli]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1813}} |- |[[Cerea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16251}} |- |[[Ceregnano]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3691}} |- |[[Cerro Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2434}} |- |[[Cervarese Santa Croce]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5698}} |- |[[Cesiomaggiore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4145}} |- |[[Cessalto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3834}} |- |[[Chiampo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12859}} |- |[[Chiarano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3695}} |- |[[Chies d'Alpago]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1411}} |- |[[Chioggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:49735}} |- |[[Chiuppano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Cibiana di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:423}} |- |[[Cimadolmo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3413}} |- |[[Cinto Caomaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3285}} |- |[[Cinto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2023}} |- |[[Cison di Valmarino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2711}} |- |[[Cittadella (Italia)|Cittadella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19956}} |- |[[Codevigo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6453}} |- |[[Codognè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5311}} |- |[[Cogollo del Cengio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3390}} |- |[[Colceresa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6113}} |- |[[Colle Santa Lucia]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:391}} |- |[[Colle Umberto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5177}} |- |[[Cologna Veneta]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8607}} |- |[[Colognola ai Colli]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8141}} |- |[[Comelico Superiore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2341}} |- |[[Cona]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3175}} |- |[[Concamarise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1078}} |- |[[Concordia Sagittaria]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10640}} |- |[[Conegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:34428}} |- |[[Conselve]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10293}} |- |[[Corbola]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2514}} |- |[[Cordignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7096}} |- |[[Cornedo Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11939}} |- |[[Cornuda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6217}} |- |[[Correzzola]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5488}} |- |[[Cortina d'Ampezzo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5890}} |- |[[Costa di Rovigo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2683}} |- |[[Costabissara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7161}} |- |[[Costermano sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3586}} |- |[[Creazzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11038}} |- |[[Crespadoro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1452}} |- |[[Crespino]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1970}} |- |[[Crocetta del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6029}} |- |[[Curtarolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Danta di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Dolcè]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2573}} |- |[[Dolo (Italia)|Dolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14982}} |- |[[Domegge di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2575}} |- |[[Due Carrare]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8943}} |- |[[Dueville]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13888}} |- |[[Enego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1825}} |- |[[Eraclea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12689}} |- |[[Erbé]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1841}} |- |[[Erbezzo, Verona|Erbezzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:767}} |- |[[Este (Italia)|Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:16576}} |- |[[Falcade]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2055}} |- |[[Fara Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3943}} |- |[[Farra di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8956}} |- |[[Feltre]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:20525}} |- |[[Ferrara di Monte Baldo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:221}} |- |[[Ficarolo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2609}} |- |[[Fiesso d'Artico]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7728}} |- |[[Fiesso Umbertiano]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4275}} |- |[[Follina]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3939}} |- |[[Fontanelle (Italia)|Fontanelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5804}} |- |[[Fontaniva]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8168}} |- |[[Fonte (Italia)|Fonte]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6019}} |- |[[Fonzaso]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3322}} |- |[[Fossalta di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4214}} |- |[[Fossalta di Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6075}} |- |[[Fossò]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6786}} |- |[[Foza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:717}} |- |[[Frassinelle Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1529}} |- |[[Fratta Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2782}} |- |[[Fregona]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3169}} |- |[[Fumane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4151}} |- |[[Gaiarine]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6136}} |- |[[Gaiba]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1094}} |- |[[Galliera Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7042}} |- |[[Gallio (Italia)|Gallio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2413}} |- |[[Galzignano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4416}} |- |[[Gambellara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3319}} |- |[[Garda (comune)|Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3978}} |- |[[Gavello]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1605}} |- |[[Gazzo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Gazzo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5477}} |- |[[Giacciano con Baruchella]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2182}} |- |[[Giavera del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5144}} |- |[[Godega di Sant'Urbano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6112}} |- |[[Gorgo al Monticano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4182}} |- |[[Gosaldo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:723}} |- |[[Grantorto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4661}} |- |[[Granze]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2022}} |- |[[Grezzana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:10827}} |- |[[Grisignano di Zocco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4292}} |- |[[Gruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Grumolo delle Abbadesse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3741}} |- |[[Guarda Veneta]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1185}} |- |[[Illasi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5302}} |- |[[Isola della Scala]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11457}} |- |[[Isola Rizza]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3255}} |- |[[Isola Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9639}} |- |[[Istrana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9041}} |- |[[Jesolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:24479}} |- |[[La Valle Agordina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1150}} |- |[[Laghi (comune)|Laghi]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:123}} |- |[[Lamon]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3046}} |- |[[Lastebasse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:229}} |- |[[Lavagno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8101}} |- |[[Lazise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6695}} |- |[[Legnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24992}} |- |[[Legnaro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8544}} |- |[[Lendinara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:12024}} |- |[[Limana]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5061}} |- |[[Limena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7699}} |- |[[Livinallongo del Col di Lana]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1384}} |- |[[Longare]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5654}} |- |[[Longarone]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5555}} |- |[[Lonigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:15581}} |- |[[Loreggia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7297}} |- |[[Lorenzago di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:567}} |- |[[Loreo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3568}} |- |[[Loria]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9097}} |- |[[Lozzo Atestino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Lozzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1497}} |- |[[Lugo di Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3739}} |- |[[Lusia]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3595}} |- |[[Lusiana Conco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4946}} |- |[[Malcesine]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3685}} |- |[[Malo (Italia)|Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14641}} |- |[[Mansuè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4974}} |- |[[Marano di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3083}} |- |[[Marano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9662}} |- |[[Marcon]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:16215}} |- |[[Mareno di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9667}} |- |[[Marostica]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13783}} |- |[[Martellago]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:21171}} |- |[[Maser (Italia)|Maser]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4962}} |- |[[Maserà di Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9045}} |- |[[Maserada sul Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9293}} |- |[[Masi (Italia)|Masi]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1782}} |- |[[Massanzago]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5872}} |- |[[Meduna di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2947}} |- |[[Megliadino San Vitale]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1977}} |- |[[Melara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1870}} |- |[[Meolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6465}} |- |[[Merlara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2831}} |- |[[Mestrino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10961}} |- |[[Mezzane di Sotto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2463}} |- |[[Miane]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3436}} |- |[[Minerbe]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4667}} |- |[[Mira, Benetke|Mira]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:38552}} |- |[[Mirano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26456}} |- |[[Mogliano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:27608}} |- |[[Monastier di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4087}} |- |[[Monfumo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1442}} |- |[[Monselice]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:17451}} |- |[[Montagnana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9421}} |- |[[Monte di Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2887}} |- |[[Montebello Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6531}} |- |[[Montebelluna]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:30765}} |- |[[Montecchia di Crosara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4462}} |- |[[Montecchio Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23315}} |- |[[Montecchio Precalcino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4988}} |- |[[Monteforte d'Alpone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8410}} |- |[[Montegalda]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3343}} |- |[[Montegaldella]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Montegrotto Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11074}} |- |[[Monteviale]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Monticello Conte Otto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9156}} |- |[[Montorso Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Morgano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4362}} |- |[[Moriago della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2785}} |- |[[Motta di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10681}} |- |[[Mozzecane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7005}} |- |[[Musile di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11518}} |- |[[Mussolente]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7653}} |- |[[Negrar di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16935}} |- |[[Nervesa della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6854}} |- |[[Noale]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:15708}} |- |[[Nogara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8574}} |- |[[Nogarole Rocca]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3455}} |- |[[Nogarole Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1136}} |- |[[Nove (Italia)|Nove]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5069}} |- |[[Noventa di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6843}} |- |[[Noventa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10881}} |- |[[Noventa Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8810}} |- |[[Occhiobello]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:11351}} |- |[[Oderzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:20068}} |- |[[Oppeano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9427}} |- |[[Orgiano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3151}} |- |[[Ormelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4464}} |- |[[Orsago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3917}} |- |[[Ospedaletto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5876}} |- |[[Ospitale di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:326}} |- |[[Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:206192}} |- |[[Paese (Italia)|Paese]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:21432}} |- |[[Palù (Italia)|Palù]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1284}} |- |[[Papozze]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1645}} |- |[[Pastrengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2893}} |- |[[Pedavena]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4429}} |- |[[Pedemonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:768}} |- |[[Pederobba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7573}} |- |[[Perarolo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:383}} |- |[[Pernumia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3915}} |- |[[Pescantina]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16326}} |- |[[Peschiera del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9598}} |- |[[Pettorazza Grimani]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1669}} |- |[[Piacenza d'Adige]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1379}} |- |[[Pianezze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2060}} |- |[[Pianiga]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11968}} |- |[[Piazzola sul Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11130}} |- |[[Pieve del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6706}} |- |[[Pieve di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3956}} |- |[[Pieve di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12057}} |- |[[Pincara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1262}} |- |[[Piombino Dese]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9276}} |- |[[Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19067}} |- |[[Piovene Rocchette]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8295}} |- |[[Pojana Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4459}} |- |[[Polesella]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4079}} |- |[[Polverara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3104}} |- |[[Ponso]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2449}} |- |[[Ponte di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8312}} |- |[[Ponte nelle Alpi]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:8387}} |- |[[Ponte San Nicolò]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13237}} |- |[[Pontecchio Polesine]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2078}} |- |[[Pontelongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3902}} |- |[[Ponzano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12194}} |- |[[Porto Tolle]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10058}} |- |[[Porto Viro]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:14645}} |- |[[Portobuffolé]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:790}} |- |[[Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:25140}} |- |[[Posina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Possagno]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2195}} |- |[[Pove del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3093}} |- |[[Povegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5052}} |- |[[Povegliano Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7064}} |- |[[Pozzoleone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2793}} |- |[[Pozzonovo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3653}} |- |[[Pramaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4640}} |- |[[Preganziol]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16772}} |- |[[Pressana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Quarto d'Altino]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:8199}} |- |[[Quinto di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9745}} |- |[[Quinto Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5694}} |- |[[Recoaro Terme]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6764}} |- |[[Refrontolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1824}} |- |[[Resana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9290}} |- |[[Revine Lago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2241}} |- |[[Riese Pio X]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10858}} |- |[[Rivamonte Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:666}} |- |[[Rivoli Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roana]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4317}} |- |[[Rocca Pietore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1322}} |- |[[Romano d'Ezzelino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14484}} |- |[[Roncà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3726}} |- |[[Roncade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:14037}} |- |[[Ronco all'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6179}} |- |[[Rosà]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14071}} |- |[[Rosolina]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:6481}} |- |[[Rossano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7922}} |- |[[Rotzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:638}} |- |[[Roverchiara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2740}} |- |[[Roveré Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roveredo di Guà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1541}} |- |[[Rovigo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:50164}} |- |[[Rovolon]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4777}} |- |[[Rubano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15669}} |- |[[Saccolongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4934}} |- |[[Salara]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1214}} |- |[[Salcedo (Italia)|Salcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1038}} |- |[[Salgareda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6599}} |- |[[Salizzole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3745}} |- |[[Salzano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12678}} |- |[[San Bellino (Italia)|San Bellino]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1156}} |- |[[San Biagio di Callalta]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:13039}} |- |[[San Bonifacio (Italia)|San Bonifacio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:20275}} |- |[[San Donà di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:40646}} |- |[[San Fior]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6813}} |- |[[San Giorgio delle Pertiche]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9979}} |- |[[San Giorgio in Bosco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6244}} |- |[[San Giovanni Ilarione]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5111}} |- |[[San Giovanni Lupatoto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24148}} |- |[[San Gregorio nelle Alpi]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1607}} |- |[[San Martino Buon Albergo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14283}} |- |[[San Martino di Lupari]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13052}} |- |[[San Martino di Venezze]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4035}} |- |[[San Mauro di Saline]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:553}} |- |[[San Michele al Tagliamento]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12028}} |- |[[San Nicolò di Comelico]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:405}} |- |[[San Pietro di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1690}} |- |[[San Pietro di Feletto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5355}} |- |[[San Pietro di Morubio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3024}} |- |[[San Pietro in Cariano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12930}} |- |[[San Pietro in Gu]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4576}} |- |[[San Pietro Mussolino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1613}} |- |[[San Pietro Viminario]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3003}} |- |[[San Polo di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4929}} |- |[[San Tomaso Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:683}} |- |[[San Vendemiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10080}} |- |[[San Vito di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1813}} |- |[[San Vito di Leguzzano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3584}} |- |[[San Zeno di Montagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1367}} |- |[[San Zenone degli Ezzelini]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7391}} |- |[[Sandrigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8392}} |- |[[Sanguinetto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4140}} |- |[[Santa Caterina d'Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2389}} |- |[[Santa Giustina (Italia)|Santa Giustina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:6767}} |- |[[Santa Giustina in Colle]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7131}} |- |[[Santa Lucia di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9081}} |- |[[Santa Maria di Sala]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:17295}} |- |[[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11422}} |- |[[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7211}} |- |[[Sant'Anna d'Alfaedo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Sant'Elena (Italia)|Sant'Elena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2430}} |- |[[Santo Stefano di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2663}} |- |[[San Stino di Livenza]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13042}} |- |[[Santorso]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5746}} |- |[[Sant'Urbano (Italia)|Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2162}} |- |[[Saonara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10043}} |- |[[Sarcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5303}} |- |[[Sarego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6641}} |- |[[Sarmede]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3174}} |- |[[Schiavon]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Schio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:39131}} |- |[[Scorzè]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:18904}} |- |[[Sedico]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:9906}} |- |[[Segusino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1941}} |- |[[Selva di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:517}} |- |[[Selva di Progno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:934}} |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:22145}} |- |[[Seren del Grappa]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2557}} |- |[[Sernaglia della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6325}} |- |[[Setteville]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5781}} |- |[[Silea]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9923}} |- |[[Soave]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6908}} |- |[[Solagna]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1895}} |- |[[Solesino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7180}} |- |[[Sommacampagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14615}} |- |[[Sona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:17030}} |- |[[Sorgà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3112}} |- |[[Sospirolo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3213}} |- |[[Sossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4401}} |- |[[Soverzene]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:418}} |- |[[Sovizzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8283}} |- |[[Sovramonte]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1514}} |- |[[Spinea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26862}} |- |[[Spresiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11659}} |- |[[Stanghella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4331}} |- |[[Stienta]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3329}} |- |[[Stra]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7566}} |- |[[Susegana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11702}} |- |[[Taglio di Po]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:8495}} |- |[[Taibon Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Tambre]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1425}} |- |[[Tarzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4583}} |- |[[Teglio Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2325}} |- |[[Teolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8866}} |- |[[Terrassa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2625}} |- |[[Terrazzo (comune)|Terrazzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2290}} |- |[[Tezze sul Brenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12600}} |- |[[Thiene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23254}} |- |[[Tombolo (Italia)|Tombolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8227}} |- |[[Tonezza del Cimone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Torre di Mosto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4739}} |- |[[Torrebelvicino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5989}} |- |[[Torreglia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6206}} |- |[[Torri del Benaco]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Torri di Quartesolo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11755}} |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12579}} |- |[[Trecenta]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2956}} |- |[[Tregnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4926}} |- |[[Trevenzuolo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2731}} |- |[[Trevignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10565}} |- |[[Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:81014}} |- |[[Tribano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4431}} |- |[[Trissino (Italia)|Trissino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8620}} |- |[[Urbana, Padova|Urbana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2186}} |- |[[Val di Zoldo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3464}} |- |[[Val Liona]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3047}} |- |[[Valbrenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5186}} |- |[[Valdagno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:26575}} |- |[[Valdastico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1389}} |- |[[Valdobbiadene]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10690}} |- |[[Valeggio sul Mincio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14300}} |- |[[Vallada Agordina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Valle di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2052}} |- |[[Valli del Pasubio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3345}} |- |[[Vazzola]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7009}} |- |[[Vedelago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16434}} |- |[[Veggiano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4543}} |- |[[Velo d'Astico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2400}} |- |[[Velo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:781}} |- |[[Benetke]] (''Venezia'') |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:261362}} |- |[[Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:252520}} |- |[[Veronella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4670}} |- |[[Vescovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1717}} |- |[[Vestenanova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2618}} |- |[[Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:111500}} |- |[[Vidor (Italia)|Vidor]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3769}} |- |[[Vigasio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9438}} |- |[[Vigo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1499}} |- |[[Vigodarzere]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12885}} |- |[[Vigonovo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:9892}} |- |[[Vigonza]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:21993}} |- |[[Villa Bartolomea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5841}} |- |[[Villa del Conte]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5504}} |- |[[Villa Estense]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2322}} |- |[[Villadose]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:5188}} |- |[[Villafranca di Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:32747}} |- |[[Villafranca Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9797}} |- |[[Villaga]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1963}} |- |[[Villamarzana]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1202}} |- |[[Villanova del Ghebbo]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Villanova di Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5929}} |- |[[Villanova Marchesana]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1000}} |- |[[Villaverla]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6169}} |- |[[Villorba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:17883}} |- |[[Vittorio Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:28656}} |- |[[Vo']] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3417}} |- |[[Vodo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:891}} |- |[[Volpago del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10045}} |- |[[Voltago Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:914}} |- |[[Zanè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6642}} |- |[[Zenson di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1783}} |- |[[Zermeghedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1358}} |- |[[Zero Branco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10986}} |- |[[Zevio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14413}} |- |[[Zimella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4834}} |- |[[Zoppè di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:265}} |- |[[Zovencedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:796}} |- |[[Zugliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6690}} |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Benečija]] [[Kategorija:Benečija]] n5hn3bqmwtdtlwhxon5oye6ym0ymhf7 6658995 6658992 2026-04-12T13:00:19Z Erardo Galbi 166658 6658995 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] vseh sedmih [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Benečija]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam (popis 2011) == {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci |- |[[Abano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19349}} |- |[[Adria]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:20233}} |- |[[Affi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2297}} |- |[[Agna]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3400}} |- |[[Agordo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4249}} |- |[[Agugliaro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1422}} |- |[[Albaredo d'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5232}} |- |[[Albettone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2066}} |- |[[Albignasego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |26 921 |- |[[Alleghe]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1331}} |- |[[Alonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1647}} |- |[[Alpago (comune)|Alpago]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Altavilla Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11760}} |- |[[Altissimo (Italia)|Altissimo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2266}} |- |[[Altivole]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6720}} |- |[[Angiari]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Anguillara Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4594}} |- |[[Annone Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3976}} |- |[[Arcade (Italia)|Arcade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4366}} |- |[[Arcole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6144}} |- |[[Arcugnano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7899}} |- |[[Ariano nel Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4554}} |- |[[Arquà Petrarca]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1847}} |- |[[Arquà Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2811}} |- |[[Arre]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2191}} |- |[[Arsiè]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2465}} |- |[[Arsiero]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3303}} |- |[[Arzergrande]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4682}} |- |[[Arzignano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:25589}} |- |[[Asiago]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6391}} |- |[[Asigliano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:877}} |- |[[Asolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8952}} |- |[[Auronzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3453}} |- |[[Badia Calavena]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2661}} |- |[[Badia Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10536}} |- |[[Bagnoli di Sopra]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3626}} |- |[[Bagnolo di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1374}} |- |[[Baone]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Barbarano Vicentino|Barbarano Mossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum: 6352}} |- |[[Barbona]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:733}} |- |[[Bardolino]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6714}} |- |[[Bassano del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:42984}} |- |[[Battaglia Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3933}} |- |[[Belfiore]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3008}} |- |[[Belluno]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:35591}} |- |[[Bergantino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Bevilacqua (Veneto)|Bevilacqua]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1787}} |- |[[Boara Pisani]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2611}} |- |[[Bolzano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6509}} |- |[[Bonavigo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2024}} |- |[[Borca di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:818}} |- |[[Borgoricco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8478}} |- |[[Borgo Valbelluna]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:13747}} |- |[[Borgo Veneto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7000}} |- |[[Borso del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5913}} |- |[[Bosaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1508}} |- |[[Boschi Sant'Anna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1454}} |- |[[Bosco Chiesanuova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3546}} |- |[[Bovolenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3349}} |- |[[Bovolone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:15846}} |- |[[Breda di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7750}} |- |[[Breganze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8693}} |- |[[Brendola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6722}} |- |[[Brentino Belluno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1406}} |- |[[Brenzone sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2496}} |- |[[Bressanvido]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Brogliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3900}} |- |[[Brugine]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6812}} |- |[[Bussolengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:19483}} |- |[[Buttapietra]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6867}} |- |[[Cadoneghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15964}} |- |[[Caerano di San Marco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7941}} |- |[[Calalzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2173}} |- |[[Caldiero]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7374}} |- |[[Caldogno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11221}} |- |[[Calto]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:819}} |- |[[Caltrano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2607}} |- |[[Calvene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1323}} |- |[[Camisano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:10624}} |- |[[Campagna Lupia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6936}} |- |[[Campiglia dei Berici]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1791}} |- |[[Campo San Martino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5724}} |- |[[Campodarsego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:14169}} |- |[[Campodoro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2725}} |- |[[Campolongo Maggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10342}} |- |[[Camponogara]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12920}} |- |[[Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12019}} |- |[[Canale d'Agordo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1172}} |- |[[Canaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2853}} |- |[[Canda]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1007}} |- |[[Candiana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2468}} |- |[[Caorle]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11793}} |- |[[Cappella Maggiore]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4677}} |- |[[Caprino Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8065}} |- |[[Carbonera]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11135}} |- |[[Carmignano di Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7540}} |- |[[Carrè (Italia)|Carrè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3647}} |- |[[Cartigliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3802}} |- |[[Cartura]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4623}} |- |[[Casale di Scodosia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4866}} |- |[[Casale sul Sile]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12722}} |- |[[Casaleone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5939}} |- |[[Casalserugo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5452}} |- |[[Casier]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11018}} |- |[[Cassola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14128}} |- |[[Castagnaro]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3930}} |- |[[Castegnero Nanto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2857}} |- |[[Castel d'Azzano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11739}} |- |[[Castelbaldo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1625}} |- |[[Castelcucco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2189}} |- |[[Castelfranco Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:32894}} |- |[[Castelgomberto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6098}} |- |[[Castelguglielmo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1646}} |- |[[Castello di Godego]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7013}} |- |[[Castelmassa]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Castelnovo Bariano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2931}} |- |[[Castelnuovo del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12199}} |- |[[Cavaion Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5471}} |- |[[Cavallino - Treporti]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13162}} |- |[[Cavarzere]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14816}} |- |[[Cavaso del Tomba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2996}} |- |[[Cazzano di Tramigna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1555}} |- |[[Ceggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6213}} |- |[[Cencenighe Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1402}} |- |[[Ceneselli]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1813}} |- |[[Cerea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16251}} |- |[[Ceregnano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3691}} |- |[[Cerro Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2434}} |- |[[Cervarese Santa Croce]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5698}} |- |[[Cesiomaggiore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4145}} |- |[[Cessalto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3834}} |- |[[Chiampo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12859}} |- |[[Chiarano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3695}} |- |[[Chies d'Alpago]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1411}} |- |[[Chioggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:49735}} |- |[[Chiuppano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Cibiana di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:423}} |- |[[Cimadolmo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3413}} |- |[[Cinto Caomaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3285}} |- |[[Cinto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2023}} |- |[[Cison di Valmarino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2711}} |- |[[Cittadella (Italia)|Cittadella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19956}} |- |[[Codevigo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6453}} |- |[[Codognè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5311}} |- |[[Cogollo del Cengio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3390}} |- |[[Colceresa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6113}} |- |[[Colle Santa Lucia]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:391}} |- |[[Colle Umberto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5177}} |- |[[Cologna Veneta]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8607}} |- |[[Colognola ai Colli]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8141}} |- |[[Comelico Superiore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2341}} |- |[[Cona]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3175}} |- |[[Concamarise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1078}} |- |[[Concordia Sagittaria]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10640}} |- |[[Conegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:34428}} |- |[[Conselve]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10293}} |- |[[Corbola]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2514}} |- |[[Cordignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7096}} |- |[[Cornedo Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11939}} |- |[[Cornuda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6217}} |- |[[Correzzola]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5488}} |- |[[Cortina d'Ampezzo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5890}} |- |[[Costa di Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2683}} |- |[[Costabissara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7161}} |- |[[Costermano sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3586}} |- |[[Creazzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11038}} |- |[[Crespadoro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1452}} |- |[[Crespino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1970}} |- |[[Crocetta del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6029}} |- |[[Curtarolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Danta di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Dolcè]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2573}} |- |[[Dolo (Italia)|Dolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14982}} |- |[[Domegge di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2575}} |- |[[Due Carrare]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8943}} |- |[[Dueville]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13888}} |- |[[Enego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1825}} |- |[[Eraclea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12689}} |- |[[Erbé]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1841}} |- |[[Erbezzo, Verona|Erbezzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:767}} |- |[[Este (Italia)|Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:16576}} |- |[[Falcade]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2055}} |- |[[Fara Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3943}} |- |[[Farra di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8956}} |- |[[Feltre]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:20525}} |- |[[Ferrara di Monte Baldo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:221}} |- |[[Ficarolo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2609}} |- |[[Fiesso d'Artico]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7728}} |- |[[Fiesso Umbertiano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4275}} |- |[[Follina]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3939}} |- |[[Fontanelle (Italia)|Fontanelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5804}} |- |[[Fontaniva]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8168}} |- |[[Fonte (Italia)|Fonte]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6019}} |- |[[Fonzaso]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3322}} |- |[[Fossalta di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4214}} |- |[[Fossalta di Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6075}} |- |[[Fossò]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6786}} |- |[[Foza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:717}} |- |[[Frassinelle Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1529}} |- |[[Fratta Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2782}} |- |[[Fregona]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3169}} |- |[[Fumane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4151}} |- |[[Gaiarine]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6136}} |- |[[Gaiba]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1094}} |- |[[Galliera Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7042}} |- |[[Gallio (Italia)|Gallio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2413}} |- |[[Galzignano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4416}} |- |[[Gambellara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3319}} |- |[[Garda (comune)|Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3978}} |- |[[Gavello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1605}} |- |[[Gazzo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Gazzo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5477}} |- |[[Giacciano con Baruchella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2182}} |- |[[Giavera del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5144}} |- |[[Godega di Sant'Urbano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6112}} |- |[[Gorgo al Monticano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4182}} |- |[[Gosaldo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:723}} |- |[[Grantorto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4661}} |- |[[Granze]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2022}} |- |[[Grezzana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:10827}} |- |[[Grisignano di Zocco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4292}} |- |[[Gruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Grumolo delle Abbadesse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3741}} |- |[[Guarda Veneta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1185}} |- |[[Illasi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5302}} |- |[[Isola della Scala]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11457}} |- |[[Isola Rizza]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3255}} |- |[[Isola Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9639}} |- |[[Istrana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9041}} |- |[[Jesolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:24479}} |- |[[La Valle Agordina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1150}} |- |[[Laghi (comune)|Laghi]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:123}} |- |[[Lamon]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3046}} |- |[[Lastebasse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:229}} |- |[[Lavagno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8101}} |- |[[Lazise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6695}} |- |[[Legnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24992}} |- |[[Legnaro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8544}} |- |[[Lendinara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:12024}} |- |[[Limana]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5061}} |- |[[Limena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7699}} |- |[[Livinallongo del Col di Lana]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1384}} |- |[[Longare]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5654}} |- |[[Longarone]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5555}} |- |[[Lonigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:15581}} |- |[[Loreggia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7297}} |- |[[Lorenzago di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:567}} |- |[[Loreo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3568}} |- |[[Loria]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9097}} |- |[[Lozzo Atestino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Lozzo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1497}} |- |[[Lugo di Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3739}} |- |[[Lusia]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3595}} |- |[[Lusiana Conco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4946}} |- |[[Malcesine]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3685}} |- |[[Malo (Italia)|Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14641}} |- |[[Mansuè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4974}} |- |[[Marano di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3083}} |- |[[Marano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9662}} |- |[[Marcon]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:16215}} |- |[[Mareno di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9667}} |- |[[Marostica]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13783}} |- |[[Martellago]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:21171}} |- |[[Maser (Italia)|Maser]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4962}} |- |[[Maserà di Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9045}} |- |[[Maserada sul Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9293}} |- |[[Masi (Italia)|Masi]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1782}} |- |[[Massanzago]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5872}} |- |[[Meduna di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2947}} |- |[[Megliadino San Vitale]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1977}} |- |[[Melara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1870}} |- |[[Meolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6465}} |- |[[Merlara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2831}} |- |[[Mestrino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10961}} |- |[[Mezzane di Sotto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2463}} |- |[[Miane]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3436}} |- |[[Minerbe]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4667}} |- |[[Mira, Benetke|Mira]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:38552}} |- |[[Mirano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26456}} |- |[[Mogliano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:27608}} |- |[[Monastier di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4087}} |- |[[Monfumo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1442}} |- |[[Monselice]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:17451}} |- |[[Montagnana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9421}} |- |[[Monte di Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2887}} |- |[[Montebello Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6531}} |- |[[Montebelluna]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:30765}} |- |[[Montecchia di Crosara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4462}} |- |[[Montecchio Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23315}} |- |[[Montecchio Precalcino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4988}} |- |[[Monteforte d'Alpone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8410}} |- |[[Montegalda]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3343}} |- |[[Montegaldella]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Montegrotto Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11074}} |- |[[Monteviale]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Monticello Conte Otto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9156}} |- |[[Montorso Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Morgano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4362}} |- |[[Moriago della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2785}} |- |[[Motta di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10681}} |- |[[Mozzecane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7005}} |- |[[Musile di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11518}} |- |[[Mussolente]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7653}} |- |[[Negrar di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16935}} |- |[[Nervesa della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6854}} |- |[[Noale]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:15708}} |- |[[Nogara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8574}} |- |[[Nogarole Rocca]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3455}} |- |[[Nogarole Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1136}} |- |[[Nove (Italia)|Nove]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5069}} |- |[[Noventa di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6843}} |- |[[Noventa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10881}} |- |[[Noventa Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8810}} |- |[[Occhiobello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:11351}} |- |[[Oderzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:20068}} |- |[[Oppeano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9427}} |- |[[Orgiano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3151}} |- |[[Ormelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4464}} |- |[[Orsago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3917}} |- |[[Ospedaletto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5876}} |- |[[Ospitale di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:326}} |- |[[Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:206192}} |- |[[Paese (Italia)|Paese]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:21432}} |- |[[Palù (Italia)|Palù]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1284}} |- |[[Papozze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1645}} |- |[[Pastrengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2893}} |- |[[Pedavena]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4429}} |- |[[Pedemonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:768}} |- |[[Pederobba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7573}} |- |[[Perarolo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:383}} |- |[[Pernumia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3915}} |- |[[Pescantina]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16326}} |- |[[Peschiera del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9598}} |- |[[Pettorazza Grimani]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1669}} |- |[[Piacenza d'Adige]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1379}} |- |[[Pianezze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2060}} |- |[[Pianiga]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11968}} |- |[[Piazzola sul Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11130}} |- |[[Pieve del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6706}} |- |[[Pieve di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3956}} |- |[[Pieve di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12057}} |- |[[Pincara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1262}} |- |[[Piombino Dese]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9276}} |- |[[Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19067}} |- |[[Piovene Rocchette]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8295}} |- |[[Pojana Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4459}} |- |[[Polesella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4079}} |- |[[Polverara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3104}} |- |[[Ponso]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2449}} |- |[[Ponte di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8312}} |- |[[Ponte nelle Alpi]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:8387}} |- |[[Ponte San Nicolò]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13237}} |- |[[Pontecchio Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2078}} |- |[[Pontelongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3902}} |- |[[Ponzano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12194}} |- |[[Porto Tolle]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10058}} |- |[[Porto Viro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:14645}} |- |[[Portobuffolé]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:790}} |- |[[Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:25140}} |- |[[Posina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Possagno]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2195}} |- |[[Pove del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3093}} |- |[[Povegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5052}} |- |[[Povegliano Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7064}} |- |[[Pozzoleone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2793}} |- |[[Pozzonovo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3653}} |- |[[Pramaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4640}} |- |[[Preganziol]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16772}} |- |[[Pressana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Quarto d'Altino]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:8199}} |- |[[Quinto di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9745}} |- |[[Quinto Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5694}} |- |[[Recoaro Terme]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6764}} |- |[[Refrontolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1824}} |- |[[Resana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9290}} |- |[[Revine Lago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2241}} |- |[[Riese Pio X]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10858}} |- |[[Rivamonte Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:666}} |- |[[Rivoli Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roana]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4317}} |- |[[Rocca Pietore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1322}} |- |[[Romano d'Ezzelino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14484}} |- |[[Roncà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3726}} |- |[[Roncade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:14037}} |- |[[Ronco all'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6179}} |- |[[Rosà]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14071}} |- |[[Rosolina]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:6481}} |- |[[Rossano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7922}} |- |[[Rotzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:638}} |- |[[Roverchiara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2740}} |- |[[Roveré Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roveredo di Guà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1541}} |- |[[Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:50164}} |- |[[Rovolon]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4777}} |- |[[Rubano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15669}} |- |[[Saccolongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4934}} |- |[[Salara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1214}} |- |[[Salcedo (Italia)|Salcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1038}} |- |[[Salgareda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6599}} |- |[[Salizzole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3745}} |- |[[Salzano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12678}} |- |[[San Bellino (Italia)|San Bellino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1156}} |- |[[San Biagio di Callalta]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:13039}} |- |[[San Bonifacio (Italia)|San Bonifacio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:20275}} |- |[[San Donà di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:40646}} |- |[[San Fior]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6813}} |- |[[San Giorgio delle Pertiche]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9979}} |- |[[San Giorgio in Bosco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6244}} |- |[[San Giovanni Ilarione]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5111}} |- |[[San Giovanni Lupatoto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24148}} |- |[[San Gregorio nelle Alpi]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1607}} |- |[[San Martino Buon Albergo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14283}} |- |[[San Martino di Lupari]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13052}} |- |[[San Martino di Venezze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4035}} |- |[[San Mauro di Saline]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:553}} |- |[[San Michele al Tagliamento]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12028}} |- |[[San Nicolò di Comelico]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:405}} |- |[[San Pietro di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1690}} |- |[[San Pietro di Feletto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5355}} |- |[[San Pietro di Morubio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3024}} |- |[[San Pietro in Cariano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12930}} |- |[[San Pietro in Gu]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4576}} |- |[[San Pietro Mussolino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1613}} |- |[[San Pietro Viminario]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3003}} |- |[[San Polo di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4929}} |- |[[San Tomaso Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:683}} |- |[[San Vendemiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10080}} |- |[[San Vito di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1813}} |- |[[San Vito di Leguzzano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3584}} |- |[[San Zeno di Montagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1367}} |- |[[San Zenone degli Ezzelini]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7391}} |- |[[Sandrigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8392}} |- |[[Sanguinetto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4140}} |- |[[Santa Caterina d'Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2389}} |- |[[Santa Giustina (Italia)|Santa Giustina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:6767}} |- |[[Santa Giustina in Colle]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7131}} |- |[[Santa Lucia di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9081}} |- |[[Santa Maria di Sala]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:17295}} |- |[[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11422}} |- |[[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7211}} |- |[[Sant'Anna d'Alfaedo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Sant'Elena (Italia)|Sant'Elena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2430}} |- |[[Santo Stefano di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2663}} |- |[[San Stino di Livenza]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13042}} |- |[[Santorso]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5746}} |- |[[Sant'Urbano (Italia)|Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2162}} |- |[[Saonara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10043}} |- |[[Sarcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5303}} |- |[[Sarego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6641}} |- |[[Sarmede]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3174}} |- |[[Schiavon]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Schio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:39131}} |- |[[Scorzè]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:18904}} |- |[[Sedico]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:9906}} |- |[[Segusino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1941}} |- |[[Selva di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:517}} |- |[[Selva di Progno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:934}} |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:22145}} |- |[[Seren del Grappa]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2557}} |- |[[Sernaglia della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6325}} |- |[[Setteville]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5781}} |- |[[Silea]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9923}} |- |[[Soave]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6908}} |- |[[Solagna]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1895}} |- |[[Solesino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7180}} |- |[[Sommacampagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14615}} |- |[[Sona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:17030}} |- |[[Sorgà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3112}} |- |[[Sospirolo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3213}} |- |[[Sossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4401}} |- |[[Soverzene]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:418}} |- |[[Sovizzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8283}} |- |[[Sovramonte]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1514}} |- |[[Spinea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26862}} |- |[[Spresiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11659}} |- |[[Stanghella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4331}} |- |[[Stienta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3329}} |- |[[Stra]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7566}} |- |[[Susegana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11702}} |- |[[Taglio di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:8495}} |- |[[Taibon Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Tambre]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1425}} |- |[[Tarzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4583}} |- |[[Teglio Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2325}} |- |[[Teolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8866}} |- |[[Terrassa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2625}} |- |[[Terrazzo (comune)|Terrazzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2290}} |- |[[Tezze sul Brenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12600}} |- |[[Thiene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23254}} |- |[[Tombolo (Italia)|Tombolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8227}} |- |[[Tonezza del Cimone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Torre di Mosto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4739}} |- |[[Torrebelvicino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5989}} |- |[[Torreglia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6206}} |- |[[Torri del Benaco]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Torri di Quartesolo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11755}} |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12579}} |- |[[Trecenta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2956}} |- |[[Tregnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4926}} |- |[[Trevenzuolo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2731}} |- |[[Trevignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10565}} |- |[[Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:81014}} |- |[[Tribano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4431}} |- |[[Trissino (Italia)|Trissino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8620}} |- |[[Urbana, Padova|Urbana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2186}} |- |[[Val di Zoldo]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3464}} |- |[[Val Liona]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3047}} |- |[[Valbrenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5186}} |- |[[Valdagno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:26575}} |- |[[Valdastico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1389}} |- |[[Valdobbiadene]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10690}} |- |[[Valeggio sul Mincio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14300}} |- |[[Vallada Agordina]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Valle di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2052}} |- |[[Valli del Pasubio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3345}} |- |[[Vazzola]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7009}} |- |[[Vedelago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16434}} |- |[[Veggiano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4543}} |- |[[Velo d'Astico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2400}} |- |[[Velo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:781}} |- |[[Benetke]] (''Venezia'') |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:261362}} |- |[[Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:252520}} |- |[[Veronella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4670}} |- |[[Vescovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1717}} |- |[[Vestenanova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2618}} |- |[[Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:111500}} |- |[[Vidor (Italia)|Vidor]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3769}} |- |[[Vigasio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9438}} |- |[[Vigo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1499}} |- |[[Vigodarzere]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12885}} |- |[[Vigonovo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:9892}} |- |[[Vigonza]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:21993}} |- |[[Villa Bartolomea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5841}} |- |[[Villa del Conte]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5504}} |- |[[Villa Estense]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2322}} |- |[[Villadose]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:5188}} |- |[[Villafranca di Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:32747}} |- |[[Villafranca Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9797}} |- |[[Villaga]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1963}} |- |[[Villamarzana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1202}} |- |[[Villanova del Ghebbo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Villanova di Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5929}} |- |[[Villanova Marchesana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1000}} |- |[[Villaverla]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6169}} |- |[[Villorba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:17883}} |- |[[Vittorio Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:28656}} |- |[[Vo']] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3417}} |- |[[Vodo di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:891}} |- |[[Volpago del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10045}} |- |[[Voltago Agordino]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:914}} |- |[[Zanè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6642}} |- |[[Zenson di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1783}} |- |[[Zermeghedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1358}} |- |[[Zero Branco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10986}} |- |[[Zevio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14413}} |- |[[Zimella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4834}} |- |[[Zoppè di Cadore]] |[[Provincia di Belluno|Belluno]] |{{formatnum:265}} |- |[[Zovencedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:796}} |- |[[Zugliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6690}} |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Benečija]] [[Kategorija:Benečija]] lxinop6y5ge766r4i5o36pjk04vc2ho 6658997 6658995 2026-04-12T13:10:07Z Erardo Galbi 166658 6658997 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] vseh sedmih [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Benečija]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam (popis 2011) == {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci |- |[[Abano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19349}} |- |[[Adria]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:20233}} |- |[[Affi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2297}} |- |[[Agna]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3400}} |- |[[Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4249}} |- |[[Agugliaro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1422}} |- |[[Albaredo d'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5232}} |- |[[Albettone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2066}} |- |[[Albignasego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |26 921 |- |[[Alleghe]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1331}} |- |[[Alonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1647}} |- |[[Alpago (comune)|Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Altavilla Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11760}} |- |[[Altissimo, Vicenza|Altissimo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2266}} |- |[[Altivole]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6720}} |- |[[Angiari]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Anguillara Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4594}} |- |[[Annone Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3976}} |- |[[Arcade, Treviso|Arcade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4366}} |- |[[Arcole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6144}} |- |[[Arcugnano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7899}} |- |[[Ariano nel Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4554}} |- |[[Arquà Petrarca]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1847}} |- |[[Arquà Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2811}} |- |[[Arre]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2191}} |- |[[Arsiè]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2465}} |- |[[Arsiero]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3303}} |- |[[Arzergrande]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4682}} |- |[[Arzignano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:25589}} |- |[[Asiago]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6391}} |- |[[Asigliano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:877}} |- |[[Asolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8952}} |- |[[Auronzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3453}} |- |[[Badia Calavena]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2661}} |- |[[Badia Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10536}} |- |[[Bagnoli di Sopra]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3626}} |- |[[Bagnolo di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1374}} |- |[[Baone]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Barbarano Vicentino|Barbarano Mossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum: 6352}} |- |[[Barbona]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:733}} |- |[[Bardolino]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6714}} |- |[[Bassano del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:42984}} |- |[[Battaglia Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3933}} |- |[[Belfiore]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3008}} |- |[[Belluno]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:35591}} |- |[[Bergantino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Bevilacqua (Veneto)|Bevilacqua]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1787}} |- |[[Boara Pisani]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2611}} |- |[[Bolzano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6509}} |- |[[Bonavigo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2024}} |- |[[Borca di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:818}} |- |[[Borgoricco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8478}} |- |[[Borgo Valbelluna]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:13747}} |- |[[Borgo Veneto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7000}} |- |[[Borso del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5913}} |- |[[Bosaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1508}} |- |[[Boschi Sant'Anna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1454}} |- |[[Bosco Chiesanuova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3546}} |- |[[Bovolenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3349}} |- |[[Bovolone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:15846}} |- |[[Breda di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7750}} |- |[[Breganze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8693}} |- |[[Brendola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6722}} |- |[[Brentino Belluno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1406}} |- |[[Brenzone sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2496}} |- |[[Bressanvido]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Brogliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3900}} |- |[[Brugine]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6812}} |- |[[Bussolengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:19483}} |- |[[Buttapietra]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6867}} |- |[[Cadoneghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15964}} |- |[[Caerano di San Marco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7941}} |- |[[Calalzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2173}} |- |[[Caldiero]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7374}} |- |[[Caldogno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11221}} |- |[[Calto]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:819}} |- |[[Caltrano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2607}} |- |[[Calvene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1323}} |- |[[Camisano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:10624}} |- |[[Campagna Lupia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6936}} |- |[[Campiglia dei Berici]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1791}} |- |[[Campo San Martino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5724}} |- |[[Campodarsego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:14169}} |- |[[Campodoro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2725}} |- |[[Campolongo Maggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10342}} |- |[[Camponogara]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12920}} |- |[[Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12019}} |- |[[Canale d'Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1172}} |- |[[Canaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2853}} |- |[[Canda]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1007}} |- |[[Candiana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2468}} |- |[[Caorle]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11793}} |- |[[Cappella Maggiore]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4677}} |- |[[Caprino Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8065}} |- |[[Carbonera]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11135}} |- |[[Carmignano di Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7540}} |- |[[Carrè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3647}} |- |[[Cartigliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3802}} |- |[[Cartura]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4623}} |- |[[Casale di Scodosia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4866}} |- |[[Casale sul Sile]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12722}} |- |[[Casaleone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5939}} |- |[[Casalserugo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5452}} |- |[[Casier]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11018}} |- |[[Cassola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14128}} |- |[[Castagnaro]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3930}} |- |[[Castegnero Nanto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2857}} |- |[[Castel d'Azzano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11739}} |- |[[Castelbaldo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1625}} |- |[[Castelcucco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2189}} |- |[[Castelfranco Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:32894}} |- |[[Castelgomberto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6098}} |- |[[Castelguglielmo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1646}} |- |[[Castello di Godego]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7013}} |- |[[Castelmassa]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Castelnovo Bariano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2931}} |- |[[Castelnuovo del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12199}} |- |[[Cavaion Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5471}} |- |[[Cavallino - Treporti]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13162}} |- |[[Cavarzere]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14816}} |- |[[Cavaso del Tomba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2996}} |- |[[Cazzano di Tramigna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1555}} |- |[[Ceggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6213}} |- |[[Cencenighe Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1402}} |- |[[Ceneselli]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1813}} |- |[[Cerea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16251}} |- |[[Ceregnano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3691}} |- |[[Cerro Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2434}} |- |[[Cervarese Santa Croce]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5698}} |- |[[Cesiomaggiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4145}} |- |[[Cessalto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3834}} |- |[[Chiampo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12859}} |- |[[Chiarano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3695}} |- |[[Chies d'Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1411}} |- |[[Chioggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:49735}} |- |[[Chiuppano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Cibiana di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:423}} |- |[[Cimadolmo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3413}} |- |[[Cinto Caomaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3285}} |- |[[Cinto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2023}} |- |[[Cison di Valmarino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2711}} |- |[[Cittadella, Padova|Cittadella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19956}} |- |[[Codevigo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6453}} |- |[[Codognè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5311}} |- |[[Cogollo del Cengio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3390}} |- |[[Colceresa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6113}} |- |[[Colle Santa Lucia]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:391}} |- |[[Colle Umberto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5177}} |- |[[Cologna Veneta]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8607}} |- |[[Colognola ai Colli]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8141}} |- |[[Comelico Superiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2341}} |- |[[Cona]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3175}} |- |[[Concamarise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1078}} |- |[[Concordia Sagittaria]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10640}} |- |[[Conegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:34428}} |- |[[Conselve]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10293}} |- |[[Corbola]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2514}} |- |[[Cordignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7096}} |- |[[Cornedo Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11939}} |- |[[Cornuda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6217}} |- |[[Correzzola]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5488}} |- |[[Cortina d'Ampezzo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5890}} |- |[[Costa di Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2683}} |- |[[Costabissara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7161}} |- |[[Costermano sul Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3586}} |- |[[Creazzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11038}} |- |[[Crespadoro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1452}} |- |[[Crespino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1970}} |- |[[Crocetta del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6029}} |- |[[Curtarolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Danta di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Dolcè]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2573}} |- |[[Dolo, Benetke|Dolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14982}} |- |[[Domegge di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2575}} |- |[[Due Carrare]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8943}} |- |[[Dueville]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13888}} |- |[[Enego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1825}} |- |[[Eraclea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12689}} |- |[[Erbé]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1841}} |- |[[Erbezzo, Verona|Erbezzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:767}} |- |[[Este, Padova|Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:16576}} |- |[[Falcade]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2055}} |- |[[Fara Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3943}} |- |[[Farra di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8956}} |- |[[Feltre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:20525}} |- |[[Ferrara di Monte Baldo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:221}} |- |[[Ficarolo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2609}} |- |[[Fiesso d'Artico]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7728}} |- |[[Fiesso Umbertiano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4275}} |- |[[Follina]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3939}} |- |[[Fontanelle, Treviso|Fontanelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5804}} |- |[[Fontaniva]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8168}} |- |[[Fonte, Treviso|Fonte]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6019}} |- |[[Fonzaso]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3322}} |- |[[Fossalta di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4214}} |- |[[Fossalta di Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6075}} |- |[[Fossò]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6786}} |- |[[Foza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:717}} |- |[[Frassinelle Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1529}} |- |[[Fratta Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2782}} |- |[[Fregona]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3169}} |- |[[Fumane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4151}} |- |[[Gaiarine]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6136}} |- |[[Gaiba]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1094}} |- |[[Galliera Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7042}} |- |[[Gallio, Vicenza|Gallio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2413}} |- |[[Galzignano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4416}} |- |[[Gambellara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3319}} |- |[[Garda (comune)|Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3978}} |- |[[Gavello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1605}} |- |[[Gazzo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Gazzo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5477}} |- |[[Giacciano con Baruchella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2182}} |- |[[Giavera del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5144}} |- |[[Godega di Sant'Urbano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6112}} |- |[[Gorgo al Monticano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4182}} |- |[[Gosaldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:723}} |- |[[Grantorto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4661}} |- |[[Granze]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2022}} |- |[[Grezzana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:10827}} |- |[[Grisignano di Zocco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4292}} |- |[[Gruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Grumolo delle Abbadesse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3741}} |- |[[Guarda Veneta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1185}} |- |[[Illasi]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5302}} |- |[[Isola della Scala]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11457}} |- |[[Isola Rizza]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3255}} |- |[[Isola Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9639}} |- |[[Istrana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9041}} |- |[[Jesolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:24479}} |- |[[La Valle Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1150}} |- |[[Laghi (comune)|Laghi]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:123}} |- |[[Lamon]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3046}} |- |[[Lastebasse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:229}} |- |[[Lavagno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8101}} |- |[[Lazise]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6695}} |- |[[Legnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24992}} |- |[[Legnaro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8544}} |- |[[Lendinara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:12024}} |- |[[Limana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5061}} |- |[[Limena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7699}} |- |[[Livinallongo del Col di Lana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1384}} |- |[[Longare]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5654}} |- |[[Longarone]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5555}} |- |[[Lonigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:15581}} |- |[[Loreggia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7297}} |- |[[Lorenzago di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:567}} |- |[[Loreo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3568}} |- |[[Loria]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9097}} |- |[[Lozzo Atestino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Lozzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1497}} |- |[[Lugo di Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3739}} |- |[[Lusia]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3595}} |- |[[Lusiana Conco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4946}} |- |[[Malcesine]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3685}} |- |[[Malo, Vicenza|Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14641}} |- |[[Mansuè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4974}} |- |[[Marano di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3083}} |- |[[Marano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9662}} |- |[[Marcon]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:16215}} |- |[[Mareno di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9667}} |- |[[Marostica]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13783}} |- |[[Martellago]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:21171}} |- |[[Maser, Treviso|Maser]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4962}} |- |[[Maserà di Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9045}} |- |[[Maserada sul Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9293}} |- |[[Masi, Padova|Masi]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1782}} |- |[[Massanzago]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5872}} |- |[[Meduna di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2947}} |- |[[Megliadino San Vitale]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1977}} |- |[[Melara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1870}} |- |[[Meolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6465}} |- |[[Merlara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2831}} |- |[[Mestrino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10961}} |- |[[Mezzane di Sotto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2463}} |- |[[Miane]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3436}} |- |[[Minerbe]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4667}} |- |[[Mira, Benetke|Mira]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:38552}} |- |[[Mirano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26456}} |- |[[Mogliano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:27608}} |- |[[Monastier di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4087}} |- |[[Monfumo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1442}} |- |[[Monselice]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:17451}} |- |[[Montagnana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9421}} |- |[[Monte di Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2887}} |- |[[Montebello Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6531}} |- |[[Montebelluna]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:30765}} |- |[[Montecchia di Crosara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4462}} |- |[[Montecchio Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23315}} |- |[[Montecchio Precalcino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4988}} |- |[[Monteforte d'Alpone]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8410}} |- |[[Montegalda]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3343}} |- |[[Montegaldella]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Montegrotto Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11074}} |- |[[Monteviale]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Monticello Conte Otto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9156}} |- |[[Montorso Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Morgano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4362}} |- |[[Moriago della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2785}} |- |[[Motta di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10681}} |- |[[Mozzecane]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7005}} |- |[[Musile di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11518}} |- |[[Mussolente]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7653}} |- |[[Negrar di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16935}} |- |[[Nervesa della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6854}} |- |[[Noale]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:15708}} |- |[[Nogara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:8574}} |- |[[Nogarole Rocca]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3455}} |- |[[Nogarole Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1136}} |- |[[Nove]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5069}} |- |[[Noventa di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6843}} |- |[[Noventa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10881}} |- |[[Noventa Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8810}} |- |[[Occhiobello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:11351}} |- |[[Oderzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:20068}} |- |[[Oppeano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9427}} |- |[[Orgiano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3151}} |- |[[Ormelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4464}} |- |[[Orsago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3917}} |- |[[Ospedaletto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5876}} |- |[[Ospitale di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:326}} |- |[[Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:206192}} |- |[[Paese]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:21432}} |- |[[Palù]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1284}} |- |[[Papozze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1645}} |- |[[Pastrengo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2893}} |- |[[Pedavena]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4429}} |- |[[Pedemonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:768}} |- |[[Pederobba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7573}} |- |[[Perarolo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:383}} |- |[[Pernumia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3915}} |- |[[Pescantina]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:16326}} |- |[[Peschiera del Garda]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9598}} |- |[[Pettorazza Grimani]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1669}} |- |[[Piacenza d'Adige]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1379}} |- |[[Pianezze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2060}} |- |[[Pianiga]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11968}} |- |[[Piazzola sul Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11130}} |- |[[Pieve del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6706}} |- |[[Pieve di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3956}} |- |[[Pieve di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12057}} |- |[[Pincara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1262}} |- |[[Piombino Dese]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9276}} |- |[[Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19067}} |- |[[Piovene Rocchette]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8295}} |- |[[Pojana Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4459}} |- |[[Polesella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4079}} |- |[[Polverara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3104}} |- |[[Ponso]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2449}} |- |[[Ponte di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8312}} |- |[[Ponte nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:8387}} |- |[[Ponte San Nicolò]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13237}} |- |[[Pontecchio Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2078}} |- |[[Pontelongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3902}} |- |[[Ponzano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12194}} |- |[[Porto Tolle]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10058}} |- |[[Porto Viro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:14645}} |- |[[Portobuffolé]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:790}} |- |[[Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:25140}} |- |[[Posina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Possagno]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2195}} |- |[[Pove del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3093}} |- |[[Povegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5052}} |- |[[Povegliano Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:7064}} |- |[[Pozzoleone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2793}} |- |[[Pozzonovo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3653}} |- |[[Pramaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4640}} |- |[[Preganziol]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16772}} |- |[[Pressana]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Quarto d'Altino]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:8199}} |- |[[Quinto di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9745}} |- |[[Quinto Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5694}} |- |[[Recoaro Terme]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6764}} |- |[[Refrontolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1824}} |- |[[Resana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9290}} |- |[[Revine Lago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2241}} |- |[[Riese Pio X]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10858}} |- |[[Rivamonte Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:666}} |- |[[Rivoli Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roana]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4317}} |- |[[Rocca Pietore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1322}} |- |[[Romano d'Ezzelino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14484}} |- |[[Roncà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3726}} |- |[[Roncade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:14037}} |- |[[Ronco all'Adige]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6179}} |- |[[Rosà]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14071}} |- |[[Rosolina]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:6481}} |- |[[Rossano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7922}} |- |[[Rotzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:638}} |- |[[Roverchiara]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2740}} |- |[[Roveré Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roveredo di Guà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1541}} |- |[[Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:50164}} |- |[[Rovolon]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4777}} |- |[[Rubano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15669}} |- |[[Saccolongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4934}} |- |[[Salara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1214}} |- |[[Salcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1038}} |- |[[Salgareda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6599}} |- |[[Salizzole]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3745}} |- |[[Salzano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12678}} |- |[[San Bellino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1156}} |- |[[San Biagio di Callalta]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:13039}} |- |[[San Bonifacio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:20275}} |- |[[San Donà di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:40646}} |- |[[San Fior]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6813}} |- |[[San Giorgio delle Pertiche]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9979}} |- |[[San Giorgio in Bosco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6244}} |- |[[San Giovanni Ilarione]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5111}} |- |[[San Giovanni Lupatoto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:24148}} |- |[[San Gregorio nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1607}} |- |[[San Martino Buon Albergo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14283}} |- |[[San Martino di Lupari]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13052}} |- |[[San Martino di Venezze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4035}} |- |[[San Mauro di Saline]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:553}} |- |[[San Michele al Tagliamento]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12028}} |- |[[San Nicolò di Comelico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:405}} |- |[[San Pietro di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1690}} |- |[[San Pietro di Feletto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5355}} |- |[[San Pietro di Morubio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3024}} |- |[[San Pietro in Cariano]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:12930}} |- |[[San Pietro in Gu]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4576}} |- |[[San Pietro Mussolino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1613}} |- |[[San Pietro Viminario]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3003}} |- |[[San Polo di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4929}} |- |[[San Tomaso Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:683}} |- |[[San Vendemiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10080}} |- |[[San Vito di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1813}} |- |[[San Vito di Leguzzano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3584}} |- |[[San Zeno di Montagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:1367}} |- |[[San Zenone degli Ezzelini]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7391}} |- |[[Sandrigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8392}} |- |[[Sanguinetto]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4140}} |- |[[Santa Caterina d'Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2389}} |- |[[Santa Giustina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:6767}} |- |[[Santa Giustina in Colle]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7131}} |- |[[Santa Lucia di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9081}} |- |[[Santa Maria di Sala]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:17295}} |- |[[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:11422}} |- |[[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7211}} |- |[[Sant'Anna d'Alfaedo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Sant'Elena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2430}} |- |[[Santo Stefano di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2663}} |- |[[San Stino di Livenza]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13042}} |- |[[Santorso]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5746}} |- |[[Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2162}} |- |[[Saonara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10043}} |- |[[Sarcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5303}} |- |[[Sarego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6641}} |- |[[Sarmede]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3174}} |- |[[Schiavon]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Schio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:39131}} |- |[[Scorzè]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:18904}} |- |[[Sedico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:9906}} |- |[[Segusino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1941}} |- |[[Selva di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:517}} |- |[[Selva di Progno]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:934}} |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:22145}} |- |[[Seren del Grappa]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2557}} |- |[[Sernaglia della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6325}} |- |[[Setteville]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5781}} |- |[[Silea]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9923}} |- |[[Soave]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:6908}} |- |[[Solagna]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1895}} |- |[[Solesino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7180}} |- |[[Sommacampagna]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14615}} |- |[[Sona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:17030}} |- |[[Sorgà]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:3112}} |- |[[Sospirolo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3213}} |- |[[Sossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4401}} |- |[[Soverzene]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:418}} |- |[[Sovizzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8283}} |- |[[Sovramonte]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1514}} |- |[[Spinea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26862}} |- |[[Spresiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11659}} |- |[[Stanghella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4331}} |- |[[Stienta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3329}} |- |[[Stra]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7566}} |- |[[Susegana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11702}} |- |[[Taglio di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:8495}} |- |[[Taibon Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Tambre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1425}} |- |[[Tarzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4583}} |- |[[Teglio Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2325}} |- |[[Teolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8866}} |- |[[Terrassa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2625}} |- |[[Terrazzo (comune)|Terrazzo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2290}} |- |[[Tezze sul Brenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12600}} |- |[[Thiene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23254}} |- |[[Tombolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8227}} |- |[[Tonezza del Cimone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Torre di Mosto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4739}} |- |[[Torrebelvicino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5989}} |- |[[Torreglia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6206}} |- |[[Torri del Benaco]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Torri di Quartesolo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11755}} |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12579}} |- |[[Trecenta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2956}} |- |[[Tregnago]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4926}} |- |[[Trevenzuolo]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2731}} |- |[[Trevignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10565}} |- |[[Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:81014}} |- |[[Tribano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4431}} |- |[[Trissino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8620}} |- |[[Urbana, Padova|Urbana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2186}} |- |[[Val di Zoldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3464}} |- |[[Val Liona]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3047}} |- |[[Valbrenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5186}} |- |[[Valdagno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:26575}} |- |[[Valdastico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1389}} |- |[[Valdobbiadene]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10690}} |- |[[Valeggio sul Mincio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14300}} |- |[[Vallada Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Valle di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2052}} |- |[[Valli del Pasubio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3345}} |- |[[Vazzola]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7009}} |- |[[Vedelago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16434}} |- |[[Veggiano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4543}} |- |[[Velo d'Astico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2400}} |- |[[Velo Veronese]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:781}} |- |[[Benetke]] (''Venezia'') |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:261362}} |- |[[Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:252520}} |- |[[Veronella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4670}} |- |[[Vescovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1717}} |- |[[Vestenanova]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:2618}} |- |[[Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:111500}} |- |[[Vidor]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3769}} |- |[[Vigasio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:9438}} |- |[[Vigo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1499}} |- |[[Vigodarzere]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12885}} |- |[[Vigonovo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:9892}} |- |[[Vigonza]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:21993}} |- |[[Villa Bartolomea]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:5841}} |- |[[Villa del Conte]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5504}} |- |[[Villa Estense]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2322}} |- |[[Villadose]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:5188}} |- |[[Villafranca di Verona]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:32747}} |- |[[Villafranca Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9797}} |- |[[Villaga]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1963}} |- |[[Villamarzana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1202}} |- |[[Villanova del Ghebbo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Villanova di Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5929}} |- |[[Villanova Marchesana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1000}} |- |[[Villaverla]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6169}} |- |[[Villorba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:17883}} |- |[[Vittorio Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:28656}} |- |[[Vo']] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3417}} |- |[[Vodo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:891}} |- |[[Volpago del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10045}} |- |[[Voltago Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:914}} |- |[[Zanè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6642}} |- |[[Zenson di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1783}} |- |[[Zermeghedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1358}} |- |[[Zero Branco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10986}} |- |[[Zevio]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:14413}} |- |[[Zimella]] |[[Provincia di Verona|Verona]] |{{formatnum:4834}} |- |[[Zoppè di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:265}} |- |[[Zovencedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:796}} |- |[[Zugliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6690}} |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Benečija]] [[Kategorija:Benečija]] syb5plil5328h5kmu98lmzlg1iowj8d 6659201 6658997 2026-04-13T09:38:27Z Erardo Galbi 166658 6659201 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] vseh sedmih [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Benečija]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam (popis 2011) == {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci |- |[[Abano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19349}} |- |[[Adria]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:20233}} |- |[[Affi]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2297}} |- |[[Agna]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3400}} |- |[[Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4249}} |- |[[Agugliaro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1422}} |- |[[Albaredo d'Adige]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5232}} |- |[[Albettone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2066}} |- |[[Albignasego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |26 921 |- |[[Alleghe]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1331}} |- |[[Alonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1647}} |- |[[Alpago (comune)|Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Altavilla Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11760}} |- |[[Altissimo, Vicenza|Altissimo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2266}} |- |[[Altivole]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6720}} |- |[[Angiari]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Anguillara Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4594}} |- |[[Annone Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3976}} |- |[[Arcade, Treviso|Arcade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4366}} |- |[[Arcole]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6144}} |- |[[Arcugnano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7899}} |- |[[Ariano nel Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4554}} |- |[[Arquà Petrarca]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1847}} |- |[[Arquà Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2811}} |- |[[Arre]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2191}} |- |[[Arsiè]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2465}} |- |[[Arsiero]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3303}} |- |[[Arzergrande]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4682}} |- |[[Arzignano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:25589}} |- |[[Asiago]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6391}} |- |[[Asigliano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:877}} |- |[[Asolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8952}} |- |[[Auronzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3453}} |- |[[Badia Calavena]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2661}} |- |[[Badia Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10536}} |- |[[Bagnoli di Sopra]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3626}} |- |[[Bagnolo di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1374}} |- |[[Baone]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Barbarano Vicentino|Barbarano Mossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum: 6352}} |- |[[Barbona]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:733}} |- |[[Bardolino]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6714}} |- |[[Bassano del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:42984}} |- |[[Battaglia Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3933}} |- |[[Belfiore]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3008}} |- |[[Belluno]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:35591}} |- |[[Bergantino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Bevilacqua (Veneto)|Bevilacqua]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1787}} |- |[[Boara Pisani]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2611}} |- |[[Bolzano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6509}} |- |[[Bonavigo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2024}} |- |[[Borca di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:818}} |- |[[Borgoricco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8478}} |- |[[Borgo Valbelluna]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:13747}} |- |[[Borgo Veneto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7000}} |- |[[Borso del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5913}} |- |[[Bosaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1508}} |- |[[Boschi Sant'Anna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1454}} |- |[[Bosco Chiesanuova]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3546}} |- |[[Bovolenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3349}} |- |[[Bovolone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:15846}} |- |[[Breda di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7750}} |- |[[Breganze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8693}} |- |[[Brendola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6722}} |- |[[Brentino Belluno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1406}} |- |[[Brenzone sul Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2496}} |- |[[Bressanvido]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Brogliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3900}} |- |[[Brugine]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6812}} |- |[[Bussolengo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:19483}} |- |[[Buttapietra]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6867}} |- |[[Cadoneghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15964}} |- |[[Caerano di San Marco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7941}} |- |[[Calalzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2173}} |- |[[Caldiero]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7374}} |- |[[Caldogno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11221}} |- |[[Calto]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:819}} |- |[[Caltrano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2607}} |- |[[Calvene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1323}} |- |[[Camisano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:10624}} |- |[[Campagna Lupia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6936}} |- |[[Campiglia dei Berici]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1791}} |- |[[Campo San Martino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5724}} |- |[[Campodarsego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:14169}} |- |[[Campodoro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2725}} |- |[[Campolongo Maggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10342}} |- |[[Camponogara]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12920}} |- |[[Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12019}} |- |[[Canale d'Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1172}} |- |[[Canaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2853}} |- |[[Canda]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1007}} |- |[[Candiana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2468}} |- |[[Caorle]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11793}} |- |[[Cappella Maggiore]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4677}} |- |[[Caprino Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8065}} |- |[[Carbonera]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11135}} |- |[[Carmignano di Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7540}} |- |[[Carrè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3647}} |- |[[Cartigliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3802}} |- |[[Cartura]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4623}} |- |[[Casale di Scodosia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4866}} |- |[[Casale sul Sile]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12722}} |- |[[Casaleone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5939}} |- |[[Casalserugo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5452}} |- |[[Casier]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11018}} |- |[[Cassola]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14128}} |- |[[Castagnaro]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3930}} |- |[[Castegnero Nanto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2857}} |- |[[Castel d'Azzano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11739}} |- |[[Castelbaldo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1625}} |- |[[Castelcucco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2189}} |- |[[Castelfranco Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:32894}} |- |[[Castelgomberto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6098}} |- |[[Castelguglielmo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1646}} |- |[[Castello di Godego]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7013}} |- |[[Castelmassa]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Castelnovo Bariano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2931}} |- |[[Castelnuovo del Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:12199}} |- |[[Cavaion Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5471}} |- |[[Cavallino - Treporti]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13162}} |- |[[Cavarzere]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14816}} |- |[[Cavaso del Tomba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2996}} |- |[[Cazzano di Tramigna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1555}} |- |[[Ceggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6213}} |- |[[Cencenighe Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1402}} |- |[[Ceneselli]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1813}} |- |[[Cerea]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16251}} |- |[[Ceregnano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3691}} |- |[[Cerro Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2434}} |- |[[Cervarese Santa Croce]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5698}} |- |[[Cesiomaggiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4145}} |- |[[Cessalto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3834}} |- |[[Chiampo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12859}} |- |[[Chiarano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3695}} |- |[[Chies d'Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1411}} |- |[[Chioggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:49735}} |- |[[Chiuppano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Cibiana di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:423}} |- |[[Cimadolmo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3413}} |- |[[Cinto Caomaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3285}} |- |[[Cinto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2023}} |- |[[Cison di Valmarino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2711}} |- |[[Cittadella, Padova|Cittadella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19956}} |- |[[Codevigo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6453}} |- |[[Codognè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5311}} |- |[[Cogollo del Cengio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3390}} |- |[[Colceresa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6113}} |- |[[Colle Santa Lucia]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:391}} |- |[[Colle Umberto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5177}} |- |[[Cologna Veneta]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8607}} |- |[[Colognola ai Colli]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8141}} |- |[[Comelico Superiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2341}} |- |[[Cona]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3175}} |- |[[Concamarise]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1078}} |- |[[Concordia Sagittaria]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10640}} |- |[[Conegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:34428}} |- |[[Conselve]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10293}} |- |[[Corbola]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2514}} |- |[[Cordignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7096}} |- |[[Cornedo Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11939}} |- |[[Cornuda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6217}} |- |[[Correzzola]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5488}} |- |[[Cortina d'Ampezzo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5890}} |- |[[Costa di Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2683}} |- |[[Costabissara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7161}} |- |[[Costermano sul Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3586}} |- |[[Creazzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11038}} |- |[[Crespadoro]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1452}} |- |[[Crespino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1970}} |- |[[Crocetta del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6029}} |- |[[Curtarolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Danta di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Dolcè]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2573}} |- |[[Dolo, Benetke|Dolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14982}} |- |[[Domegge di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2575}} |- |[[Due Carrare]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8943}} |- |[[Dueville]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13888}} |- |[[Enego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1825}} |- |[[Eraclea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12689}} |- |[[Erbé]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1841}} |- |[[Erbezzo, Verona|Erbezzo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:767}} |- |[[Este, Padova|Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:16576}} |- |[[Falcade]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2055}} |- |[[Fara Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3943}} |- |[[Farra di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8956}} |- |[[Feltre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:20525}} |- |[[Ferrara di Monte Baldo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:221}} |- |[[Ficarolo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2609}} |- |[[Fiesso d'Artico]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7728}} |- |[[Fiesso Umbertiano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4275}} |- |[[Follina]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3939}} |- |[[Fontanelle, Treviso|Fontanelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5804}} |- |[[Fontaniva]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8168}} |- |[[Fonte, Treviso|Fonte]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6019}} |- |[[Fonzaso]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3322}} |- |[[Fossalta di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4214}} |- |[[Fossalta di Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6075}} |- |[[Fossò]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6786}} |- |[[Foza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:717}} |- |[[Frassinelle Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1529}} |- |[[Fratta Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2782}} |- |[[Fregona]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3169}} |- |[[Fumane]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4151}} |- |[[Gaiarine]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6136}} |- |[[Gaiba]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1094}} |- |[[Galliera Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7042}} |- |[[Gallio, Vicenza|Gallio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2413}} |- |[[Galzignano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4416}} |- |[[Gambellara]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3319}} |- |[[Garda (comune)|Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3978}} |- |[[Gavello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1605}} |- |[[Gazzo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Gazzo Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5477}} |- |[[Giacciano con Baruchella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2182}} |- |[[Giavera del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5144}} |- |[[Godega di Sant'Urbano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6112}} |- |[[Gorgo al Monticano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4182}} |- |[[Gosaldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:723}} |- |[[Grantorto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4661}} |- |[[Granze]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2022}} |- |[[Grezzana]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:10827}} |- |[[Grisignano di Zocco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4292}} |- |[[Gruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Grumolo delle Abbadesse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3741}} |- |[[Guarda Veneta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1185}} |- |[[Illasi]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5302}} |- |[[Isola della Scala]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11457}} |- |[[Isola Rizza]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3255}} |- |[[Isola Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9639}} |- |[[Istrana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9041}} |- |[[Jesolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:24479}} |- |[[La Valle Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1150}} |- |[[Laghi (comune)|Laghi]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:123}} |- |[[Lamon]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3046}} |- |[[Lastebasse]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:229}} |- |[[Lavagno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8101}} |- |[[Lazise]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6695}} |- |[[Legnago]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:24992}} |- |[[Legnaro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8544}} |- |[[Lendinara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:12024}} |- |[[Limana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5061}} |- |[[Limena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7699}} |- |[[Livinallongo del Col di Lana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1384}} |- |[[Longare]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5654}} |- |[[Longarone]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5555}} |- |[[Lonigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:15581}} |- |[[Loreggia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7297}} |- |[[Lorenzago di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:567}} |- |[[Loreo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3568}} |- |[[Loria]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9097}} |- |[[Lozzo Atestino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Lozzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1497}} |- |[[Lugo di Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3739}} |- |[[Lusia]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3595}} |- |[[Lusiana Conco]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4946}} |- |[[Malcesine]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3685}} |- |[[Malo, Vicenza|Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14641}} |- |[[Mansuè]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4974}} |- |[[Marano di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3083}} |- |[[Marano Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9662}} |- |[[Marcon]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:16215}} |- |[[Mareno di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9667}} |- |[[Marostica]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13783}} |- |[[Martellago]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:21171}} |- |[[Maser, Treviso|Maser]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4962}} |- |[[Maserà di Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9045}} |- |[[Maserada sul Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9293}} |- |[[Masi, Padova|Masi]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1782}} |- |[[Massanzago]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5872}} |- |[[Meduna di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2947}} |- |[[Megliadino San Vitale]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1977}} |- |[[Melara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1870}} |- |[[Meolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6465}} |- |[[Merlara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2831}} |- |[[Mestrino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10961}} |- |[[Mezzane di Sotto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2463}} |- |[[Miane]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3436}} |- |[[Minerbe]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4667}} |- |[[Mira, Benetke|Mira]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:38552}} |- |[[Mirano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26456}} |- |[[Mogliano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:27608}} |- |[[Monastier di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4087}} |- |[[Monfumo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1442}} |- |[[Monselice]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:17451}} |- |[[Montagnana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9421}} |- |[[Monte di Malo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2887}} |- |[[Montebello Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6531}} |- |[[Montebelluna]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:30765}} |- |[[Montecchia di Crosara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4462}} |- |[[Montecchio Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23315}} |- |[[Montecchio Precalcino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4988}} |- |[[Monteforte d'Alpone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8410}} |- |[[Montegalda]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3343}} |- |[[Montegaldella]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Montegrotto Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11074}} |- |[[Monteviale]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Monticello Conte Otto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9156}} |- |[[Montorso Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Morgano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4362}} |- |[[Moriago della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2785}} |- |[[Motta di Livenza]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10681}} |- |[[Mozzecane]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7005}} |- |[[Musile di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11518}} |- |[[Mussolente]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7653}} |- |[[Negrar di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16935}} |- |[[Nervesa della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6854}} |- |[[Noale]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:15708}} |- |[[Nogara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8574}} |- |[[Nogarole Rocca]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3455}} |- |[[Nogarole Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1136}} |- |[[Nove]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5069}} |- |[[Noventa di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6843}} |- |[[Noventa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10881}} |- |[[Noventa Vicentina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8810}} |- |[[Occhiobello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:11351}} |- |[[Oderzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:20068}} |- |[[Oppeano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9427}} |- |[[Orgiano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3151}} |- |[[Ormelle]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4464}} |- |[[Orsago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3917}} |- |[[Ospedaletto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5876}} |- |[[Ospitale di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:326}} |- |[[Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:206192}} |- |[[Paese]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:21432}} |- |[[Palù]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1284}} |- |[[Papozze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1645}} |- |[[Pastrengo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2893}} |- |[[Pedavena]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4429}} |- |[[Pedemonte]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:768}} |- |[[Pederobba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7573}} |- |[[Perarolo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:383}} |- |[[Pernumia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3915}} |- |[[Pescantina]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16326}} |- |[[Peschiera del Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9598}} |- |[[Pettorazza Grimani]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1669}} |- |[[Piacenza d'Adige]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1379}} |- |[[Pianezze]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2060}} |- |[[Pianiga]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11968}} |- |[[Piazzola sul Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11130}} |- |[[Pieve del Grappa]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6706}} |- |[[Pieve di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3956}} |- |[[Pieve di Soligo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12057}} |- |[[Pincara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1262}} |- |[[Piombino Dese]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9276}} |- |[[Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19067}} |- |[[Piovene Rocchette]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8295}} |- |[[Pojana Maggiore]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4459}} |- |[[Polesella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4079}} |- |[[Polverara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3104}} |- |[[Ponso]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2449}} |- |[[Ponte di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8312}} |- |[[Ponte nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:8387}} |- |[[Ponte San Nicolò]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13237}} |- |[[Pontecchio Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2078}} |- |[[Pontelongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3902}} |- |[[Ponzano Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12194}} |- |[[Porto Tolle]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10058}} |- |[[Porto Viro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:14645}} |- |[[Portobuffolé]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:790}} |- |[[Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:25140}} |- |[[Posina]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Possagno]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2195}} |- |[[Pove del Grappa]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3093}} |- |[[Povegliano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5052}} |- |[[Povegliano Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7064}} |- |[[Pozzoleone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2793}} |- |[[Pozzonovo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3653}} |- |[[Pramaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4640}} |- |[[Preganziol]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16772}} |- |[[Pressana]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Quarto d'Altino]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:8199}} |- |[[Quinto di Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9745}} |- |[[Quinto Vicentino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5694}} |- |[[Recoaro Terme]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6764}} |- |[[Refrontolo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1824}} |- |[[Resana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9290}} |- |[[Revine Lago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2241}} |- |[[Riese Pio X]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10858}} |- |[[Rivamonte Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:666}} |- |[[Rivoli Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roana]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4317}} |- |[[Rocca Pietore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1322}} |- |[[Romano d'Ezzelino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14484}} |- |[[Roncà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3726}} |- |[[Roncade]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:14037}} |- |[[Ronco all'Adige]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6179}} |- |[[Rosà]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14071}} |- |[[Rosolina]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:6481}} |- |[[Rossano Veneto]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7922}} |- |[[Rotzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:638}} |- |[[Roverchiara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2740}} |- |[[Roveré Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roveredo di Guà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1541}} |- |[[Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:50164}} |- |[[Rovolon]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4777}} |- |[[Rubano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15669}} |- |[[Saccolongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4934}} |- |[[Salara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1214}} |- |[[Salcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1038}} |- |[[Salgareda]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6599}} |- |[[Salizzole]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3745}} |- |[[Salzano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12678}} |- |[[San Bellino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1156}} |- |[[San Biagio di Callalta]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:13039}} |- |[[San Bonifacio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:20275}} |- |[[San Donà di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:40646}} |- |[[San Fior]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6813}} |- |[[San Giorgio delle Pertiche]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9979}} |- |[[San Giorgio in Bosco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6244}} |- |[[San Giovanni Ilarione]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5111}} |- |[[San Giovanni Lupatoto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:24148}} |- |[[San Gregorio nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1607}} |- |[[San Martino Buon Albergo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14283}} |- |[[San Martino di Lupari]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13052}} |- |[[San Martino di Venezze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4035}} |- |[[San Mauro di Saline]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:553}} |- |[[San Michele al Tagliamento]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12028}} |- |[[San Nicolò di Comelico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:405}} |- |[[San Pietro di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1690}} |- |[[San Pietro di Feletto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5355}} |- |[[San Pietro di Morubio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3024}} |- |[[San Pietro in Cariano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:12930}} |- |[[San Pietro in Gu]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4576}} |- |[[San Pietro Mussolino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1613}} |- |[[San Pietro Viminario]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3003}} |- |[[San Polo di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4929}} |- |[[San Tomaso Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:683}} |- |[[San Vendemiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10080}} |- |[[San Vito di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1813}} |- |[[San Vito di Leguzzano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3584}} |- |[[San Zeno di Montagna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1367}} |- |[[San Zenone degli Ezzelini]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7391}} |- |[[Sandrigo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8392}} |- |[[Sanguinetto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4140}} |- |[[Santa Caterina d'Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2389}} |- |[[Santa Giustina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:6767}} |- |[[Santa Giustina in Colle]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7131}} |- |[[Santa Lucia di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9081}} |- |[[Santa Maria di Sala]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:17295}} |- |[[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11422}} |- |[[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7211}} |- |[[Sant'Anna d'Alfaedo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Sant'Elena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2430}} |- |[[Santo Stefano di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2663}} |- |[[San Stino di Livenza]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13042}} |- |[[Santorso]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5746}} |- |[[Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2162}} |- |[[Saonara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10043}} |- |[[Sarcedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5303}} |- |[[Sarego]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6641}} |- |[[Sarmede]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3174}} |- |[[Schiavon]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Schio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:39131}} |- |[[Scorzè]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:18904}} |- |[[Sedico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:9906}} |- |[[Segusino]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1941}} |- |[[Selva di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:517}} |- |[[Selva di Progno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:934}} |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:22145}} |- |[[Seren del Grappa]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2557}} |- |[[Sernaglia della Battaglia]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6325}} |- |[[Setteville]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5781}} |- |[[Silea]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9923}} |- |[[Soave]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6908}} |- |[[Solagna]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1895}} |- |[[Solesino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7180}} |- |[[Sommacampagna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14615}} |- |[[Sona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:17030}} |- |[[Sorgà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3112}} |- |[[Sospirolo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3213}} |- |[[Sossano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4401}} |- |[[Soverzene]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:418}} |- |[[Sovizzo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8283}} |- |[[Sovramonte]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1514}} |- |[[Spinea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26862}} |- |[[Spresiano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11659}} |- |[[Stanghella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4331}} |- |[[Stienta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3329}} |- |[[Stra]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7566}} |- |[[Susegana]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11702}} |- |[[Taglio di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:8495}} |- |[[Taibon Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Tambre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1425}} |- |[[Tarzo]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4583}} |- |[[Teglio Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2325}} |- |[[Teolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8866}} |- |[[Terrassa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2625}} |- |[[Terrazzo (comune)|Terrazzo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2290}} |- |[[Tezze sul Brenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12600}} |- |[[Thiene]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23254}} |- |[[Tombolo, Padova|Tombolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8227}} |- |[[Tonezza del Cimone]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Torre di Mosto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4739}} |- |[[Torrebelvicino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5989}} |- |[[Torreglia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6206}} |- |[[Torri del Benaco]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Torri di Quartesolo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11755}} |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12579}} |- |[[Trecenta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2956}} |- |[[Tregnago]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4926}} |- |[[Trevenzuolo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2731}} |- |[[Trevignano]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10565}} |- |[[Treviso]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:81014}} |- |[[Tribano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4431}} |- |[[Trissino]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8620}} |- |[[Urbana, Padova|Urbana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2186}} |- |[[Val di Zoldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3464}} |- |[[Val Liona]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3047}} |- |[[Valbrenta]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5186}} |- |[[Valdagno]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:26575}} |- |[[Valdastico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1389}} |- |[[Valdobbiadene]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10690}} |- |[[Valeggio sul Mincio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14300}} |- |[[Vallada Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Valle di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2052}} |- |[[Valli del Pasubio]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3345}} |- |[[Vazzola]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7009}} |- |[[Vedelago]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16434}} |- |[[Veggiano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4543}} |- |[[Velo d'Astico]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2400}} |- |[[Velo Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:781}} |- |[[Benetke]] (''Venezia'') |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:261362}} |- |[[Verona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:252520}} |- |[[Veronella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4670}} |- |[[Vescovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1717}} |- |[[Vestenanova]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2618}} |- |[[Vicenza]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:111500}} |- |[[Vidor]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3769}} |- |[[Vigasio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9438}} |- |[[Vigo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1499}} |- |[[Vigodarzere]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12885}} |- |[[Vigonovo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:9892}} |- |[[Vigonza]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:21993}} |- |[[Villa Bartolomea]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5841}} |- |[[Villa del Conte]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5504}} |- |[[Villa Estense]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2322}} |- |[[Villadose]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:5188}} |- |[[Villafranca di Verona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:32747}} |- |[[Villafranca Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9797}} |- |[[Villaga]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1963}} |- |[[Villamarzana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1202}} |- |[[Villanova del Ghebbo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Villanova di Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5929}} |- |[[Villanova Marchesana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1000}} |- |[[Villaverla]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6169}} |- |[[Villorba]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:17883}} |- |[[Vittorio Veneto]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:28656}} |- |[[Vo']] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3417}} |- |[[Vodo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:891}} |- |[[Volpago del Montello]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10045}} |- |[[Voltago Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:914}} |- |[[Zanè]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6642}} |- |[[Zenson di Piave]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1783}} |- |[[Zermeghedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1358}} |- |[[Zero Branco]] |[[Provincia di Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10986}} |- |[[Zevio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14413}} |- |[[Zimella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4834}} |- |[[Zoppè di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:265}} |- |[[Zovencedo]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:796}} |- |[[Zugliano]] |[[Provincia di Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6690}} |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Benečija]] [[Kategorija:Benečija]] 9uysuey5k7qbjvoz50ip6k4yhbbfm1r 6659202 6659201 2026-04-13T09:46:36Z Erardo Galbi 166658 6659202 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] vseh sedmih [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Benečija]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam (popis 2011) == {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci |- |[[Abano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19349}} |- |[[Adria]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:20233}} |- |[[Affi]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2297}} |- |[[Agna]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3400}} |- |[[Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4249}} |- |[[Agugliaro]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1422}} |- |[[Albaredo d'Adige]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5232}} |- |[[Albettone]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2066}} |- |[[Albignasego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |26 921 |- |[[Alleghe]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1331}} |- |[[Alonte]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1647}} |- |[[Alpago (comune)|Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Altavilla Vicentina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11760}} |- |[[Altissimo, Vicenza|Altissimo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2266}} |- |[[Altivole]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6720}} |- |[[Angiari]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Anguillara Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4594}} |- |[[Annone Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3976}} |- |[[Arcade, Treviso|Arcade]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4366}} |- |[[Arcole]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6144}} |- |[[Arcugnano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7899}} |- |[[Ariano nel Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4554}} |- |[[Arquà Petrarca]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1847}} |- |[[Arquà Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2811}} |- |[[Arre]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2191}} |- |[[Arsiè]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2465}} |- |[[Arsiero]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3303}} |- |[[Arzergrande]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4682}} |- |[[Arzignano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:25589}} |- |[[Asiago]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6391}} |- |[[Asigliano Veneto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:877}} |- |[[Asolo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8952}} |- |[[Auronzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3453}} |- |[[Badia Calavena]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2661}} |- |[[Badia Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10536}} |- |[[Bagnoli di Sopra]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3626}} |- |[[Bagnolo di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1374}} |- |[[Baone]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Barbarano Vicentino|Barbarano Mossano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum: 6352}} |- |[[Barbona]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:733}} |- |[[Bardolino]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6714}} |- |[[Bassano del Grappa]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:42984}} |- |[[Battaglia Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3933}} |- |[[Belfiore]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3008}} |- |[[Belluno]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:35591}} |- |[[Bergantino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Bevilacqua (Veneto)|Bevilacqua]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1787}} |- |[[Boara Pisani]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2611}} |- |[[Bolzano Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6509}} |- |[[Bonavigo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2024}} |- |[[Borca di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:818}} |- |[[Borgoricco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8478}} |- |[[Borgo Valbelluna]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:13747}} |- |[[Borgo Veneto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7000}} |- |[[Borso del Grappa]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5913}} |- |[[Bosaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1508}} |- |[[Boschi Sant'Anna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1454}} |- |[[Bosco Chiesanuova]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3546}} |- |[[Bovolenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3349}} |- |[[Bovolone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:15846}} |- |[[Breda di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7750}} |- |[[Breganze]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8693}} |- |[[Brendola]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6722}} |- |[[Brentino Belluno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1406}} |- |[[Brenzone sul Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2496}} |- |[[Bressanvido]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Brogliano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3900}} |- |[[Brugine]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6812}} |- |[[Bussolengo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:19483}} |- |[[Buttapietra]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6867}} |- |[[Cadoneghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15964}} |- |[[Caerano di San Marco]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7941}} |- |[[Calalzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2173}} |- |[[Caldiero]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7374}} |- |[[Caldogno]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11221}} |- |[[Calto]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:819}} |- |[[Caltrano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2607}} |- |[[Calvene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1323}} |- |[[Camisano Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:10624}} |- |[[Campagna Lupia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6936}} |- |[[Campiglia dei Berici]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1791}} |- |[[Campo San Martino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5724}} |- |[[Campodarsego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:14169}} |- |[[Campodoro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2725}} |- |[[Campolongo Maggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10342}} |- |[[Camponogara]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12920}} |- |[[Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12019}} |- |[[Canale d'Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1172}} |- |[[Canaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2853}} |- |[[Canda]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1007}} |- |[[Candiana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2468}} |- |[[Caorle]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11793}} |- |[[Cappella Maggiore]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4677}} |- |[[Caprino Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8065}} |- |[[Carbonera]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11135}} |- |[[Carmignano di Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7540}} |- |[[Carrè]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3647}} |- |[[Cartigliano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3802}} |- |[[Cartura]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4623}} |- |[[Casale di Scodosia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4866}} |- |[[Casale sul Sile]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12722}} |- |[[Casaleone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5939}} |- |[[Casalserugo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5452}} |- |[[Casier]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11018}} |- |[[Cassola]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14128}} |- |[[Castagnaro]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3930}} |- |[[Castegnero Nanto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2857}} |- |[[Castel d'Azzano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11739}} |- |[[Castelbaldo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1625}} |- |[[Castelcucco]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2189}} |- |[[Castelfranco Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:32894}} |- |[[Castelgomberto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6098}} |- |[[Castelguglielmo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1646}} |- |[[Castello di Godego]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7013}} |- |[[Castelmassa]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Castelnovo Bariano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2931}} |- |[[Castelnuovo del Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:12199}} |- |[[Cavaion Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5471}} |- |[[Cavallino - Treporti]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13162}} |- |[[Cavarzere]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14816}} |- |[[Cavaso del Tomba]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2996}} |- |[[Cazzano di Tramigna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1555}} |- |[[Ceggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6213}} |- |[[Cencenighe Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1402}} |- |[[Ceneselli]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1813}} |- |[[Cerea]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16251}} |- |[[Ceregnano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3691}} |- |[[Cerro Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2434}} |- |[[Cervarese Santa Croce]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5698}} |- |[[Cesiomaggiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4145}} |- |[[Cessalto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3834}} |- |[[Chiampo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12859}} |- |[[Chiarano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3695}} |- |[[Chies d'Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1411}} |- |[[Chioggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:49735}} |- |[[Chiuppano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Cibiana di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:423}} |- |[[Cimadolmo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3413}} |- |[[Cinto Caomaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3285}} |- |[[Cinto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2023}} |- |[[Cison di Valmarino]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2711}} |- |[[Cittadella, Padova|Cittadella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19956}} |- |[[Codevigo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6453}} |- |[[Codognè]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5311}} |- |[[Cogollo del Cengio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3390}} |- |[[Colceresa]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6113}} |- |[[Colle Santa Lucia]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:391}} |- |[[Colle Umberto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5177}} |- |[[Cologna Veneta]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8607}} |- |[[Colognola ai Colli]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8141}} |- |[[Comelico Superiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2341}} |- |[[Cona]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3175}} |- |[[Concamarise]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1078}} |- |[[Concordia Sagittaria]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10640}} |- |[[Conegliano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:34428}} |- |[[Conselve]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10293}} |- |[[Corbola]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2514}} |- |[[Cordignano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7096}} |- |[[Cornedo Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11939}} |- |[[Cornuda]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6217}} |- |[[Correzzola]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5488}} |- |[[Cortina d'Ampezzo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5890}} |- |[[Costa di Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2683}} |- |[[Costabissara]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7161}} |- |[[Costermano sul Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3586}} |- |[[Creazzo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11038}} |- |[[Crespadoro]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1452}} |- |[[Crespino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1970}} |- |[[Crocetta del Montello]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6029}} |- |[[Curtarolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Danta di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Dolcè]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2573}} |- |[[Dolo, Benetke|Dolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14982}} |- |[[Domegge di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2575}} |- |[[Due Carrare]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8943}} |- |[[Dueville]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13888}} |- |[[Enego]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1825}} |- |[[Eraclea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12689}} |- |[[Erbé]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1841}} |- |[[Erbezzo, Verona|Erbezzo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:767}} |- |[[Este, Padova|Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:16576}} |- |[[Falcade]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2055}} |- |[[Fara Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3943}} |- |[[Farra di Soligo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8956}} |- |[[Feltre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:20525}} |- |[[Ferrara di Monte Baldo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:221}} |- |[[Ficarolo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2609}} |- |[[Fiesso d'Artico]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7728}} |- |[[Fiesso Umbertiano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4275}} |- |[[Follina]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3939}} |- |[[Fontanelle, Treviso|Fontanelle]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5804}} |- |[[Fontaniva]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8168}} |- |[[Fonte, Treviso|Fonte]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6019}} |- |[[Fonzaso]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3322}} |- |[[Fossalta di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4214}} |- |[[Fossalta di Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6075}} |- |[[Fossò]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6786}} |- |[[Foza]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:717}} |- |[[Frassinelle Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1529}} |- |[[Fratta Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2782}} |- |[[Fregona]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3169}} |- |[[Fumane]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4151}} |- |[[Gaiarine]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6136}} |- |[[Gaiba]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1094}} |- |[[Galliera Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7042}} |- |[[Gallio, Vicenza|Gallio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2413}} |- |[[Galzignano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4416}} |- |[[Gambellara]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3319}} |- |[[Garda (comune)|Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3978}} |- |[[Gavello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1605}} |- |[[Gazzo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Gazzo Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5477}} |- |[[Giacciano con Baruchella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2182}} |- |[[Giavera del Montello]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5144}} |- |[[Godega di Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6112}} |- |[[Gorgo al Monticano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4182}} |- |[[Gosaldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:723}} |- |[[Grantorto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4661}} |- |[[Granze]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2022}} |- |[[Grezzana]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:10827}} |- |[[Grisignano di Zocco]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4292}} |- |[[Gruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Grumolo delle Abbadesse]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3741}} |- |[[Guarda Veneta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1185}} |- |[[Illasi]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5302}} |- |[[Isola della Scala]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11457}} |- |[[Isola Rizza]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3255}} |- |[[Isola Vicentina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9639}} |- |[[Istrana]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9041}} |- |[[Jesolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:24479}} |- |[[La Valle Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1150}} |- |[[Laghi (comune)|Laghi]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:123}} |- |[[Lamon]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3046}} |- |[[Lastebasse]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:229}} |- |[[Lavagno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8101}} |- |[[Lazise]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6695}} |- |[[Legnago]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:24992}} |- |[[Legnaro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8544}} |- |[[Lendinara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:12024}} |- |[[Limana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5061}} |- |[[Limena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7699}} |- |[[Livinallongo del Col di Lana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1384}} |- |[[Longare]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5654}} |- |[[Longarone]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5555}} |- |[[Lonigo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:15581}} |- |[[Loreggia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7297}} |- |[[Lorenzago di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:567}} |- |[[Loreo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3568}} |- |[[Loria]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9097}} |- |[[Lozzo Atestino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Lozzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1497}} |- |[[Lugo di Vicenza]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3739}} |- |[[Lusia]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3595}} |- |[[Lusiana Conco]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4946}} |- |[[Malcesine]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3685}} |- |[[Malo, Vicenza|Malo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14641}} |- |[[Mansuè]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4974}} |- |[[Marano di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3083}} |- |[[Marano Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9662}} |- |[[Marcon]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:16215}} |- |[[Mareno di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9667}} |- |[[Marostica]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13783}} |- |[[Martellago]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:21171}} |- |[[Maser, Treviso|Maser]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4962}} |- |[[Maserà di Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9045}} |- |[[Maserada sul Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9293}} |- |[[Masi, Padova|Masi]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1782}} |- |[[Massanzago]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5872}} |- |[[Meduna di Livenza]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2947}} |- |[[Megliadino San Vitale]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1977}} |- |[[Melara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1870}} |- |[[Meolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6465}} |- |[[Merlara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2831}} |- |[[Mestrino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10961}} |- |[[Mezzane di Sotto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2463}} |- |[[Miane]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3436}} |- |[[Minerbe]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4667}} |- |[[Mira, Benetke|Mira]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:38552}} |- |[[Mirano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26456}} |- |[[Mogliano Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:27608}} |- |[[Monastier di Treviso]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4087}} |- |[[Monfumo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1442}} |- |[[Monselice]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:17451}} |- |[[Montagnana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9421}} |- |[[Monte di Malo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2887}} |- |[[Montebello Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6531}} |- |[[Montebelluna]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:30765}} |- |[[Montecchia di Crosara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4462}} |- |[[Montecchio Maggiore]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23315}} |- |[[Montecchio Precalcino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4988}} |- |[[Monteforte d'Alpone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8410}} |- |[[Montegalda]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3343}} |- |[[Montegaldella]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Montegrotto Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11074}} |- |[[Monteviale]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Monticello Conte Otto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9156}} |- |[[Montorso Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Morgano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4362}} |- |[[Moriago della Battaglia]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2785}} |- |[[Motta di Livenza]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10681}} |- |[[Mozzecane]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7005}} |- |[[Musile di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11518}} |- |[[Mussolente]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7653}} |- |[[Negrar di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16935}} |- |[[Nervesa della Battaglia]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6854}} |- |[[Noale]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:15708}} |- |[[Nogara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8574}} |- |[[Nogarole Rocca]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3455}} |- |[[Nogarole Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1136}} |- |[[Nove]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5069}} |- |[[Noventa di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6843}} |- |[[Noventa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10881}} |- |[[Noventa Vicentina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8810}} |- |[[Occhiobello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:11351}} |- |[[Oderzo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:20068}} |- |[[Oppeano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9427}} |- |[[Orgiano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3151}} |- |[[Ormelle]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4464}} |- |[[Orsago]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3917}} |- |[[Ospedaletto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5876}} |- |[[Ospitale di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:326}} |- |[[Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:206192}} |- |[[Paese]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:21432}} |- |[[Palù]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1284}} |- |[[Papozze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1645}} |- |[[Pastrengo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2893}} |- |[[Pedavena]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4429}} |- |[[Pedemonte]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:768}} |- |[[Pederobba]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7573}} |- |[[Perarolo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:383}} |- |[[Pernumia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3915}} |- |[[Pescantina]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16326}} |- |[[Peschiera del Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9598}} |- |[[Pettorazza Grimani]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1669}} |- |[[Piacenza d'Adige]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1379}} |- |[[Pianezze]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2060}} |- |[[Pianiga]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11968}} |- |[[Piazzola sul Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11130}} |- |[[Pieve del Grappa]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6706}} |- |[[Pieve di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3956}} |- |[[Pieve di Soligo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12057}} |- |[[Pincara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1262}} |- |[[Piombino Dese]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9276}} |- |[[Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19067}} |- |[[Piovene Rocchette]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8295}} |- |[[Pojana Maggiore]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4459}} |- |[[Polesella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4079}} |- |[[Polverara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3104}} |- |[[Ponso]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2449}} |- |[[Ponte di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8312}} |- |[[Ponte nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:8387}} |- |[[Ponte San Nicolò]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13237}} |- |[[Pontecchio Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2078}} |- |[[Pontelongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3902}} |- |[[Ponzano Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12194}} |- |[[Porto Tolle]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10058}} |- |[[Porto Viro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:14645}} |- |[[Portobuffolé]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:790}} |- |[[Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:25140}} |- |[[Posina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Possagno]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2195}} |- |[[Pove del Grappa]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3093}} |- |[[Povegliano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5052}} |- |[[Povegliano Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7064}} |- |[[Pozzoleone]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2793}} |- |[[Pozzonovo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3653}} |- |[[Pramaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4640}} |- |[[Preganziol]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16772}} |- |[[Pressana]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Quarto d'Altino]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:8199}} |- |[[Quinto di Treviso]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9745}} |- |[[Quinto Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5694}} |- |[[Recoaro Terme]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6764}} |- |[[Refrontolo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1824}} |- |[[Resana]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9290}} |- |[[Revine Lago]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2241}} |- |[[Riese Pio X]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10858}} |- |[[Rivamonte Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:666}} |- |[[Rivoli Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roana]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4317}} |- |[[Rocca Pietore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1322}} |- |[[Romano d'Ezzelino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14484}} |- |[[Roncà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3726}} |- |[[Roncade]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:14037}} |- |[[Ronco all'Adige]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6179}} |- |[[Rosà]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14071}} |- |[[Rosolina]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:6481}} |- |[[Rossano Veneto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7922}} |- |[[Rotzo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:638}} |- |[[Roverchiara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2740}} |- |[[Roveré Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roveredo di Guà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1541}} |- |[[Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:50164}} |- |[[Rovolon]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4777}} |- |[[Rubano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15669}} |- |[[Saccolongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4934}} |- |[[Salara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1214}} |- |[[Salcedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1038}} |- |[[Salgareda]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6599}} |- |[[Salizzole]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3745}} |- |[[Salzano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12678}} |- |[[San Bellino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1156}} |- |[[San Biagio di Callalta]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:13039}} |- |[[San Bonifacio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:20275}} |- |[[San Donà di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:40646}} |- |[[San Fior]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6813}} |- |[[San Giorgio delle Pertiche]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9979}} |- |[[San Giorgio in Bosco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6244}} |- |[[San Giovanni Ilarione]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5111}} |- |[[San Giovanni Lupatoto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:24148}} |- |[[San Gregorio nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1607}} |- |[[San Martino Buon Albergo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14283}} |- |[[San Martino di Lupari]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13052}} |- |[[San Martino di Venezze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4035}} |- |[[San Mauro di Saline]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:553}} |- |[[San Michele al Tagliamento]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12028}} |- |[[San Nicolò di Comelico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:405}} |- |[[San Pietro di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1690}} |- |[[San Pietro di Feletto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5355}} |- |[[San Pietro di Morubio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3024}} |- |[[San Pietro in Cariano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:12930}} |- |[[San Pietro in Gu]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4576}} |- |[[San Pietro Mussolino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1613}} |- |[[San Pietro Viminario]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3003}} |- |[[San Polo di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4929}} |- |[[San Tomaso Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:683}} |- |[[San Vendemiano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10080}} |- |[[San Vito di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1813}} |- |[[San Vito di Leguzzano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3584}} |- |[[San Zeno di Montagna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1367}} |- |[[San Zenone degli Ezzelini]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7391}} |- |[[Sandrigo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8392}} |- |[[Sanguinetto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4140}} |- |[[Santa Caterina d'Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2389}} |- |[[Santa Giustina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:6767}} |- |[[Santa Giustina in Colle]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7131}} |- |[[Santa Lucia di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9081}} |- |[[Santa Maria di Sala]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:17295}} |- |[[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11422}} |- |[[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7211}} |- |[[Sant'Anna d'Alfaedo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Sant'Elena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2430}} |- |[[Santo Stefano di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2663}} |- |[[San Stino di Livenza]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13042}} |- |[[Santorso]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5746}} |- |[[Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2162}} |- |[[Saonara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10043}} |- |[[Sarcedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5303}} |- |[[Sarego]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6641}} |- |[[Sarmede]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3174}} |- |[[Schiavon]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Schio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:39131}} |- |[[Scorzè]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:18904}} |- |[[Sedico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:9906}} |- |[[Segusino]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1941}} |- |[[Selva di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:517}} |- |[[Selva di Progno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:934}} |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:22145}} |- |[[Seren del Grappa]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2557}} |- |[[Sernaglia della Battaglia]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6325}} |- |[[Setteville]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5781}} |- |[[Silea]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9923}} |- |[[Soave]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6908}} |- |[[Solagna]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1895}} |- |[[Solesino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7180}} |- |[[Sommacampagna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14615}} |- |[[Sona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:17030}} |- |[[Sorgà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3112}} |- |[[Sospirolo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3213}} |- |[[Sossano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4401}} |- |[[Soverzene]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:418}} |- |[[Sovizzo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8283}} |- |[[Sovramonte]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1514}} |- |[[Spinea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26862}} |- |[[Spresiano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11659}} |- |[[Stanghella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4331}} |- |[[Stienta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3329}} |- |[[Stra]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7566}} |- |[[Susegana]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11702}} |- |[[Taglio di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:8495}} |- |[[Taibon Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Tambre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1425}} |- |[[Tarzo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4583}} |- |[[Teglio Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2325}} |- |[[Teolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8866}} |- |[[Terrassa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2625}} |- |[[Terrazzo (comune)|Terrazzo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2290}} |- |[[Tezze sul Brenta]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12600}} |- |[[Thiene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23254}} |- |[[Tombolo, Padova|Tombolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8227}} |- |[[Tonezza del Cimone]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Torre di Mosto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4739}} |- |[[Torrebelvicino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5989}} |- |[[Torreglia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6206}} |- |[[Torri del Benaco]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Torri di Quartesolo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11755}} |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12579}} |- |[[Trecenta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2956}} |- |[[Tregnago]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4926}} |- |[[Trevenzuolo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2731}} |- |[[Trevignano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10565}} |- |[[Treviso]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:81014}} |- |[[Tribano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4431}} |- |[[Trissino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8620}} |- |[[Urbana, Padova|Urbana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2186}} |- |[[Val di Zoldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3464}} |- |[[Val Liona]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3047}} |- |[[Valbrenta]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5186}} |- |[[Valdagno]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:26575}} |- |[[Valdastico]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1389}} |- |[[Valdobbiadene]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10690}} |- |[[Valeggio sul Mincio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14300}} |- |[[Vallada Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Valle di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2052}} |- |[[Valli del Pasubio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3345}} |- |[[Vazzola]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7009}} |- |[[Vedelago]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16434}} |- |[[Veggiano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4543}} |- |[[Velo d'Astico]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2400}} |- |[[Velo Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:781}} |- |[[Benetke]] (''Venezia'') |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:261362}} |- |[[Verona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:252520}} |- |[[Veronella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4670}} |- |[[Vescovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1717}} |- |[[Vestenanova]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2618}} |- |[[Vicenza]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:111500}} |- |[[Vidor]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3769}} |- |[[Vigasio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9438}} |- |[[Vigo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1499}} |- |[[Vigodarzere]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12885}} |- |[[Vigonovo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:9892}} |- |[[Vigonza]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:21993}} |- |[[Villa Bartolomea]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5841}} |- |[[Villa del Conte]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5504}} |- |[[Villa Estense]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2322}} |- |[[Villadose]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:5188}} |- |[[Villafranca di Verona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:32747}} |- |[[Villafranca Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9797}} |- |[[Villaga]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1963}} |- |[[Villamarzana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1202}} |- |[[Villanova del Ghebbo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Villanova di Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5929}} |- |[[Villanova Marchesana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1000}} |- |[[Villaverla]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6169}} |- |[[Villorba]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:17883}} |- |[[Vittorio Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:28656}} |- |[[Vo']] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3417}} |- |[[Vodo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:891}} |- |[[Volpago del Montello]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10045}} |- |[[Voltago Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:914}} |- |[[Zanè]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6642}} |- |[[Zenson di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1783}} |- |[[Zermeghedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1358}} |- |[[Zero Branco]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10986}} |- |[[Zevio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14413}} |- |[[Zimella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4834}} |- |[[Zoppè di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:265}} |- |[[Zovencedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:796}} |- |[[Zugliano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6690}} |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Benečija]] [[Kategorija:Benečija]] iwnvzxywkl1xj4onb9ed6yakv0wuvd8 6659219 6659202 2026-04-13T10:50:16Z Erardo Galbi 166658 6659219 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] vseh sedmih [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Benečija]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam (popis 2011) == :{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}} :'''Krepko''' – pokrajinsko središče {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci |- |[[Abano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19349}} |- |[[Adria]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:20233}} |- |[[Affi]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2297}} |- |[[Agna]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3400}} |- |[[Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4249}} |- |[[Agugliaro]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1422}} |- |[[Albaredo d'Adige]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5232}} |- |[[Albettone]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2066}} |- |[[Albignasego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |26 921 |- |[[Alleghe]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1331}} |- |[[Alonte]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1647}} |- |[[Alpago (comune)|Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Altavilla Vicentina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11760}} |- |[[Altissimo, Vicenza|Altissimo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2266}} |- |[[Altivole]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6720}} |- |[[Angiari]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Anguillara Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4594}} |- |[[Annone Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3976}} |- |[[Arcade, Treviso|Arcade]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4366}} |- |[[Arcole]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6144}} |- |[[Arcugnano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7899}} |- |[[Ariano nel Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4554}} |- |[[Arquà Petrarca]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1847}} |- |[[Arquà Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2811}} |- |[[Arre]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2191}} |- |[[Arsiè]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2465}} |- |[[Arsiero]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3303}} |- |[[Arzergrande]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4682}} |- |[[Arzignano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:25589}} |- |[[Asiago]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6391}} |- |[[Asigliano Veneto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:877}} |- |[[Asolo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8952}} |- |[[Auronzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3453}} |- |[[Badia Calavena]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2661}} |- |[[Badia Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10536}} |- |[[Bagnoli di Sopra]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3626}} |- |[[Bagnolo di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1374}} |- |[[Baone]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Barbarano Vicentino|Barbarano Mossano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum: 6352}} |- |[[Barbona]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:733}} |- |[[Bardolino]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6714}} |- |[[Bassano del Grappa]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:42984}} |- |[[Battaglia Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3933}} |- |[[Belfiore]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3008}} |- |'''[[Belluno]]''' |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:35591}} |- |[[Bergantino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Bevilacqua (Veneto)|Bevilacqua]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1787}} |- |[[Boara Pisani]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2611}} |- |[[Bolzano Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6509}} |- |[[Bonavigo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2024}} |- |[[Borca di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:818}} |- |[[Borgoricco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8478}} |- |[[Borgo Valbelluna]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:13747}} |- |[[Borgo Veneto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7000}} |- |[[Borso del Grappa]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5913}} |- |[[Bosaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1508}} |- |[[Boschi Sant'Anna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1454}} |- |[[Bosco Chiesanuova]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3546}} |- |[[Bovolenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3349}} |- |[[Bovolone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:15846}} |- |[[Breda di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7750}} |- |[[Breganze]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8693}} |- |[[Brendola]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6722}} |- |[[Brentino Belluno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1406}} |- |[[Brenzone sul Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2496}} |- |[[Bressanvido]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Brogliano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3900}} |- |[[Brugine]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6812}} |- |[[Bussolengo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:19483}} |- |[[Buttapietra]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6867}} |- |[[Cadoneghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15964}} |- |[[Caerano di San Marco]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7941}} |- |[[Calalzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2173}} |- |[[Caldiero]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7374}} |- |[[Caldogno]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11221}} |- |[[Calto]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:819}} |- |[[Caltrano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2607}} |- |[[Calvene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1323}} |- |[[Camisano Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:10624}} |- |[[Campagna Lupia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6936}} |- |[[Campiglia dei Berici]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1791}} |- |[[Campo San Martino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5724}} |- |[[Campodarsego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:14169}} |- |[[Campodoro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2725}} |- |[[Campolongo Maggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10342}} |- |[[Camponogara]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12920}} |- |[[Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12019}} |- |[[Canale d'Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1172}} |- |[[Canaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2853}} |- |[[Canda]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1007}} |- |[[Candiana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2468}} |- |[[Caorle]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11793}} |- |[[Cappella Maggiore]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4677}} |- |[[Caprino Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8065}} |- |[[Carbonera]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11135}} |- |[[Carmignano di Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7540}} |- |[[Carrè]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3647}} |- |[[Cartigliano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3802}} |- |[[Cartura]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4623}} |- |[[Casale di Scodosia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4866}} |- |[[Casale sul Sile]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12722}} |- |[[Casaleone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5939}} |- |[[Casalserugo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5452}} |- |[[Casier]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11018}} |- |[[Cassola]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14128}} |- |[[Castagnaro]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3930}} |- |[[Castegnero Nanto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2857}} |- |[[Castel d'Azzano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11739}} |- |[[Castelbaldo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1625}} |- |[[Castelcucco]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2189}} |- |[[Castelfranco Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:32894}} |- |[[Castelgomberto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6098}} |- |[[Castelguglielmo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1646}} |- |[[Castello di Godego]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7013}} |- |[[Castelmassa]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Castelnovo Bariano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2931}} |- |[[Castelnuovo del Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:12199}} |- |[[Cavaion Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5471}} |- |[[Cavallino - Treporti]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13162}} |- |[[Cavarzere]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14816}} |- |[[Cavaso del Tomba]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2996}} |- |[[Cazzano di Tramigna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1555}} |- |[[Ceggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6213}} |- |[[Cencenighe Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1402}} |- |[[Ceneselli]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1813}} |- |[[Cerea]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16251}} |- |[[Ceregnano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3691}} |- |[[Cerro Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2434}} |- |[[Cervarese Santa Croce]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5698}} |- |[[Cesiomaggiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4145}} |- |[[Cessalto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3834}} |- |[[Chiampo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12859}} |- |[[Chiarano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3695}} |- |[[Chies d'Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1411}} |- |[[Chioggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:49735}} |- |[[Chiuppano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Cibiana di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:423}} |- |[[Cimadolmo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3413}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Cinto Caomaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3285}} |- |[[Cinto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2023}} |- |[[Cison di Valmarino]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2711}} |- |[[Cittadella, Padova|Cittadella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19956}} |- |[[Codevigo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6453}} |- |[[Codognè]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5311}} |- |[[Cogollo del Cengio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3390}} |- |[[Colceresa]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6113}} |- |[[Colle Santa Lucia]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:391}} |- |[[Colle Umberto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5177}} |- |[[Cologna Veneta]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8607}} |- |[[Colognola ai Colli]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8141}} |- |[[Comelico Superiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2341}} |- |[[Cona]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3175}} |- |[[Concamarise]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1078}} |- |[[Concordia Sagittaria]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10640}} |- |[[Conegliano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:34428}} |- |[[Conselve]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10293}} |- |[[Corbola]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2514}} |- |[[Cordignano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7096}} |- |[[Cornedo Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11939}} |- |[[Cornuda]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6217}} |- |[[Correzzola]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5488}} |- |[[Cortina d'Ampezzo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5890}} |- |[[Costa di Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2683}} |- |[[Costabissara]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7161}} |- |[[Costermano sul Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3586}} |- |[[Creazzo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11038}} |- |[[Crespadoro]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1452}} |- |[[Crespino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1970}} |- |[[Crocetta del Montello]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6029}} |- |[[Curtarolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Danta di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Dolcè]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2573}} |- |[[Dolo, Benetke|Dolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14982}} |- |[[Domegge di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2575}} |- |[[Due Carrare]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8943}} |- |[[Dueville]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13888}} |- |[[Enego]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1825}} |- |[[Eraclea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12689}} |- |[[Erbé]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1841}} |- |[[Erbezzo, Verona|Erbezzo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:767}} |- |[[Este, Padova|Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:16576}} |- |[[Falcade]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2055}} |- |[[Fara Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3943}} |- |[[Farra di Soligo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8956}} |- |[[Feltre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:20525}} |- |[[Ferrara di Monte Baldo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:221}} |- |[[Ficarolo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2609}} |- |[[Fiesso d'Artico]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7728}} |- |[[Fiesso Umbertiano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4275}} |- |[[Follina]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3939}} |- |[[Fontanelle, Treviso|Fontanelle]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5804}} |- |[[Fontaniva]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8168}} |- |[[Fonte, Treviso|Fonte]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6019}} |- |[[Fonzaso]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3322}} |- |[[Fossalta di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4214}} |- |[[Fossalta di Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6075}} |- |[[Fossò]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6786}} |- |[[Foza]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:717}} |- |[[Frassinelle Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1529}} |- |[[Fratta Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2782}} |- |[[Fregona]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3169}} |- |[[Fumane]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4151}} |- |[[Gaiarine]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6136}} |- |[[Gaiba]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1094}} |- |[[Galliera Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7042}} |- |[[Gallio, Vicenza|Gallio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2413}} |- |[[Galzignano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4416}} |- |[[Gambellara]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3319}} |- |[[Garda (comune)|Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3978}} |- |[[Gavello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1605}} |- |[[Gazzo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Gazzo Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5477}} |- |[[Giacciano con Baruchella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2182}} |- |[[Giavera del Montello]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5144}} |- |[[Godega di Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6112}} |- |[[Gorgo al Monticano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4182}} |- |[[Gosaldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:723}} |- |[[Grantorto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4661}} |- |[[Granze]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2022}} |- |[[Grezzana]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:10827}} |- |[[Grisignano di Zocco]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4292}} |- |[[Gruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Grumolo delle Abbadesse]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3741}} |- |[[Guarda Veneta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1185}} |- |[[Illasi]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5302}} |- |[[Isola della Scala]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11457}} |- |[[Isola Rizza]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3255}} |- |[[Isola Vicentina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9639}} |- |[[Istrana]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9041}} |- |[[Jesolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:24479}} |- |[[La Valle Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1150}} |- |[[Laghi (comune)|Laghi]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:123}} |- |[[Lamon]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3046}} |- |[[Lastebasse]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:229}} |- |[[Lavagno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8101}} |- |[[Lazise]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6695}} |- |[[Legnago]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:24992}} |- |[[Legnaro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8544}} |- |[[Lendinara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:12024}} |- |[[Limana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5061}} |- |[[Limena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7699}} |- |[[Livinallongo del Col di Lana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1384}} |- |[[Longare]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5654}} |- |[[Longarone]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5555}} |- |[[Lonigo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:15581}} |- |[[Loreggia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7297}} |- |[[Lorenzago di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:567}} |- |[[Loreo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3568}} |- |[[Loria]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9097}} |- |[[Lozzo Atestino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Lozzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1497}} |- |[[Lugo di Vicenza]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3739}} |- |[[Lusia]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3595}} |- |[[Lusiana Conco]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4946}} |- |[[Malcesine]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3685}} |- |[[Malo, Vicenza|Malo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14641}} |- |[[Mansuè]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4974}} |- |[[Marano di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3083}} |- |[[Marano Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9662}} |- |[[Marcon]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:16215}} |- |[[Mareno di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9667}} |- |[[Marostica]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13783}} |- |[[Martellago]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:21171}} |- |[[Maser, Treviso|Maser]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4962}} |- |[[Maserà di Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9045}} |- |[[Maserada sul Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9293}} |- |[[Masi, Padova|Masi]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1782}} |- |[[Massanzago]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5872}} |- |[[Meduna di Livenza]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2947}} |- |[[Megliadino San Vitale]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1977}} |- |[[Melara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1870}} |- |[[Meolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6465}} |- |[[Merlara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2831}} |- |[[Mestrino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10961}} |- |[[Mezzane di Sotto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2463}} |- |[[Miane]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3436}} |- |[[Minerbe]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4667}} |- |[[Mira, Benetke|Mira]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:38552}} |- |[[Mirano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26456}} |- |[[Mogliano Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:27608}} |- |[[Monastier di Treviso]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4087}} |- |[[Monfumo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1442}} |- |[[Monselice]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:17451}} |- |[[Montagnana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9421}} |- |[[Monte di Malo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2887}} |- |[[Montebello Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6531}} |- |[[Montebelluna]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:30765}} |- |[[Montecchia di Crosara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4462}} |- |[[Montecchio Maggiore]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23315}} |- |[[Montecchio Precalcino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4988}} |- |[[Monteforte d'Alpone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8410}} |- |[[Montegalda]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3343}} |- |[[Montegaldella]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Montegrotto Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11074}} |- |[[Monteviale]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Monticello Conte Otto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9156}} |- |[[Montorso Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Morgano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4362}} |- |[[Moriago della Battaglia]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2785}} |- |[[Motta di Livenza]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10681}} |- |[[Mozzecane]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7005}} |- |[[Musile di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11518}} |- |[[Mussolente]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7653}} |- |[[Negrar di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16935}} |- |[[Nervesa della Battaglia]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6854}} |- |[[Noale]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:15708}} |- |[[Nogara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8574}} |- |[[Nogarole Rocca]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3455}} |- |[[Nogarole Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1136}} |- |[[Nove]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5069}} |- |[[Noventa di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6843}} |- |[[Noventa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10881}} |- |[[Noventa Vicentina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8810}} |- |[[Occhiobello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:11351}} |- |[[Oderzo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:20068}} |- |[[Oppeano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9427}} |- |[[Orgiano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3151}} |- |[[Ormelle]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4464}} |- |[[Orsago]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3917}} |- |[[Ospedaletto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5876}} |- |[[Ospitale di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:326}} |- |'''[[Padova]]''' |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:206192}} |- |[[Paese]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:21432}} |- |[[Palù]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1284}} |- |[[Papozze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1645}} |- |[[Pastrengo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2893}} |- |[[Pedavena]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4429}} |- |[[Pedemonte]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:768}} |- |[[Pederobba]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7573}} |- |[[Perarolo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:383}} |- |[[Pernumia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3915}} |- |[[Pescantina]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16326}} |- |[[Peschiera del Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9598}} |- |[[Pettorazza Grimani]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1669}} |- |[[Piacenza d'Adige]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1379}} |- |[[Pianezze]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2060}} |- |[[Pianiga]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11968}} |- |[[Piazzola sul Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11130}} |- |[[Pieve del Grappa]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6706}} |- |[[Pieve di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3956}} |- |[[Pieve di Soligo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12057}} |- |[[Pincara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1262}} |- |[[Piombino Dese]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9276}} |- |[[Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19067}} |- |[[Piovene Rocchette]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8295}} |- |[[Pojana Maggiore]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4459}} |- |[[Polesella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4079}} |- |[[Polverara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3104}} |- |[[Ponso]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2449}} |- |[[Ponte di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8312}} |- |[[Ponte nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:8387}} |- |[[Ponte San Nicolò]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13237}} |- |[[Pontecchio Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2078}} |- |[[Pontelongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3902}} |- |[[Ponzano Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12194}} |- |[[Porto Tolle]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10058}} |- |[[Porto Viro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:14645}} |- |[[Portobuffolé]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:790}} |- |[[Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:25140}} |- |[[Posina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Possagno]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2195}} |- |[[Pove del Grappa]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3093}} |- |[[Povegliano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5052}} |- |[[Povegliano Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7064}} |- |[[Pozzoleone]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2793}} |- |[[Pozzonovo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3653}} |- |[[Pramaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4640}} |- |[[Preganziol]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16772}} |- |[[Pressana]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Quarto d'Altino]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:8199}} |- |[[Quinto di Treviso]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9745}} |- |[[Quinto Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5694}} |- |[[Recoaro Terme]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6764}} |- |[[Refrontolo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1824}} |- |[[Resana]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9290}} |- |[[Revine Lago]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2241}} |- |[[Riese Pio X]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10858}} |- |[[Rivamonte Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:666}} |- |[[Rivoli Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roana]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4317}} |- |[[Rocca Pietore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1322}} |- |[[Romano d'Ezzelino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14484}} |- |[[Roncà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3726}} |- |[[Roncade]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:14037}} |- |[[Ronco all'Adige]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6179}} |- |[[Rosà]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14071}} |- |[[Rosolina]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:6481}} |- |[[Rossano Veneto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7922}} |- |[[Rotzo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:638}} |- |[[Roverchiara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2740}} |- |[[Roveré Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roveredo di Guà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1541}} |- |'''[[Rovigo]]''' |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:50164}} |- |[[Rovolon]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4777}} |- |[[Rubano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15669}} |- |[[Saccolongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4934}} |- |[[Salara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1214}} |- |[[Salcedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1038}} |- |[[Salgareda]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6599}} |- |[[Salizzole]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3745}} |- |[[Salzano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12678}} |- |[[San Bellino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1156}} |- |[[San Biagio di Callalta]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:13039}} |- |[[San Bonifacio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:20275}} |- |[[San Donà di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:40646}} |- |[[San Fior]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6813}} |- |[[San Giorgio delle Pertiche]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9979}} |- |[[San Giorgio in Bosco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6244}} |- |[[San Giovanni Ilarione]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5111}} |- |[[San Giovanni Lupatoto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:24148}} |- |[[San Gregorio nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1607}} |- |[[San Martino Buon Albergo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14283}} |- |[[San Martino di Lupari]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13052}} |- |[[San Martino di Venezze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4035}} |- |[[San Mauro di Saline]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:553}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[San Michele al Tagliamento]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12028}} |- |[[San Nicolò di Comelico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:405}} |- |[[San Pietro di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1690}} |- |[[San Pietro di Feletto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5355}} |- |[[San Pietro di Morubio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3024}} |- |[[San Pietro in Cariano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:12930}} |- |[[San Pietro in Gu]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4576}} |- |[[San Pietro Mussolino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1613}} |- |[[San Pietro Viminario]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3003}} |- |[[San Polo di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4929}} |- |[[San Tomaso Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:683}} |- |[[San Vendemiano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10080}} |- |[[San Vito di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1813}} |- |[[San Vito di Leguzzano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3584}} |- |[[San Zeno di Montagna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1367}} |- |[[San Zenone degli Ezzelini]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7391}} |- |[[Sandrigo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8392}} |- |[[Sanguinetto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4140}} |- |[[Santa Caterina d'Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2389}} |- |[[Santa Giustina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:6767}} |- |[[Santa Giustina in Colle]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7131}} |- |[[Santa Lucia di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9081}} |- |[[Santa Maria di Sala]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:17295}} |- |[[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11422}} |- |[[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7211}} |- |[[Sant'Anna d'Alfaedo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Sant'Elena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2430}} |- |[[Santo Stefano di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2663}} |- |[[San Stino di Livenza]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13042}} |- |[[Santorso]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5746}} |- |[[Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2162}} |- |[[Saonara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10043}} |- |[[Sarcedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5303}} |- |[[Sarego]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6641}} |- |[[Sarmede]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3174}} |- |[[Schiavon]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Schio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:39131}} |- |[[Scorzè]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:18904}} |- |[[Sedico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:9906}} |- |[[Segusino]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1941}} |- |[[Selva di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:517}} |- |[[Selva di Progno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:934}} |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:22145}} |- |[[Seren del Grappa]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2557}} |- |[[Sernaglia della Battaglia]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6325}} |- |[[Setteville]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5781}} |- |[[Silea]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9923}} |- |[[Soave]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6908}} |- |[[Solagna]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1895}} |- |[[Solesino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7180}} |- |[[Sommacampagna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14615}} |- |[[Sona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:17030}} |- |[[Sorgà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3112}} |- |[[Sospirolo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3213}} |- |[[Sossano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4401}} |- |[[Soverzene]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:418}} |- |[[Sovizzo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8283}} |- |[[Sovramonte]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1514}} |- |[[Spinea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26862}} |- |[[Spresiano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11659}} |- |[[Stanghella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4331}} |- |[[Stienta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3329}} |- |[[Stra]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7566}} |- |[[Susegana]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11702}} |- |[[Taglio di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:8495}} |- |[[Taibon Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Tambre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1425}} |- |[[Tarzo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4583}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Teglio Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2325}} |- |[[Teolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8866}} |- |[[Terrassa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2625}} |- |[[Terrazzo (comune)|Terrazzo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2290}} |- |[[Tezze sul Brenta]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12600}} |- |[[Thiene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23254}} |- |[[Tombolo, Padova|Tombolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8227}} |- |[[Tonezza del Cimone]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Torre di Mosto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4739}} |- |[[Torrebelvicino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5989}} |- |[[Torreglia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6206}} |- |[[Torri del Benaco]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Torri di Quartesolo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11755}} |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12579}} |- |[[Trecenta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2956}} |- |[[Tregnago]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4926}} |- |[[Trevenzuolo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2731}} |- |[[Trevignano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10565}} |- |'''[[Treviso]]''' |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:81014}} |- |[[Tribano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4431}} |- |[[Trissino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8620}} |- |[[Urbana, Padova|Urbana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2186}} |- |[[Val di Zoldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3464}} |- |[[Val Liona]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3047}} |- |[[Valbrenta]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5186}} |- |[[Valdagno]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:26575}} |- |[[Valdastico]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1389}} |- |[[Valdobbiadene]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10690}} |- |[[Valeggio sul Mincio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14300}} |- |[[Vallada Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Valle di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2052}} |- |[[Valli del Pasubio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3345}} |- |[[Vazzola]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7009}} |- |[[Vedelago]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16434}} |- |[[Veggiano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4543}} |- |[[Velo d'Astico]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2400}} |- |[[Velo Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:781}} |- |'''[[Benetke]]''' (''Venezia'') |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:261362}} |- |'''[[Verona]]''' |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:252520}} |- |[[Veronella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4670}} |- |[[Vescovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1717}} |- |[[Vestenanova]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2618}} |- |'''[[Vicenza]]''' |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:111500}} |- |[[Vidor]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3769}} |- |[[Vigasio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9438}} |- |[[Vigo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1499}} |- |[[Vigodarzere]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12885}} |- |[[Vigonovo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:9892}} |- |[[Vigonza]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:21993}} |- |[[Villa Bartolomea]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5841}} |- |[[Villa del Conte]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5504}} |- |[[Villa Estense]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2322}} |- |[[Villadose]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:5188}} |- |[[Villafranca di Verona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:32747}} |- |[[Villafranca Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9797}} |- |[[Villaga]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1963}} |- |[[Villamarzana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1202}} |- |[[Villanova del Ghebbo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Villanova di Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5929}} |- |[[Villanova Marchesana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1000}} |- |[[Villaverla]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6169}} |- |[[Villorba]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:17883}} |- |[[Vittorio Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:28656}} |- |[[Vo']] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3417}} |- |[[Vodo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:891}} |- |[[Volpago del Montello]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10045}} |- |[[Voltago Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:914}} |- |[[Zanè]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6642}} |- |[[Zenson di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1783}} |- |[[Zermeghedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1358}} |- |[[Zero Branco]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10986}} |- |[[Zevio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14413}} |- |[[Zimella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4834}} |- |[[Zoppè di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:265}} |- |[[Zovencedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:796}} |- |[[Zugliano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6690}} |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Benečija]] [[Kategorija:Benečija]] giy274eiaiksh1t0okxall2w5iklnhe 6659221 6659219 2026-04-13T10:52:52Z Erardo Galbi 166658 6659221 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] vseh sedmih [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Benečija]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam (popis 2011) == :{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita furlanske jezikovne skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}} :'''Krepko''' – pokrajinsko središče {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci |- |[[Abano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19349}} |- |[[Adria]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:20233}} |- |[[Affi]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2297}} |- |[[Agna]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3400}} |- |[[Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4249}} |- |[[Agugliaro]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1422}} |- |[[Albaredo d'Adige]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5232}} |- |[[Albettone]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2066}} |- |[[Albignasego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |26 921 |- |[[Alleghe]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1331}} |- |[[Alonte]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1647}} |- |[[Alpago (comune)|Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Altavilla Vicentina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11760}} |- |[[Altissimo, Vicenza|Altissimo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2266}} |- |[[Altivole]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6720}} |- |[[Angiari]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Anguillara Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4594}} |- |[[Annone Veneto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3976}} |- |[[Arcade, Treviso|Arcade]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4366}} |- |[[Arcole]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6144}} |- |[[Arcugnano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7899}} |- |[[Ariano nel Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4554}} |- |[[Arquà Petrarca]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1847}} |- |[[Arquà Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2811}} |- |[[Arre]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2191}} |- |[[Arsiè]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2465}} |- |[[Arsiero]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3303}} |- |[[Arzergrande]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4682}} |- |[[Arzignano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:25589}} |- |[[Asiago]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6391}} |- |[[Asigliano Veneto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:877}} |- |[[Asolo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8952}} |- |[[Auronzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3453}} |- |[[Badia Calavena]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2661}} |- |[[Badia Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10536}} |- |[[Bagnoli di Sopra]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3626}} |- |[[Bagnolo di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1374}} |- |[[Baone]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Barbarano Vicentino|Barbarano Mossano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum: 6352}} |- |[[Barbona]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:733}} |- |[[Bardolino]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6714}} |- |[[Bassano del Grappa]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:42984}} |- |[[Battaglia Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3933}} |- |[[Belfiore]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3008}} |- |'''[[Belluno]]''' |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:35591}} |- |[[Bergantino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Bevilacqua (Veneto)|Bevilacqua]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1787}} |- |[[Boara Pisani]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2611}} |- |[[Bolzano Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6509}} |- |[[Bonavigo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2024}} |- |[[Borca di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:818}} |- |[[Borgoricco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8478}} |- |[[Borgo Valbelluna]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:13747}} |- |[[Borgo Veneto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7000}} |- |[[Borso del Grappa]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5913}} |- |[[Bosaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1508}} |- |[[Boschi Sant'Anna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1454}} |- |[[Bosco Chiesanuova]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3546}} |- |[[Bovolenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3349}} |- |[[Bovolone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:15846}} |- |[[Breda di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7750}} |- |[[Breganze]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8693}} |- |[[Brendola]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6722}} |- |[[Brentino Belluno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1406}} |- |[[Brenzone sul Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2496}} |- |[[Bressanvido]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3108}} |- |[[Brogliano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3900}} |- |[[Brugine]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6812}} |- |[[Bussolengo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:19483}} |- |[[Buttapietra]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6867}} |- |[[Cadoneghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15964}} |- |[[Caerano di San Marco]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7941}} |- |[[Calalzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2173}} |- |[[Caldiero]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7374}} |- |[[Caldogno]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11221}} |- |[[Calto]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:819}} |- |[[Caltrano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2607}} |- |[[Calvene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1323}} |- |[[Camisano Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:10624}} |- |[[Campagna Lupia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6936}} |- |[[Campiglia dei Berici]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1791}} |- |[[Campo San Martino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5724}} |- |[[Campodarsego]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:14169}} |- |[[Campodoro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2725}} |- |[[Campolongo Maggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10342}} |- |[[Camponogara]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12920}} |- |[[Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12019}} |- |[[Canale d'Agordo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1172}} |- |[[Canaro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2853}} |- |[[Canda]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1007}} |- |[[Candiana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2468}} |- |[[Caorle]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11793}} |- |[[Cappella Maggiore]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4677}} |- |[[Caprino Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8065}} |- |[[Carbonera]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11135}} |- |[[Carmignano di Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7540}} |- |[[Carrè]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3647}} |- |[[Cartigliano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3802}} |- |[[Cartura]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4623}} |- |[[Casale di Scodosia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4866}} |- |[[Casale sul Sile]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12722}} |- |[[Casaleone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5939}} |- |[[Casalserugo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5452}} |- |[[Casier]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11018}} |- |[[Cassola]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14128}} |- |[[Castagnaro]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3930}} |- |[[Castegnero Nanto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2857}} |- |[[Castel d'Azzano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11739}} |- |[[Castelbaldo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1625}} |- |[[Castelcucco]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2189}} |- |[[Castelfranco Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:32894}} |- |[[Castelgomberto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6098}} |- |[[Castelguglielmo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1646}} |- |[[Castello di Godego]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7013}} |- |[[Castelmassa]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Castelnovo Bariano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2931}} |- |[[Castelnuovo del Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:12199}} |- |[[Cavaion Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5471}} |- |[[Cavallino - Treporti]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13162}} |- |[[Cavarzere]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14816}} |- |[[Cavaso del Tomba]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2996}} |- |[[Cazzano di Tramigna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1555}} |- |[[Ceggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6213}} |- |[[Cencenighe Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1402}} |- |[[Ceneselli]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1813}} |- |[[Cerea]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16251}} |- |[[Ceregnano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3691}} |- |[[Cerro Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2434}} |- |[[Cervarese Santa Croce]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5698}} |- |[[Cesiomaggiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4145}} |- |[[Cessalto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3834}} |- |[[Chiampo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12859}} |- |[[Chiarano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3695}} |- |[[Chies d'Alpago]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1411}} |- |[[Chioggia]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:49735}} |- |[[Chiuppano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2626}} |- |[[Cibiana di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:423}} |- |[[Cimadolmo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3413}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Cinto Caomaggiore]]<br>''Cint'' |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3285}} |- |[[Cinto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2023}} |- |[[Cison di Valmarino]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2711}} |- |[[Cittadella, Padova|Cittadella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19956}} |- |[[Codevigo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6453}} |- |[[Codognè]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5311}} |- |[[Cogollo del Cengio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3390}} |- |[[Colceresa]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6113}} |- |[[Colle Santa Lucia]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:391}} |- |[[Colle Umberto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5177}} |- |[[Cologna Veneta]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8607}} |- |[[Colognola ai Colli]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8141}} |- |[[Comelico Superiore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2341}} |- |[[Cona]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:3175}} |- |[[Concamarise]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1078}} |- |[[Concordia Sagittaria]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:10640}} |- |[[Conegliano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:34428}} |- |[[Conselve]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10293}} |- |[[Corbola]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2514}} |- |[[Cordignano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7096}} |- |[[Cornedo Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11939}} |- |[[Cornuda]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6217}} |- |[[Correzzola]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5488}} |- |[[Cortina d'Ampezzo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5890}} |- |[[Costa di Rovigo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2683}} |- |[[Costabissara]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7161}} |- |[[Costermano sul Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3586}} |- |[[Creazzo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11038}} |- |[[Crespadoro]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1452}} |- |[[Crespino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1970}} |- |[[Crocetta del Montello]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6029}} |- |[[Curtarolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7175}} |- |[[Danta di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Dolcè]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2573}} |- |[[Dolo, Benetke|Dolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:14982}} |- |[[Domegge di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2575}} |- |[[Due Carrare]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8943}} |- |[[Dueville]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13888}} |- |[[Enego]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1825}} |- |[[Eraclea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12689}} |- |[[Erbé]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1841}} |- |[[Erbezzo, Verona|Erbezzo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:767}} |- |[[Este, Padova|Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:16576}} |- |[[Falcade]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2055}} |- |[[Fara Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3943}} |- |[[Farra di Soligo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8956}} |- |[[Feltre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:20525}} |- |[[Ferrara di Monte Baldo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:221}} |- |[[Ficarolo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2609}} |- |[[Fiesso d'Artico]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7728}} |- |[[Fiesso Umbertiano]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4275}} |- |[[Follina]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3939}} |- |[[Fontanelle, Treviso|Fontanelle]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5804}} |- |[[Fontaniva]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8168}} |- |[[Fonte, Treviso|Fonte]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6019}} |- |[[Fonzaso]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3322}} |- |[[Fossalta di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4214}} |- |[[Fossalta di Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6075}} |- |[[Fossò]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6786}} |- |[[Foza]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:717}} |- |[[Frassinelle Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1529}} |- |[[Fratta Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2782}} |- |[[Fregona]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3169}} |- |[[Fumane]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4151}} |- |[[Gaiarine]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6136}} |- |[[Gaiba]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1094}} |- |[[Galliera Veneta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7042}} |- |[[Gallio, Vicenza|Gallio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2413}} |- |[[Galzignano Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4416}} |- |[[Gambellara]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3319}} |- |[[Garda (comune)|Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3978}} |- |[[Gavello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1605}} |- |[[Gazzo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4291}} |- |[[Gazzo Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5477}} |- |[[Giacciano con Baruchella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2182}} |- |[[Giavera del Montello]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5144}} |- |[[Godega di Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6112}} |- |[[Gorgo al Monticano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4182}} |- |[[Gosaldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:723}} |- |[[Grantorto]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4661}} |- |[[Granze]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2022}} |- |[[Grezzana]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:10827}} |- |[[Grisignano di Zocco]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4292}} |- |[[Gruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Grumolo delle Abbadesse]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3741}} |- |[[Guarda Veneta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1185}} |- |[[Illasi]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5302}} |- |[[Isola della Scala]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11457}} |- |[[Isola Rizza]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3255}} |- |[[Isola Vicentina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9639}} |- |[[Istrana]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9041}} |- |[[Jesolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:24479}} |- |[[La Valle Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1150}} |- |[[Laghi (comune)|Laghi]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:123}} |- |[[Lamon]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3046}} |- |[[Lastebasse]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:229}} |- |[[Lavagno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8101}} |- |[[Lazise]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6695}} |- |[[Legnago]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:24992}} |- |[[Legnaro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8544}} |- |[[Lendinara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:12024}} |- |[[Limana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5061}} |- |[[Limena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7699}} |- |[[Livinallongo del Col di Lana]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1384}} |- |[[Longare]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5654}} |- |[[Longarone]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5555}} |- |[[Lonigo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:15581}} |- |[[Loreggia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7297}} |- |[[Lorenzago di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:567}} |- |[[Loreo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3568}} |- |[[Loria]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9097}} |- |[[Lozzo Atestino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Lozzo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1497}} |- |[[Lugo di Vicenza]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3739}} |- |[[Lusia]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3595}} |- |[[Lusiana Conco]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4946}} |- |[[Malcesine]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3685}} |- |[[Malo, Vicenza|Malo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14641}} |- |[[Mansuè]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4974}} |- |[[Marano di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3083}} |- |[[Marano Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9662}} |- |[[Marcon]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:16215}} |- |[[Mareno di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9667}} |- |[[Marostica]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:13783}} |- |[[Martellago]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:21171}} |- |[[Maser, Treviso|Maser]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4962}} |- |[[Maserà di Padova]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9045}} |- |[[Maserada sul Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9293}} |- |[[Masi, Padova|Masi]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1782}} |- |[[Massanzago]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5872}} |- |[[Meduna di Livenza]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2947}} |- |[[Megliadino San Vitale]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1977}} |- |[[Melara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1870}} |- |[[Meolo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6465}} |- |[[Merlara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2831}} |- |[[Mestrino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10961}} |- |[[Mezzane di Sotto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2463}} |- |[[Miane]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3436}} |- |[[Minerbe]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4667}} |- |[[Mira, Benetke|Mira]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:38552}} |- |[[Mirano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26456}} |- |[[Mogliano Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:27608}} |- |[[Monastier di Treviso]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4087}} |- |[[Monfumo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1442}} |- |[[Monselice]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:17451}} |- |[[Montagnana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9421}} |- |[[Monte di Malo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2887}} |- |[[Montebello Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6531}} |- |[[Montebelluna]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:30765}} |- |[[Montecchia di Crosara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4462}} |- |[[Montecchio Maggiore]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23315}} |- |[[Montecchio Precalcino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4988}} |- |[[Monteforte d'Alpone]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8410}} |- |[[Montegalda]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3343}} |- |[[Montegaldella]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Montegrotto Terme]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11074}} |- |[[Monteviale]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Monticello Conte Otto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:9156}} |- |[[Montorso Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3179}} |- |[[Morgano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4362}} |- |[[Moriago della Battaglia]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2785}} |- |[[Motta di Livenza]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10681}} |- |[[Mozzecane]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7005}} |- |[[Musile di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11518}} |- |[[Mussolente]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7653}} |- |[[Negrar di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16935}} |- |[[Nervesa della Battaglia]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6854}} |- |[[Noale]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:15708}} |- |[[Nogara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:8574}} |- |[[Nogarole Rocca]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3455}} |- |[[Nogarole Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1136}} |- |[[Nove]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5069}} |- |[[Noventa di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:6843}} |- |[[Noventa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10881}} |- |[[Noventa Vicentina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8810}} |- |[[Occhiobello]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:11351}} |- |[[Oderzo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:20068}} |- |[[Oppeano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9427}} |- |[[Orgiano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3151}} |- |[[Ormelle]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4464}} |- |[[Orsago]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3917}} |- |[[Ospedaletto Euganeo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5876}} |- |[[Ospitale di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:326}} |- |'''[[Padova]]''' |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:206192}} |- |[[Paese]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:21432}} |- |[[Palù]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1284}} |- |[[Papozze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1645}} |- |[[Pastrengo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2893}} |- |[[Pedavena]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:4429}} |- |[[Pedemonte]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:768}} |- |[[Pederobba]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7573}} |- |[[Perarolo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:383}} |- |[[Pernumia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3915}} |- |[[Pescantina]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:16326}} |- |[[Peschiera del Garda]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9598}} |- |[[Pettorazza Grimani]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1669}} |- |[[Piacenza d'Adige]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1379}} |- |[[Pianezze]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2060}} |- |[[Pianiga]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:11968}} |- |[[Piazzola sul Brenta]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:11130}} |- |[[Pieve del Grappa]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6706}} |- |[[Pieve di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3956}} |- |[[Pieve di Soligo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12057}} |- |[[Pincara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1262}} |- |[[Piombino Dese]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9276}} |- |[[Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:19067}} |- |[[Piovene Rocchette]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8295}} |- |[[Pojana Maggiore]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4459}} |- |[[Polesella]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4079}} |- |[[Polverara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3104}} |- |[[Ponso]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2449}} |- |[[Ponte di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:8312}} |- |[[Ponte nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:8387}} |- |[[Ponte San Nicolò]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13237}} |- |[[Pontecchio Polesine]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2078}} |- |[[Pontelongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3902}} |- |[[Ponzano Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:12194}} |- |[[Porto Tolle]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:10058}} |- |[[Porto Viro]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:14645}} |- |[[Portobuffolé]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:790}} |- |[[Portogruaro]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:25140}} |- |[[Posina]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Possagno]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2195}} |- |[[Pove del Grappa]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3093}} |- |[[Povegliano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5052}} |- |[[Povegliano Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:7064}} |- |[[Pozzoleone]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2793}} |- |[[Pozzonovo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3653}} |- |[[Pramaggiore]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4640}} |- |[[Preganziol]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16772}} |- |[[Pressana]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Quarto d'Altino]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:8199}} |- |[[Quinto di Treviso]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9745}} |- |[[Quinto Vicentino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5694}} |- |[[Recoaro Terme]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6764}} |- |[[Refrontolo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1824}} |- |[[Resana]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9290}} |- |[[Revine Lago]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:2241}} |- |[[Riese Pio X]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10858}} |- |[[Rivamonte Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:666}} |- |[[Rivoli Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roana]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4317}} |- |[[Rocca Pietore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1322}} |- |[[Romano d'Ezzelino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14484}} |- |[[Roncà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3726}} |- |[[Roncade]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:14037}} |- |[[Ronco all'Adige]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6179}} |- |[[Rosà]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:14071}} |- |[[Rosolina]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:6481}} |- |[[Rossano Veneto]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:7922}} |- |[[Rotzo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:638}} |- |[[Roverchiara]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2740}} |- |[[Roveré Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2127}} |- |[[Roveredo di Guà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1541}} |- |'''[[Rovigo]]''' |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:50164}} |- |[[Rovolon]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4777}} |- |[[Rubano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:15669}} |- |[[Saccolongo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4934}} |- |[[Salara]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1214}} |- |[[Salcedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1038}} |- |[[Salgareda]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6599}} |- |[[Salizzole]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3745}} |- |[[Salzano]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12678}} |- |[[San Bellino]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1156}} |- |[[San Biagio di Callalta]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:13039}} |- |[[San Bonifacio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:20275}} |- |[[San Donà di Piave]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:40646}} |- |[[San Fior]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6813}} |- |[[San Giorgio delle Pertiche]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9979}} |- |[[San Giorgio in Bosco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6244}} |- |[[San Giovanni Ilarione]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5111}} |- |[[San Giovanni Lupatoto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:24148}} |- |[[San Gregorio nelle Alpi]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1607}} |- |[[San Martino Buon Albergo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14283}} |- |[[San Martino di Lupari]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:13052}} |- |[[San Martino di Venezze]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:4035}} |- |[[San Mauro di Saline]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:553}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[San Michele al Tagliamento]]<br>''San Michêl dal Tiliment'' |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:12028}} |- |[[San Nicolò di Comelico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:405}} |- |[[San Pietro di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1690}} |- |[[San Pietro di Feletto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:5355}} |- |[[San Pietro di Morubio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3024}} |- |[[San Pietro in Cariano]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:12930}} |- |[[San Pietro in Gu]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4576}} |- |[[San Pietro Mussolino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1613}} |- |[[San Pietro Viminario]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3003}} |- |[[San Polo di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4929}} |- |[[San Tomaso Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:683}} |- |[[San Vendemiano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10080}} |- |[[San Vito di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1813}} |- |[[San Vito di Leguzzano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3584}} |- |[[San Zeno di Montagna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:1367}} |- |[[San Zenone degli Ezzelini]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7391}} |- |[[Sandrigo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8392}} |- |[[Sanguinetto]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4140}} |- |[[Santa Caterina d'Este]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2389}} |- |[[Santa Giustina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:6767}} |- |[[Santa Giustina in Colle]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7131}} |- |[[Santa Lucia di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9081}} |- |[[Santa Maria di Sala]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:17295}} |- |[[Sant'Ambrogio di Valpolicella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:11422}} |- |[[Sant'Angelo di Piove di Sacco]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7211}} |- |[[Sant'Anna d'Alfaedo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2564}} |- |[[Sant'Elena]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2430}} |- |[[Santo Stefano di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2663}} |- |[[San Stino di Livenza]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:13042}} |- |[[Santorso]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5746}} |- |[[Sant'Urbano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2162}} |- |[[Saonara]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:10043}} |- |[[Sarcedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5303}} |- |[[Sarego]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6641}} |- |[[Sarmede]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3174}} |- |[[Schiavon]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2600}} |- |[[Schio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:39131}} |- |[[Scorzè]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:18904}} |- |[[Sedico]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:9906}} |- |[[Segusino]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1941}} |- |[[Selva di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:517}} |- |[[Selva di Progno]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:934}} |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:22145}} |- |[[Seren del Grappa]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2557}} |- |[[Sernaglia della Battaglia]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:6325}} |- |[[Setteville]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:5781}} |- |[[Silea]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:9923}} |- |[[Soave]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:6908}} |- |[[Solagna]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1895}} |- |[[Solesino]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:7180}} |- |[[Sommacampagna]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14615}} |- |[[Sona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:17030}} |- |[[Sorgà]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:3112}} |- |[[Sospirolo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3213}} |- |[[Sossano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:4401}} |- |[[Soverzene]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:418}} |- |[[Sovizzo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8283}} |- |[[Sovramonte]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1514}} |- |[[Spinea]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:26862}} |- |[[Spresiano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11659}} |- |[[Stanghella]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4331}} |- |[[Stienta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:3329}} |- |[[Stra]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:7566}} |- |[[Susegana]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:11702}} |- |[[Taglio di Po]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:8495}} |- |[[Taibon Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1788}} |- |[[Tambre]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1425}} |- |[[Tarzo]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:4583}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Teglio Veneto]]<br>''Tei'' |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:2325}} |- |[[Teolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8866}} |- |[[Terrassa Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2625}} |- |[[Terrazzo (comune)|Terrazzo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2290}} |- |[[Tezze sul Brenta]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:12600}} |- |[[Thiene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:23254}} |- |[[Tombolo, Padova|Tombolo]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:8227}} |- |[[Tonezza del Cimone]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:577}} |- |[[Torre di Mosto]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:4739}} |- |[[Torrebelvicino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5989}} |- |[[Torreglia]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:6206}} |- |[[Torri del Benaco]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2802}} |- |[[Torri di Quartesolo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:11755}} |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12579}} |- |[[Trecenta]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2956}} |- |[[Tregnago]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4926}} |- |[[Trevenzuolo]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2731}} |- |[[Trevignano]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10565}} |- |'''[[Treviso]]''' |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:81014}} |- |[[Tribano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4431}} |- |[[Trissino]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:8620}} |- |[[Urbana, Padova|Urbana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2186}} |- |[[Val di Zoldo]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:3464}} |- |[[Val Liona]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3047}} |- |[[Valbrenta]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:5186}} |- |[[Valdagno]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:26575}} |- |[[Valdastico]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1389}} |- |[[Valdobbiadene]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10690}} |- |[[Valeggio sul Mincio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14300}} |- |[[Vallada Agordina]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:514}} |- |[[Valle di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:2052}} |- |[[Valli del Pasubio]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:3345}} |- |[[Vazzola]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:7009}} |- |[[Vedelago]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:16434}} |- |[[Veggiano]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:4543}} |- |[[Velo d'Astico]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:2400}} |- |[[Velo Veronese]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:781}} |- |'''[[Benetke]]''' (''Venezia'') |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:261362}} |- |'''[[Verona]]''' |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:252520}} |- |[[Veronella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4670}} |- |[[Vescovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:1717}} |- |[[Vestenanova]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:2618}} |- |'''[[Vicenza]]''' |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:111500}} |- |[[Vidor]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:3769}} |- |[[Vigasio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:9438}} |- |[[Vigo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:1499}} |- |[[Vigodarzere]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:12885}} |- |[[Vigonovo]] |[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] |{{formatnum:9892}} |- |[[Vigonza]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:21993}} |- |[[Villa Bartolomea]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:5841}} |- |[[Villa del Conte]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5504}} |- |[[Villa Estense]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:2322}} |- |[[Villadose]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:5188}} |- |[[Villafranca di Verona]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:32747}} |- |[[Villafranca Padovana]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:9797}} |- |[[Villaga]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1963}} |- |[[Villamarzana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1202}} |- |[[Villanova del Ghebbo]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:2164}} |- |[[Villanova di Camposampiero]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:5929}} |- |[[Villanova Marchesana]] |[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]] |{{formatnum:1000}} |- |[[Villaverla]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6169}} |- |[[Villorba]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:17883}} |- |[[Vittorio Veneto]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:28656}} |- |[[Vo']] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |{{formatnum:3417}} |- |[[Vodo di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:891}} |- |[[Volpago del Montello]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10045}} |- |[[Voltago Agordino]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:914}} |- |[[Zanè]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6642}} |- |[[Zenson di Piave]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:1783}} |- |[[Zermeghedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:1358}} |- |[[Zero Branco]] |[[Pokrajina Treviso|Treviso]] |{{formatnum:10986}} |- |[[Zevio]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:14413}} |- |[[Zimella]] |[[Pokrajina Verona|Verona]] |{{formatnum:4834}} |- |[[Zoppè di Cadore]] |[[Pokrajina Belluno|Belluno]] |{{formatnum:265}} |- |[[Zovencedo]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:796}} |- |[[Zugliano]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |{{formatnum:6690}} |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Benečija]] [[Kategorija:Benečija]] hthue40sibmum8zzm8qu3um5k3mxkar Primožič 0 182921 6659096 6533376 2026-04-12T19:25:50Z Kleever69 167216 6659096 wikitext text/x-wiki '''Primožič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|90. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.392 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.375 oseb ter je med vsemi najpogostejšimi priimki zasedal 93. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Primožič]] (*1986), scenografka * [[Aljana Primožič]] Fridauer (*1954), karikaturistka in risarka * [[Aljaž Primožič]] (*2001), pesnik in dramatik * [[Anton Primožič]] (1855—1944), šolnik * [[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] (1928—1993), fotograf * [[Emil Primožič]] (Primossi), slikar * [[Franc Primožič]] (1915—1963), španski borec, partizanski poveljnik, diplomat * Franc Primožič (1924—), telovadec, tankist Rdeče armade, planinec, stotnik * [[Gašper Primožič]], harmonikar (koncertni) * [[Hugo Primozic]] (1914-1996), [[častnik]], tankist [[Wehrmacht]]a * [[Ignac Primožič]] (*1953), arhitekt * [[Ivan Primožič]] (1898—1971), slikar * [[Jaka Primožič]] (*1998), kolesar * [[Jana Primožič]] (*1963), političarka in ekonomistka * [[Janez Primožič]], več oseb * [[Josip Primožič|Josip "Tošo" Primožič]] (1900—1985), telovadec, slikar in scenograf * [[Jožef Primožič]] (1909—1974), politik * [[Karlo Primožič]] (1939—2020), slovenski odvetnik in narodni delavec v Gorici * [[Nada Smerdu Primožič]] (*1950), biologinja * [[Robert Primožič]] (1893—1943), operni pevec in režiser * [[Stanislav Primožič]] (*1954), farmacevt, univ. prof., direktor Agencije RS za zdravila... * [[Štefan Primožič]] (1866—1907), učitelj, prvi vodja gluhonemnice v Ljubljani (surdopedagog) * [[Tadeja Primožič]] (*1972), etnologinja in kulturna antropologinja * [[Tilen Primožič]], slovenski vaterpolist * [[Tomaž Primožič]], slovenski vaterpolist * [[Urban Primožič]], športni plezalec * [[Uroš Primožič]] (*1966), harmonikar * [[Valentin Primožič]] (1845—?), župnik * [[Vid Primožič]] (*1936), narodnoprosvetni in politični delavec v Italiji (Sovodnje ob Soči...) * [[Vito Primožič]] (*1961), zborovodja * [[Zdravko Primožič]], slovenski vaterpolist == Glej tudi == * priimek [[Premože]], [[Premužič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Primožič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] t5x8tpqwia10bythgoi10fp1ziiw0iy 20th Century Studios 0 194843 6659086 6622860 2026-04-12T18:46:13Z ~2026-22524-21 258102 6659086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | company_name = 20th Century Studios | company_logo = [[Slika:20th century fox logotip.jpg|220px|]] | company_type = spada pod konglomerat | foundation = 1935 (z združitvijo) | location = [[Century City]] (LA), [[Kalifornija]] | origins = | key_people = [[Jim Gianopoulos]], (direktor) | area_served = svet | industry = [[film]]ska, TV | products = | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | parent = [[Walt Disney Studios]] ([[The Walt Disney Company]]) | subsid = | homepage = [http://www.20thcenturystudios.com/ 20thcenturystudios.com] | footnotes = }} '''20th Century Studios''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] [[Film|filmsko]] podjetje, (od 1935 do 2020 imenovano ''Twentieth Century-Fox Film Corporation''), znano tudi pod imeni ''20th Century Fox'', ''Fox 2000 Pictures'', preprosto ''Fox'' ali ''20th Century Fox'' ki se primarno ukvarja s [[filmska produkcija|produkcijo]] in distribucijo filmov ter televizijskih programov. Je eden izmed velikih šestih ameriških filmskih studiev. Danes je del konglomerata, v lasti podjetja [[Walt Disney Studios]] ([[The Walt Disney Company]]). Del podjetja je tudi TV mreža [[Twentieth Century Fox Television]], ki je posnela mnogo priljubljenih nanizank in serij. == Serije == * ''[[Mestece Peyton (TV serija)|Mestece Peyton]]'' (1964-1969) * ''[[Batman (TV serija)|Batman]]'' (1966-1968) * ''[[M*A*S*H (TV serija)|M*A*S*H]]'' (1972-1983) * ''[[Zakon v Los Angelesu]]'' (1986-1994) * ''[[Družina za umret]]'' (1987-1997) * ''[[Simpsonovi]]'' (1989 - danes) * ''[[Dosjeji X]]'' (1993-2002, 2016) * ''[[Newyorška policija]]'' (1993-2005) * ''[[Bolnišnica upanja]]'' (1994-2000) * ''[[Raztresena Ally]]'' (1997-2002) * ''[[Dharma in Greg]]'' (1997-2002) * ''[[King of the Hill]]'' (1997-2009) * ''[[Family Guy]]'' (1999-2002, 2005 - danes) * ''[[Futurama]]'' (1999-2003, 2008-2013) * ''[[American Dad!]]'' (2005 - danes) * ''[[Sit Down, Shut Up (TV serija)|Sit Down, Shut Up]]'' (od 2009) * ''[[The Cleveland Show]]'' (2009-2013) == Filmografija == {{glavni|Seznam filmov 20th Century Fox (1935–1999)|Seznam filmov 20th Century Fox (2000–2020)}} Njihov prvi film po združitvi je bil ''[[Metropolitan]]'' (1935). Studio upravlja več zelo uspešnih filmskih franšiz, kot so ''[[Vojna zvezd]]'', ''[[Ledena doba (serija)|Ledena doba]]'', ''[[Osmi potnik]]'', ''[[Umri pokončno]]'' in ''[[Sam doma]]''. == Glej tudi == * [[Blitz Film]] == Zunanje povezave == * [http://www.20thcenturystudios.com 20thcenturystudios.com] {{Častni oskar}} {{Škrbina-film}}{{Škrbina-podjetje}} [[Kategorija:Filmska podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1935]] [[Kategorija:20th Century Fox|*]] {{normativna kontrola}} lc1aeyp1rjyyheb6qj1g59i52us5599 6659094 6659086 2026-04-12T19:22:14Z ~2026-22524-21 258102 6659094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | company_name = 20th Century Studios | company_logo = [[Slika:20th century fox logotip.jpg|220px|]] | company_type = spada pod konglomerat | foundation = 1935 (z združitvijo) | location = [[Century City]] (LA), [[Kalifornija]] | origins = | key_people = [[Jim Gianopoulos]], (direktor) | area_served = svet | industry = [[film]]ska, TV | products = | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | parent = [[Walt Disney Studios]] ([[The Walt Disney Company]]) | subsid = | homepage = [http://www.20thcenturystudios.com/ 20thcenturystudios.com] | footnotes = }} '''20th Century Studios''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] [[Film|filmsko]] podjetje, (od 1935 do 1985 imenovano ''Twentieth Century-Fox Film Corporation''), znano tudi pod imeni ''20th Century Fox'', ''Fox 2000 Pictures'', preprosto ''Fox'' ali ''20th Century Fox'' ki se primarno ukvarja s [[filmska produkcija|produkcijo]] in distribucijo filmov ter televizijskih programov. Je eden izmed velikih šestih ameriških filmskih studiev. Danes je del konglomerata, v lasti podjetja [[Walt Disney Studios]] ([[The Walt Disney Company]]). Del podjetja je tudi TV mreža [[Twentieth Century Fox Television]], ki je posnela mnogo priljubljenih nanizank in serij. == Serije == * ''[[Mestece Peyton (TV serija)|Mestece Peyton]]'' (1964-1969) * ''[[Batman (TV serija)|Batman]]'' (1966-1968) * ''[[M*A*S*H (TV serija)|M*A*S*H]]'' (1972-1983) * ''[[Zakon v Los Angelesu]]'' (1986-1994) * ''[[Družina za umret]]'' (1987-1997) * ''[[Simpsonovi]]'' (1989 - danes) * ''[[Dosjeji X]]'' (1993-2002, 2016) * ''[[Newyorška policija]]'' (1993-2005) * ''[[Bolnišnica upanja]]'' (1994-2000) * ''[[Raztresena Ally]]'' (1997-2002) * ''[[Dharma in Greg]]'' (1997-2002) * ''[[King of the Hill]]'' (1997-2009) * ''[[Family Guy]]'' (1999-2002, 2005 - danes) * ''[[Futurama]]'' (1999-2003, 2008-2013) * ''[[American Dad!]]'' (2005 - danes) * ''[[Sit Down, Shut Up (TV serija)|Sit Down, Shut Up]]'' (od 2009) * ''[[The Cleveland Show]]'' (2009-2013) == Filmografija == {{glavni|Seznam filmov 20th Century Fox (1935–1999)|Seznam filmov 20th Century Fox (2000–2020)}} Njihov prvi film po združitvi je bil ''[[Metropolitan]]'' (1935). Studio upravlja več zelo uspešnih filmskih franšiz, kot so ''[[Vojna zvezd]]'', ''[[Ledena doba (serija)|Ledena doba]]'', ''[[Osmi potnik]]'', ''[[Umri pokončno]]'' in ''[[Sam doma]]''. == Glej tudi == * [[Blitz Film]] == Zunanje povezave == * [http://www.20thcenturystudios.com 20thcenturystudios.com] {{Častni oskar}} {{Škrbina-film}}{{Škrbina-podjetje}} [[Kategorija:Filmska podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1935]] [[Kategorija:20th Century Fox|*]] {{normativna kontrola}} faqigzveni97lqtageuz9qsqpdrpulo Japodi 0 195817 6659242 6649766 2026-04-13T11:35:07Z ~2026-22868-99 258139 zatipk 6659242 wikitext text/x-wiki [[Slika:Liburnia 5th BC-SL.PNG|thumb|300px|Japodi so živeli v zaledju Liburnov in so nekoč obvladovali tudi kasnejšo severno liburnijsko obalo, v ključno z nekaterimi otoki]] '''Japodi''' ([[Latinščina|lat.]] ''Japodes'', [[grščina|grško]] Ιαποδες, ''Iapodes'', tudi Ιαπυδες, ''Iapydes'') so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito [[Iliri|ilirsko]] [[pleme]], ki je za časa [[starorimska civilizacija|rimske vladavine]] naseljevalo ozemlje na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Japodi so se ukvarjali s [[pastir]]stvom in [[metalurgija|metalurgijo]]. Precej veliko pleme je sestavljalo več različnih rodov ([[Monetini]], [[Avendeati]], [[Arupini]] in drugi). Po vdoru [[Kelti|Keltov]] v 4. stoletju pr. n. št. so prišli pod močan keltski [[gospodarstvo|gospodarski]] vpliv, vendar so v svoji [[kultura|kulturi]] ohranili stare ilirske elemente. Sprva se je njihov življenjski prostor razprostiral na prostoru [[jug|južno]] od [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] mimo [[Snežnik]]a preko vzhodnih pobočij [[Velebit]]a do [[reka|reke]] [[Zrmanja|Zrmanje]] ter okoli gornjega in srednjega toka [[Kolpa|Kolpe]] in srednjega toka [[Una|Une]] v zahodni [[Bosna|Bosni]] do [[Bihač]]a.<ref>Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966</ref> Japodi so se po prodoru Keltov z njimi pomešali, tako da jih grški zgodovinar [[Strabon]] opisuje kot ilirsko-keltsko pleme. Verjetno je bilo njihovo najpomembnejše središče '''Metullum''' ([[grščina|grško]] Μετουλον - ''Metulon''), morda današnji [[Šmihel pod Nanosom]]. Njihov glavni življenjski prostor je bila [[Lika]] in zahodna Bosna, kjer so verjetno imeli v Bihaču sekralni center. Iz Like so se širili proti zahodu, verjetno proti [[Kvarner]]ju. Japodi so bili že od samega začetka v sporu z Rimom. Znani spopadi so bili leta 171 pr. n. št., takrat jih je napadel [[Rimski konzul|konzul]] ''Cassius Longinus'', 129 pr. n. št. je bil poražen konzul ''Sempronius Tuditanus'', v zadnjem trenutku pa vendarle zmagal ''Iunus Brutus''. Leta 78 pr. n. št. jih je na svojem pohodu proti [[Dalmati|Dalmatom]] napadel ''Gaj Koskonija''. Pred letom 56. pr. n. št. so sklenili ''[[Foederati|foedus]]'' z Rimom. Leta 52. pr. n. št. so napadli ''Tergeste'' (današnji [[Trst]]), ogrozili ''Akvilejo'' (današnji [[Oglej]]), tako da je moral [[Cezar]] za varnost naseljencev v [[Furlanija|Furlaniji]] tam namestiti ''15. legijo''. Verjetno so v letih 48/47 pr. n. št. pregnali Rimljane s [[Kras]]a, do leta 35 pr. n. št. so plačevali ''tributum'' in bili v času [[cesar]]ja [[Oktavijan]]a v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. dokončno podjarmljeni. Rimljani so nato Japode hitro romanizirali in na njihovem ozemlju organizirali občine pod rimsko kontrolo.<ref>Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 {{COBISS|ID=2902787}}</ref> == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174777802 Japodi]«. ''Sledi časa'' (23. maj 2021). RTV Slovenija. {{Iliri}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Zgodovina Jugovzhodne Evrope]] {{hist-stub}} 93awevyosg6e6sg4x3carjunff7ptfk Anne Hathaway (igralka) 0 233354 6659111 6522714 2026-04-12T20:30:15Z ~2026-22574-14 258111 dodano o njenem pojavu v the dark knight rises 6659111 wikitext text/x-wiki {{for|ženo [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]]|Anne Hathaway (Shakespeare)}} {{Infobox Actor | name = Anne Hathaway | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1999–danes | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | awards = glej [[#Filmografija|Filmografija]] }} '''Anne Jacqueline Hathaway''',<ref name="sundaytimes">Noben specifični avtor ni naveden. »Oblečena za uspeh.« ''[[The Sunday Times (UK)|The Sunday Times]].'' 24. september 2006. Pridobljeno dne 8. oktober 2006.</ref><ref>[http://entertainment.ivillage.com/movies/features/0,,9bxdt103-p,00.html »Intervju s slavno osebo: Rastoče bolečine Anne Hathaway.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061022072915/http://entertainment.ivillage.com/movies/features/0,,9bxdt103-p,00.html |date=2006-10-22 }} ''Entertainment iVillage.'' Pridobljeno dne 31. december 2006.</ref> [[Američani|ameriška]] [[filmska igralka|filmska]], [[gledališka igralka|gledališka]] in [[televizijska igralka|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]],<ref>[http://www.people.com/people/anne_hathaway »Anne Hathaway.«] ''[[People magazine|People]]'' magazine. Retrieved October 10, 2008.</ref> * [[12. november]] [[1982]], [[Brooklyn]], [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref>[http://www.movietome.com/people/76242/anne-hathaway/trivia.html »Anne Hathaway.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081217153551/http://www.movietome.com/people/76242/anne-hathaway/trivia.html |date=2008-12-17 }} movietome.com. Pridobljeno dne 8. oktobert 2006.</ref><ref name="princessdvd">''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'' DVD komentatorji. Pogled na produkcijo filma za kamerami. Pridobljeno dne 19. september 2006.</ref> Po mnogih vlogah v [[gledališče|gledališču]] je zaigrala v [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''Get Real''. Odigrala je vlogo [[Mia Thermopolis|Mie Thermopolis]] v [[film]]u ''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'' (2001). Po treh letih je ta lik ponovno upodobila v filmu ''[[Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka]]'' (2004), vmes pa je igrala v mnogih [[družinski filmi|družinskih filmih]], na primer v filmu ''[[Uročena Ella (film)|Uročena Ella]]'' (2004), kjer je imela glavno vlogo. Anne Hathaway je zaigrala dramatični vlogi v filmih ''Havoc'' in ''[[Gora Brokeback]]'' (oba iz leta 2005). Igrala je tudi v filmu ''[[Hudičevka v Pradi (film)|Hudičevka v Pradi]]'' (2006) in se pojavila v filmu ''[[Ljubljena Jane]]'' (2007) kot [[Jane Austen]]. Leta 2008 je odigrala najbolje kritično sprejeto vlogo v svoji karieri, vlogo v filmu ''[[Rachel se poroči]]'', za katero je prejela nominacijo za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo igralko. Leta 2010 je zaigrala v dobro prodajanih filmih ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' in ''[[Alica v čudežni deželi (film, 2010)|Alica v čudežni deželi]]'' [[Tim Burton|Tima Burtona]]. [[Revija]] ''[[People (revija)|People]]'' jo je imenovala za eno izmed zvezd preboja po njihovem izboru leta 2001<ref>{{navedi splet |url=http://www.movietome.com/people/76242/anne-hathaway/trivia.html |title=Anne Hathaway |work=movietome.com |accessdate=9. oktober 2006 |archive-date=2008-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217153551/http://www.movietome.com/people/76242/anne-hathaway/trivia.html |url-status=dead }}</ref> in jo leta 2006 uvrstila na njihov seznam »petdesetih najlepših ljudi«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/anne_hathaway |title=Anne Hathaway |work=[[People (magazine)|People]] |accessdate=10. oktober 2008}}.</ref> == Zgodnje življenje in začetki kariere == Anne Jacqueline Hathaway se je rodila v [[Brooklyn]]u, [[New York]], [[Združene države Amerike]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/name/nm0004266/bio |title=Anne Hathaway |accessdate=12. 3. 2007 |work=Internet Movie Database}}</ref><ref name="carrell" /> kot hči Geralda Hathawaya, [[odvetnik]]a in Kathleen Ann »Kate« (roj. McCauley), [[igralec (umetnik)|igralke]], ki jo je navdušila nad igralskim poslom, da je odšla po njenih stopinjah.<ref name=siu>{{navedi knjigo|last=Marquis Who's Who, Inc|authorlink=|title=Kdo je kdo v ustvarjalnem poslu: 1. izdaja |publisher=Marquis Who's Who|date=1989|location=|pages=275|url=|isbn=0837918502}}</ref> Ko je bila stara šest let se je njena družina preselila v [[Millburn, New Jersey]].<ref name=msnbc>[http://msnbc.msn.com/id/13463798/ »Anne Hathaway se uči od pomivalca posod v 'Pradi'«]. Associated Press. 27. junij 2006. Pridobljeno dne 29. junij 2006.</ref> Ima starejšega brata Michaela in mlajšega brata Thomasa. Ima nekaj [[Irci|irskih]], [[Francozi|francoskih]], [[Nativo-američani|nativo-ameriških]] in [[Nemci|nemških]] korenin.<ref>{{navedi novice |last=Barlow |first=Helen |url=http://www.news.com.au/couriermail/story/0,23739,21468251-5003420,00.html |title=Nenačrtovana Jane |work=The Courier-Mail |date=31. marec 2007 |accessdate=13. julij 2010 |archiveurl=https://archive.today/20120702231256/http://www.couriermail.com.au/entertainment/movies/no-plain-jane/story-e6freqex-1111113246589 |archivedate=2012-07-02 |url-status=live }}</ref> Vzgojena je bila v duhu [[katoličani|katoliške vere]], ki ji je privzgojila »zares močne vrednote« in v otroštvu si je želela postati [[nuna]].<ref name="msnbc" /><ref name="nun">{{navedi splet |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080518053541/http://www.thehimalayantimes.com/GuffShuff.asp?filename=6a5a9a8sa.9amal&folder=aGDafTaSah4afaf&Name=GuffShuff&dtSiteDate=20060607 |archivedate=2008-05-18 |title=Anne Hathaway si je želela postati nuna |work=The Himalayan Times |publisher=WebArchive.org |url=http://www.thehimalayantimes.com/ |accessdate=19. oktober 2009 |url-status=live }}</ref> Pri petnajstih si je premislila, saj je takrat njen starejši brat, Michael, družini razkril, da je [[homoseksualnost|homoseksualec]].<ref name="nun" /> Menila je, da zaradi bratove spolne usmerjenosti ne more biti več del te vere. Leta 2009 je povedala, da ni katoličanka, saj še ni »našla prave vere« zase, kasneje pa je povedala, da so njena verska prepričanja »še v izdelavi.«<ref name="nun" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/2010/02/09/anne-hathaway-quit-cathol_n_455168.html |title=Anne Hathaway je opustila katoliško vero zaradi svojega homoseksualnega brata |publisher=Huffingtonpost.com |date= |accessdate=7. marec 2010}}</ref> Kot otrok je bila predčasno sprejeta na šolo Wyoming Elementary School v Millburnu, kjer je začela hoditi v prvi razred, ko bi morala biti še vedno v vrtcu.<ref>Komentatorji filma ''Princeskin dnevnik'' z Anne Hathaway in Julie Andrews. Pridobljeno dne 19. september 2006.</ref> Diplomirala je na šoli Millburn High School, kjer je tudi začela s svojo igralsko kariero, saj so jo vključili v veliko šolskih iger; bila je zelo uspešna in za upodobitev Winifred v ''Once Upon a Mattress'' dobi nominacijo za nagrado [[Rising Star Award]] v kategoriji za »najboljši nastop srednješolske igralke«. V tem času je igrala tudi v igrah, kot so ''Jane Eyre'' in ''Gigi'' v [[gledališče|gledališču]] Paper Mill Playhouse (ta je postavljen v [[New Jersey]]ju blizu njene šole).<ref name="query.nytimes.com">McKinley, Jesse. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B03E1D9113FF93BA25751C0A9649C8B63 » Za samozavest na odru in politične vere v krilih.«] ''[[The New York Times]]'', 18. februar 2002, pridobljeno dne 4. april 2008.</ref> Nekaj semesterov je preživela na [[Kolidž Vassar|Kolidžu Vassar]] (''Vassar College'') v [[Poughkeepsie (mesto), New York|Poughkeepsieju]], [[New York]], kjer je študirala [[angleščina|angleški jezik]], preden se je premestila v Newyorško univerzo Gallatin School of Individualized Study, vendar še danes vedno ponavlja, da je bil vpis na kolidž ena izmed njenih najboljših odločitev in da je uživala med ostalimi ljudmi, ki so poskušali »odrasti«.<ref name="jane">{{cite journal |title=All-Access Anne |journal=[[Jane (magazine)|Jane]] |date=23. junij 2006 |url=http://www.glamour.com/about/jane |access-date=2010-01-25 |archive-date=2010-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100125005608/http://www.glamour.com/about/jane |url-status=dead }}</ref> Bila je članica kluba Barrow Group Theater Company's acting program in s tem postala edina najstnica, ki so jo sprejeli vanj.<ref name="mercury">{{navedi splet | work=The Chicago Tribune | title=Zvezdnica filma ''Hudičevka v Pradi'', Anne Hathaway, ne mara ošabnosti | url=http://www.chicagotribune.com/topic/zap-annehathawaydevilwearsprada,0,2647284.story | accessdate=9. 10. 2008}}</ref> Kot najstnica je bila Anne Hathaway predana igralskemu programu Barrow Group Theater Company.<ref name="mercury" /> S [[sopran]]om je Anne Hathaway med letoma 1998 in 1999 nastopala v zboru All-Eastern U.S. High School Honors Chorus v [[Carnegie Hall]]u ter v gledaliških igrah, ki jih je prirejalo gledališče [[Seton Hall Prep]] v [[West Orange, New Jersey|West Orangeu]], [[New Jersey]]. Tri dneve po nastopu z zborom v Carnegie Hallu je pri šestnajstih letih dobila prvo televizijsko vlogo in sicer vlogo Megan Green v [[Fox]]ovi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''Get Real''. Za to serijo je posnela 13 epizod. Anne Hathaway je trenirana igralka in pravi, da raje nastopa v gledališču, kot pa s filmskimi vlogami.<ref name="msnbc" /> Njen stil igranja primerjajo z igralkami, kot sta [[Judy Garland]] in [[Audrey Hepburn]].<ref>{{navedi novice|title=»Oblečena za uspeh« |work=[[The Sunday Times (UK)|The Sunday Times]] |date=24. september 2006}}</ref> Ona sama je Judy Garland navedla za svojo najljubšo igralko<ref name="princessdvd" /> in [[Meryl Streep]] kot svoj idol.<ref>{{navedi splet |url=http://entertainment.ivillage.com/movies/features/0,,9bxdt103-p,00.html |title=»Intervju s slavno osebnostjo: Rastoče bolečine Anne Hathaway« |work=Entertainment iVillage |accessdate=31. december 2006 |archive-date=2006-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061022072915/http://entertainment.ivillage.com/movies/features/0,,9bxdt103-p,00.html |url-status=dead }}</ref> == Kariera == === 2001–2004: Kariera se začne === Imela je vlogo Jean Sabine v [[film]]u ''The Other Side of Heaven'' ob igralcu [[Christopher Gorham|Christopherju Gorhamu]]. Pred tem je odšla na avdicijo za Mio Thermopolis v filmu ''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'', ki ga je režiral [[Garry Marshall]]. Na avdicijo je odšla med postankom med letom na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]] in vlogo dobila po eni avdiciji, tako da je igrala poleg [[Julie Andrews]]. Garry Marshall je kasneje povedal, da ji je vlogo dodelil zato, ker se mu je zdela prava zanjo: med avdicijo je namreč padla s stola, njega pa je ta nerodnost zelo spominjalo na lik, Mio Thermopolis.<ref name=princessdvd /><ref name="carrell">[http://www.moviefone.com/unscripted/get-smart/324/unscripted-complete-interview/2143441 ''Ujemite Smarta.''] Moviefone.com. V intervjuju ob 4:36. Pridobljeno dne 21. junij 2008.</ref> (Kakorkoli že, med pogovorom z [[Steve Carell|Steveom Carellom]] leta 2008 je Anne Hathaway zanikala, da je med to avdicijo padla s stola, kljub temu pa je odkrito priznavala, da je »štor«.)<ref name="carrell" /> Film ''Princeskin dnevnik'' je izšel pred filmom ''The Other Side of Heaven'',<ref>Falk, Ben. [http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/29/the_princess_diaries_2001_review.shtml »''Princeskin dnevnik.'' (2001)«] ''[[British Broadcasting Corporation|BBC]].'' 11. december 2001. Pridobljeno dne 19. september 2006.</ref> pa tudi danes je Anne Hathaway veliko bolj prepoznavna pod vlogo Mie Thermopolis, kot pa po liku iz drugega filma.<ref>[http://www.adherents.com/movies/christian_box.html »Krščanski filmi: Primerjava statistike zaslužka filma.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091216060125/http://www.adherents.com/movies/christian_box.html |date=2009-12-16 }} Adherents.com. Pridobljeno dne 5. oktober 2006.</ref> Po svetu je film ''Princeskin dnevnik'' prejel velik komercialni uspeh<ref>[http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=princessdiaries.htm »Statistika zaslužka filma ''Princeskin dnevnik'' (2001)«]. BoxOfficeMojo.com. Pridobljeno dne 19. septmeber 2006.</ref> in kmalu po izidu so začeli načrtovati nadaljevanje. Veliko filmskih kritikov je njen nastop pohvalilo; nek kritik z [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-ja je, na primer, napisal: »Anne Hathaway žari v glavni vlogi in ustvarja enkratno kemijo.«<ref>{{navedi splet|last=Falk |first=Ben |url=http://www.bbc.co.uk/films/2001/11/29/the_princess_diaries_2001_review.shtml |title=''Princeskin dnevnik.'' (2001) |work=[[British Broadcasting Corporation|BBC]] |date=11. december 2001 |accessdate=19. september 2006}}</ref> Film ''The Other Side of Heaven'' je prejel večinoma negativne ocene s strani filmskih kritikov, vendar ga je javnost prejela pozitivno, vsaj glede na to, da je imel versko temo.<ref>[http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=othersideofheaven.htm »Statistika zaslužka filma ''The Other Side of Heaven'' (2001)«]. BoxOfficeMojo.com. Pridobljeno dne 4. oktober 2006.</ref> V februarju 2002 je poleg [[Brian Stokes Mitchell|Briana Stokes Mitchella]] v produkciji firme [[City Center]] Encores! zaigrala v koncertu ''Carnival!'' kot Lilli. Istega leta je posnela glasovno različico knjig v seriji ''[[Princeskin dnevnik]]'' in posnela glasovno različico prvih treh knjig. Glas je posodila tudi liku Haru v angleški različici Hiroyuki Moritovega filma ''The Cat Returns''.<ref>[http://www.ultimatedisney.com/thecatreturns.html »''The Cat Returns'' - Ocena DVD-ja.«] Ultimate Disney.com. Pridobljeno dne 23. oktober 2008.</ref> V naslednjih treh letih nadaljuje z igranjem v različnih družinskih filmih in tako v očeh javnosti postane vzornica mnogih otrok.<ref name=sweet>»Anne Hathaway je presladka, da bi jo premagali.« ''[[Los Angeles Times]]''. 12. junij 2004. Pridobljeno dne 3. oktober 2006.</ref> V letu 2002 igra v filmu z naslovom ''[[Nicholas Nickleby (film, 2002)|Nicholas Nickleby]]'' ob [[Charlie Hunnam|Charlieju Hunnamu]] in [[Jamie Bell|Jamieju Bellu]], kjer je večinoma prejela pozitivne ocene. Revija ''[[Northwest Herald]]'' je film označila za »neverjetno smešen film«,<ref>Westhoff, Jeffrey. [http://www.rottentomatoes.com/m/1119037-nicholas_nickleby/articles/830465/an_unbelievably_fun_film_just_a_leading_man_away_from_perfection »''Nicholas Nickleby'' (2002)«]. ''[[Northwest Herald]]''. Nedatirano besedilo. Pridobljeno dne 23. oktober 2006.</ref> revija ''[[Deseret News]]'' pa je napisala, da je igralska zasedba filma »vredna [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]]«.<ref>{{navedi splet |last=Vice |first=Jeff |url=http://deseretnews.com/movies/view/1,1257,310000174,00.html |title=»''Nicholas Nickleby''« |work=[[Deseret News]] |date=23. januar 2003 |accessdate=23. september 2006 |archive-date=2008-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217130740/http://deseretnews.com/movies/view/1,1257,310000174,00.html |url-status=dead }}</ref> Film je kljub kritičnemu uspehu od prodaje vstopnic zaslužil manj kot 4 milijone [[ameriški dolar|$]].<ref>[http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=nicholasnickleby.htm »Statistika zaslužka filma ''Nicholas Nickleby'' (2002)«]. Box Office Mojo. Pridobljeno dne 23. oktober 2006.</ref> Njena naslednja vloga je bila vloga Elle iz Frella (glavni lik) v filmu ''[[Uročena Ella]]'' iz leta 2004, napisanem po istoimenskem [[roman]]u, ki pa je prejel ravnodušne ocene.<ref>Elder, Robert. »Ocena filma: ''Uročena Ella''«. ''[[Chicago Tribune]]''. Pridobljeno dne 23. september 2006.</ref><ref>''[[New York Times]]''. »Izid filma ''Uročena Ella''«. 9. april 2004. Pridobljeno dne 23. september 2006.</ref> V njem je Anne Hathaway zapela dve [[skladba|pesmi]] in tri [[soundtrack]]e, vključno z duetom z [[Jesse McCartney|Jessejem McCartneyjem]]. Leta 2004 je Anne Hathaway poleg [[Gerard Butler|Gerarda Butlerja]] dobila vlogo v filmu ''[[Fantom iz opere (film, 2004)|Fantom iz opere]]'', vendar jo je zavrnila, saj se je želela osredotočiti na snemanje drugega dela filma ''Princeskin dnevnik'' (2001), ''[[Princeskin dnevnik 2: kraljevska zaroka]]''.<ref>[http://www.tvguide.com/celebrities/anne-hathaway/bio/140171 »Anne Hathaway: Življenjepis«.] ''TV Guide''. Pridobljeno dne 19. oktober 2009.</ref> [[Walt Disney Studios|Disney]] s produkcijo tega filma začne zgodaj leta 2004, film sam pa izide avgusta tistega leta. Film je prejel v glavnem negativne ocene s strani filmskih kritikov, vendar je kljub temu zaslužil 95,1 milijonov $, za samo snemanje filma pa so porabili 40 milijonov $.<ref>[http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=princessdiaries2.htm »Princeskin dnevnik 2: Kraljevska zaroka«.] BoxOfficeMojo.com. Pridobljeno dne 10. oktober 2008.</ref> === 2005–2007: Prehod === [[Slika:Anne Hathaway at the 2007 Deauville American Film Festival-01A.jpg|thumb|upright|Anne Hathaway na festivalu [[Deauville American Film Festival]] v letu 2007]] Po filmu ''Princeskin dnevnik 2: kraljevska zaroka'', se Anne Hathaway pojavi v več [[Dramski film|filmskih dramah]]. Izrazila se je, da »vsakdo, ki je vzor otrokom, potrebuje premor«<ref name="jane" />, čeprav se ji je zdelo »prisrčno, da otroci rastejo z njo«.<ref name=sweet /> V letu 2005 je glas posodila [[Rdeča kapica|Rdeči kapici]] v filmu ''[[Kdo je podtaknil Rdeči kapici?]]'', ki je prejel v glavnem pozitivne ocene, v istem letu pa je igrala tudi v filmu ''Havoc'', ki je govoril o pokvarjenem članu družbe. Anne Hathaway se je v filmu slekla in posnela tudi nekaj spolnih scen. Kljub temu, da je bil film precej drugačen od njenih prejšnjih del je Anne Hathaway zanikala, da je vlogo sprejela zato, da bi se javnosti prikazala kot bolj odrasla igralka, povedala pa je tudi, da so gole scene v določenih filmih del tega, kar je izbrala za svoj poklic; zaradi tega prepričanja, se ji ne zdi moralno sporno pojavljati gol v določenih filmih.<ref>Epstein, Daniel Robert. [http://www.ugo.com/channels/girlfriends/features/annehathaway/ »Anne Hathaway iz filma ''Gora Brokeback.''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081006081454/http://www.ugo.com/channels/girlfriends/features/annehathaway/ |date=2008-10-06 }} ugo.com. Pridobljeno dne 10. oktober 2008.</ref> Film v [[Združene države Amerike|ZDA]] sploh ni izšel (je pa v drugih državah) in sicer zaradi šibkega kritičnega sprejema.<ref>[http://www.rottentomatoes.com/m/havoc/ »''Havoc'' (2005).«] Rottentomatoes.com. Pridobljeno dne 10. oktober 2008.</ref> Po filmu ''Havoc'' se je ob igralcih [[Heath Ledger|Heathu Ledgerju]] in [[Jake Gyllenhaal|Jaku Gyllenhaalu]] pojavila v drami ''[[Gora Brokeback]]''.<ref>[http://www.rottentomatoes.com/m/brokeback_mountain/ »''Gora Brokeback'' (2005).«] Rottentomatoes.com. Pridobljeno dne 10. oktober 2008.</ref> ''Gora Boreback'' je bil eden izmed redkih uspešnih filmov, ki opisujejo homoseksualno razmerje v šestdesetih letih prejšnjega razmerja, film sam pa je prejel mnogo nominacij za oskarja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/brokeback_mountain/ |title=''Gora Brokeback'' (2005) |work=Rottentomatoes.com |accessdate=10. oktober 2008}}</ref> Anne Hathaway je pozneje povedala, da ji je snemanje filma pomenilo več, kot nagrade, ki jih je film dobil in da si je kot igralka želela pripovedovati predvsem zgodbe, kot je bila zgodba v filmu ''Gora Brokeback''.<ref name="inside">{{cite journal|last=Hooper |first=Barrett |title=Mala Annie prikoraka v prostor v Pradi |journal=Inside Entertainment |issue=Junij 2006 |pages=37–44}}</ref> Njen naslednji film je bila [[komedija]] v letu 2006, ''[[Hudičevka v Pradi]]'', kjer je igrala asistentko vplivne urednice neke [[moda|modne]] [[revija|revije]], ki jo je upodobila [[Meryl Streep]]. Kasneje je Streepovo opisala kot naravnost »preprosto božansko«.<ref name="msnbc" /> Anne Hathaway je povedala tudi, da je snemanje tega filma zelo dvignilo njen odnos do mode, vendar da ni spremenilo njenega osebnega stila, kljub temu, da je že prej trdila, da je to »enostavno nekaj, česar ne dojamem«.<ref name="mercury" /> V [[intervju]]ju z revijo ''[[Us Weekly]]'' je povedala, da sta se ona in sodelavka, igralka [[Emily Blunt]] hujšanja lotili na popolnoma napačen način. Dejala je: »Vse sem praktično tlačila sadje, zelenjavo in ribe [za hujšanje]. Tega ne bi nikomur priporočila. Emily Blunt in jaz sva se lahko samo tolažili in jokali, ker sva bili tako lačni.«<ref>[http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/hathaway%20starved%20on%20devil%20wears%20prada_1070987 »Anne Hathaway - Hathawayjeva 'strada' na snemanju filma ''Hudičevka v Pradi''.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081218023719/http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/hathaway%20starved%20on%20devil%20wears%20prada_1070987 |date=2008-12-18 }} contactmusic.com. 10. junij 2008.</ref> [[Slika:Anne Hathaway (2009).jpg|thumb|left|upright|Anne Hathaway na 15. podelitvi nagrad [[Screen Actors Guild Awards]] leta 2009]] Leta 2007 je dobila vlogo v filmu ''[[Napumpana]]'', vendar jo je zavrnila in kasneje jo je nadomestila [[Katherine Heigl]]. Režiser in scenarist [[Judd Apatow]] filma ''Napumpana'' je za izdajo revije ''[[The New York Times Magazine]]'' v maju 2007 povedal, da je Anne Hathaway zavrnila vlogo v filmu »ker nam ni želela pustiti uporabiti resničnega posnetka ženske med rojevanjem za ustvarjanje iluzije tega, kako njen lik rojeva.«<ref>{{navedi splet |url=http://abwww.tmz.com/2007/06/18/the-vagina-mysteries/ |title=»Skrivnosti vagine« |work=TMZ.com |date=18. junij 2007 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2009-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090903004650/http://abwww.tmz.com/2007/06/18/the-vagina-mysteries |url-status=dead }}</ref> Anne Hathaway je v intervjuju z revijo ''[[Marie Claire]]'' v avgustu 2008 povedala, da ni »verjela, da je bilo to potrebno za zgodbo.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.marieclaire.co.uk/celebrity/interviews/265792/anne-hathaway-interview.html |title=Intervju z Anne Hathaway |accessdate=17. 8. 2008 |date=4. 7. 2008 |publisher=[[Marie Claire]] |archive-date=2008-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829191501/http://www.marieclaire.co.uk/celebrity/interviews/265792/anne-hathaway-interview.html |url-status=dead }}</ref> Njen naslednji pomembnejši film je prišel leta 2007 in sicer v drami ''[[Ljubljena Jane]]'', kjer je upodobila angleško pisateljico [[Jane Austen]].<ref name=inside /> [[Tim Burton]] jo je povabil k igranju v filmu ''[[Sweeney Todd: Hudičev brivec]]'', kjer naj bi zaigrala lik [[Johanna Barker|Johanne Barker]], vendar je kasneje vlogo dobila [[Jayne Wisener]], saj naj bi se Burton odločil, da bo vlogo raje dodelil mlajši in manj znani igralki.<ref>{{navedi splet |url=http://celebrity.premiere.com/movie_stars/celebrity-trivia-Anne+Hathaway%20__193129 |title=Življenjepis filmske zvezdnice&nbsp;– Anne Hathaway |work=[[Premiere (magazine)|Premiere]] |accessdate=19. oktober 2009 |archive-date=2010-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100908234945/http://celebrity.premiere.com/movie_stars/celebrity-trivia-Anne+Hathaway%20__193129 |url-status=dead }}</ref> === 2008–danes: Trenutni in prihajajoči projekti === [[Slika:Anne Hathaway (actress).jpg|thumb|upright|Anne Hathaway na modnem tednu Mercedes-Benza leta 2008]] V januarju 2008 se je Anne Hathaway pridružila lepotnim velikanom [[Lancôme]], kot obraz njihove dišave Magnifique.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sassybella.com/index.php/2008/01/03/anne-hathaway-confirmed-as-new-ambassador-for-lancome/ |title=Anne Hathaway potrjena za novo ambasadorko podjetja Lancome |work=sassybella.com |date=3. januar 2008 |accessdate=13. julij 2010}}</ref> V oktobru istega leta je gostila oddajo ''[[Saturday Night Live]]''. Njen prvi film tistega leta je bil film z naslovom ''[[Ujemite Smarta (film)|Ujemite Smarta]]'', moderna verzija [[televizijska serija|televizijske serije]] [[Mel Brooks|Mela Brooksa]], ''Get Smart'' iz šestdesetih. Poleg nje so igrali igralci, kot so [[Steve Carell]], [[Dwayne Johnson]] in [[Alan Arkin]]. Film je bil zelo uspešen pri zaslužku, pa tudi filmski kritiki so mu dodelili večinoma pozitivne ocene, zaradi česar so veliko govorili o nadaljevanju. Pojavila se je v cameo pojavu filma ''Get Smart's Bruce and Lloyd: Out of Control''. V oktobru sta izšla dva filma, v katerih je imela pomembnejše vloge: ''[[Rachel se poroči]]'' z [[Debra Winger|Debro Winger]] in ''Passengers'' z [[Patrick Wilson|Patrickom Wilsonom]]. [[Premiera (dogodek)|Premiera]] filma ''Rachel se poroči'' je potekala v [[Benetke|Benetkah]] in Hathawayjeva (ki je v njem igrala Kym) je s strani kritikov dobila kar nekaj precej vzpodbudnih pohval. Nominirana je bila za nagradi Academy Award in [[zlati globus]]. Anne Hathaway je povedala, da se je njen lik iz filma še bolj povezal z njo, saj je film temeljil na dejanskih razmerjih in zaradi močnih čustev, ki so bila prisotna v filmu.<ref>{{navedi splet |last=Tewksbury |first=Drew |url=http://drewtewksbury.com/2008/10/01/anne-hathaway/ |title=»Anne Hathaway« |work=Metromix.com |date=30. september 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2008-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081012080421/http://drewtewksbury.com/2008/10/01/anne-hathaway/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:AnneHathawayAAFeb09.jpg|thumb|upright|Anne Hathaway na rdeči preprogi v letu 2009 na 81. podelitvi nagrad [[Academy Awards]]]] V letu 2009 se je poleg [[Kate Hudson]] pojavila v komediji ''[[Vojna nevest]]'', ki je izšla 9. januarja tistega leta. Anne Hathaway je film opisala kot »ostudno komercialen&nbsp;– tako veličasten.«<ref name=Hathaway>{{navedi splet |title= Anne Hathaway: Bojevnica za oskarja je prava profesionalka |url=http://www.telegraph.co.uk/culture/film/starsandstories/4125213/Anne-Hathaway-Oscar-contender-who-is-the-real-deal.html|accessdate= 11. januar 2009 |author= Naomi West|date= 9. januar 2009 |publisher= The Telegraph}}</ref> Skupaj s soigralko sta se v februarju/marcu tistega leta pojavili na naslovnici revije ''Modern Bride'', medtem pa je Anne Hathaway v mnogih intervjujih poudarjala, da sama ni »takšen tip dekleta, da bi kar naprej sanjala o poroki«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fanpop.com/spots/anne-hathaway/articles/7557/title/anne-hathaway-biography |title=Anne Hathaway Biography |work=Fanpop.com |date=2009 |accessdate=9. februar 2012}}</ref> V letu 2010 je v kar nekaj posodila glas raznim likom v televizijskih serijah, kot sta ''Family Guy'' in ''[[Simpsonovi]]'' (zanjo je prejela tudi nagrado [[Emmy]] v kategoriji za »izstopajoči glasovni nastop«),<ref name=Foster>{{navedi novice |author=Snierson, Dan |url=http://hollywoodinsider.ew.com/2008/09/exclusive-jodie.html |title=Ekskluzivno: Jodie Foster in Anne Hathaway bosta gostovali v seriji ''Simpsonovi'' |work=Entertainment Weekly |accessdate=4. 9. 2008 |date=3. 9. 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905024818/http://hollywoodinsider.ew.com/2008/09/exclusive-jodie.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2009/03/anne-hathaway-gets-animated-for-family-guy.html »Anne Hathaway animira za serijo ''Family Guy.''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100113092957/http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2009/03/anne-hathaway-gets-animated-for-family-guy.html |date=2010-01-13 }} ''Zap2It.com''. 27. marec 2009.</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.emmys.com/sites/emmys.com/files/62ndemmys_noms.pdf |title=62. podelitev Emmyjev - Seznam nominiranih |accessdate=8. julij 2010 |archive-date=2011-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808202317/http://www.emmys.com/sites/emmys.com/files/62ndemmys_noms.pdf |url-status=dead }}</ref> igrala pa je tudi Violo na festivalu [[New York Shakespeare Festival]] poleti 2009 poleg igralcev, kot so [[Audra McDonald]] kot Olivia, [[Raul Esparza]] kot vojvoda Orsino in [[Julie White]] kot Maria.<ref name="nyt2009">{{navedi splet|url=http://theater2.nytimes.com/2009/06/26/theater/reviews/26night.html|title=Ljubim te, popoln si. Si dekle?|last=Isherwood|first=Charles|date=26. junij 2009|publisher=New York Times|accessdate=4. 7. 2009 }}</ref> V letu 2010 so izšli naslednji filmski projekti Anne Hathaway: [[Tim Burton|Tima Burtona]], ''[[Alica v čudežni deželi (film, 2010)|Alica v čudežni deželi]]'', filmska upodobitev knjig ''[[Alica v čudežni deželi]]'' in ''Through the Looking-Glass'' poleg [[Helena Bonham Carter|Helene Bonham Carter]] in [[Johnny Depp|Johnnyja Deppa]], v romantični komediji ''The Fiancé'',<ref name="fiance">{{navedi splet|url=http://movies.tvguide.com/Movie-News/Anne-Hathaway-Star-27550.aspx |title=Anne Hathaway zaigra v filmu ''Fiancé'' |work=[[TV Guide]] |date=22. oktober 2008 |accessdate=24. oktober 2008}}</ref> filmski upodobitvi [[roman]]a Julie Buxbaum, ''The Opposite of Love'', film [[Garry Marshall|Garryja Marshalla]], ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'', upodobitvi biografije [[Gerald Clarke|Geralda Clarka]], ''Get Happy: The Life of Judy Garland,'' v kateri je zaigrala glavno vlogo.<ref name="garland">{{navedi splet |url=http://newsinfilm.com/?p=11127 |title=Anne Hathaway bo zaigrala Judy Garland |work=News in Film |date=23. marec 2009 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903194009/http://newsinfilm.com/?p=11127 |url-status=dead }}</ref> 8. decembra 2009 so sporočili, da bo Anne Hathaway zaigrala vlogo [[Felicia Hardy|Felicie Hardy]] v filmu [[Sam Raimi|Sama Raimija]], ''[[Spider-Man 4]]''. [[Felicia Hardy]] se v filmu ne bo spremenila v črno mačko, kot v stripih; namesto tega bo Raimijeva Felicia Hardy postala nov lik s supermočmi, imenovan Vulturess.<ref>{{navedi splet|url=http://www.movieline.com/2009/12/exclusive-spider-man-4-circling-john-malkovich-anne-hathaway.php?page=all |title=Film ''Spider-Man 4'' kroži od Johna Malkovicha do Anne Hathaway |work=Movieline LLC |publisher=MoveLine |date=8. december 2009 |accessdate=12. december 2009}}</ref> 5. januarja 2010 je bilo sporočeno, da bodo ponovno napisali scenarij za film ''Spider-Man 4'' in da se Anne Hathaway v filmu ne bo pojavila, saj je »predraga.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.cinemablend.com/new/Spider-Man-4-Will-Not-Be-Ready-By-May-5th-2011-16402.html |title=''Spider-Man 4'' ne bo nared vse do 5. maja 2011 |publisher=CinemaBlend.com |date=5. januar 2010 |accessdate=9. januar 2010 |archive-date=2010-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110015659/http://www.cinemablend.com/new/Spider-Man-4-Will-Not-Be-Ready-By-May-5th-2011-16402.html |url-status=dead }}</ref> Na koncu je bil Spider-Man 4 preklican, Hathaway pa je leta 2012 igrala v filmu [[Vzpon viteza teme]], kjer je upodobila [[Catwoman (lik)|Catwoman]]. == Zasebno življenje == [[Slika:Anne Hathaway 2008.jpg|thumb|left|upright|Anne Hathaway na premieri ''[[Ujemite Smarta (film)|Ujemite Smarta]]'' v juniju 2008]] Anne Hathaway se ukvarja z mnogimi dobrodelnimi deli, vključena pa je tudi v organizacije The Creative Coalition, The Step Up Women's Network, [[St. Jude Children's Research Hospital]], The Human Rights Campaign in The Lollipop Theatre Network, organizacije, preko katerih filmske zvezde pomagajo bolnim otrokom. V letu 2008 ji je revija ''[[Elle (revija)|Elle]]'' podelila naslov »ženske v Hollywoodu« ter se ji zahvalila za delo preko organizacij The Step Up Women's Network in The Human Rights Campaign. Anne Hathaway je v zgodnjem delu leta 2007 odkrito spregovorila o [[Velika depresivna motnja|depresiji]], s katero se je spopadala v najstniških letih. Povedala je, da jo je v glavnem prebrodila brez raznih zdravil in podobnega.<ref>{{navedi splet|last=Rubin |first=Courtney |url=http://www.people.com/people/article/0,,20010971,00.html |title=»Anne Hathaway pravi, da se je borila z depresijo« |work=People.com |date=6. februar 2007 |accessdate=13. julij 2010}}</ref> V letu 2008 je v ''Late Show with David Letterman'' povedala, da je (spet) opustila [[kajenje]]. Igralka je s to razvado začela med snemanjem filma ''[[Rachel se poroči]]'', kjer je pokadila »veliko« cigaret, nato »za nekaj časa odnehala« in spet začela v stresnem poletju, ko je končala razmerje z Raffaellom Follierijem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fashionwiredaily.com/first_word/entertainment/article.weml?id=2165 |title=Nova podoba Anne Hathaway na premieri filma ''Rachel se poroči'' |last=Peters |first=Jenny |date=16. september 2008 |publisher=Fashion Wire Daily |accessdate=13. oktober 2008 |archive-date=2008-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081218065835/http://www.fashionwiredaily.com/first_word/entertainment/article.weml?id=2165 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.femalefirst.co.uk/entertainment/Anne+Hathaway-57791.html »Zanimivosti o Anne Hathaway.«] ''FemaleFirst''. 2. oktober 2008.</ref><ref name="grills" /> Odločila se je, da bo s tem prenehala in da bo postala [[vegetarijanstvo|vegetarijanka]].<ref name="grills">{{navedi splet |last=Chi |first=Paul |url=http://www.people.com/people/article/0,,20230143,00.html |title=David Letterman se pogovarja z Anne Hathaway o njenem bivšem fantu |work=People.com |date=12. oktober 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2010-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100419192803/http://www.people.com/people/article/0,,20230143,00.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|last=McIntee |first=Michael Z |url=http://lateshow.cbs.com/latenight/lateshow/wahoo/index/php/20080930.phtml |title=Torek, 2991. epizoda 30. septembra 2008 |work=CBS.com |date=30. september 2008 |accessdate=13. julij 2010}}</ref> V novembru 2008 je povedala, da hodi z igralcem [[Adam Shulman|Adamom Shulmanom]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2008/11/05/anne_hathaway_s_new_boyfriend_revealed |title=Nov fant Anne Hathaway je razkrit |date=5. november 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118094710/http://www.starpulse.com/news/index.php/2008/11/05/anne_hathaway_s_new_boyfriend_revealed |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2010/05/12/20100512anne-hathaways-boyfriend-accused-stealing-painting.html |title=Fant Anne Hathaway je obtožen kraje slik |date=12. maj 2010 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2010-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100718033511/http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2010/05/12/20100512anne-hathaways-boyfriend-accused-stealing-painting.html |url-status=dead }}</ref> V zvezi z osebnim življenjem in veliko medijsko pozornostjo je Anne Hathaway citirala [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]]: »Manj, ko govoriš o tegobah življenja, bolje.«<ref>{{navedi splet |last=Douglas |first=Edward |url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=22940 |title=Anne Hathaway je ''Ljubljena Jane'' |work=comingsoon.net |date=7. avgust 2007 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2008-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081219191437/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=22940 |url-status=dead }}</ref> === Razmerje z Raffaellom Follierijem === V letu 2004 je Anne Hathaway začela z razmerjem z [[Italijani|italijanskim]] posredovalcem nepremičnin [[Raffaello Follieri|Raffaellom Follierijem]].<ref name="msnbc" /><ref>{{navedi splet|last=Tauber |first=Michelle |url=http://www.people.com/people/article/0,,20207530,00.html |title=Anne Hathaway se razide z Raffaellom Follierijem |work=People Magazine |date=18. junij 2008 |accessdate=13. julij 2010}}</ref><ref>[http://www.nypost.com/seven/06092008/news/regionalnews/hathaway_beaus__cause_for_alarm_114700.htm »Razlog za alarm Anne Hathaway.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090901093939/http://www.nypost.com/seven/06092008/news/regionalnews/hathaway_beaus__cause_for_alarm_114700.htm |date=2009-09-01 }} ''New York Post.'' 9. junij 2008.</ref> Med razmerjem je Anne Hathaway prevzela del poslov dobrodelne organizacije Follieri Foundation, kjer služi kot finančni donator in član upravnega odbora fundacije direktorjev vse do leta 2007. Veliko ljudi je menilo, da bi razmerje s človekom, ki je bil v preteklosti že večkrat tako ali drugače v prekršku, lahko negativno vplivalo na njeno kariero.<ref name="mail">{{navedi novice|last1=Coleman |first1=Mark |first2=Emily |last2=Sheridan |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1027175/EXCLUSIVE-Devil-Wears-Prada-star-Anne-Hathaway-splits-long-time-love.html |title=Zvezdnica filma ''Hudičevka v Pradi'', Anne Hathaway se razide z dolgoletno ljubeznijo |work=Daily Mail |date=17. junij 2008 |accessdate=13. junij 2010 | location=London}}</ref> Dobrodelna organizacija, ki so jo ustanovili leta 2003 v [[Manhattan]]u se osredotoča na zagotavljanje cepljenja otrok iz narodov iz tretjega sveta, dobrodelno podjetje pa je junija 2008 začela opazovati organizacija [[IRS]], saj ni predložila davčnih dokumentov, s čimer je postala neprofitna organizacija.<ref>{{navedi novice |url=http://www.nypost.com/seven/06092008/news/regionalnews/hathaway_beaus__cause_for_alarm_114700.htm |title=Razlog za alarm Anne Hathaway |work=New York Post |date=9. junij 2008 |accessdate=13. julij 2010 |first=Dan |last=Mangan |archive-date=2009-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090901093939/http://www.nypost.com/seven/06092008/news/regionalnews/hathaway_beaus__cause_for_alarm_114700.htm |url-status=dead }}</ref> Zaradi strahu, da bi to in druge pravne zadeve, ki se tičejo Follierija, oškodovale njeno igralsko kariero, je Anne Hathaway razmerje končala sredi junija leta 2008.<ref name="mail" /> Folleri je bil junija tistega leta aretiran zaradi goljufije, s katero bi zaslužil nekaj milijonov dolarjev.<ref>{{navedi novice |url=http://www.nydailynews.com/news/ny_crime/2008/06/24/2008-06-24_anne_hathaways_exboyfriend_raffaello_fol.html |title=Bivši fant Anne Hathaway, Raffaello Follieri, aretiran zaradi goljufije |work=New York Daily News |date=24. junij 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2010-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100524114305/http://www.nydailynews.com/news/ny_crime/2008/06/24/2008-06-24_anne_hathaways_exboyfriend_raffaello_fol.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://newyork.fbi.gov/dojpressrel/pressrel08/investmentscheme062408.pdf |title=Ameriško sporočilo za javnost |work=United States Attorney Southern District of New York |format=pdf |date=24. junij 2008 |accessdate=13. julij 2010 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poročali so, da je [[FBI]]odvzel zasebne revije Anne Hathaway iz Follierijevega stanovanja v New York Cityju, kar je bil del njihove preiskave. Sodišče je pozneje navedlo, da je bila Anne Hathaway nevedoč prejemnik ukradenega denarja, ki je v veliki meri bogat življenjski stil njenega bivšega, redno nakupovanje in fine večerje v dobrih restavracijah.<ref>[http://www.cnn.com/2008/US/06/24/follieri.arrested.ap/index.html »Hathaway's ex arrested on fraud charges.«] ''CNN.com''. June 24, 2008.</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,390461,00.html |title=Poročilo: FBI zaseže revije Anne Hathaway v stanovanju njenega bivšega fanta |work=Fox News.com |date=24. julij 2008 |accessdate=13. julij 2010}}</ref> 23. oktobra 2008 je bil Raffaello Follieri spoznan za krivega obtožb in obsojen na štiri leta in pol zapora.<ref>{{navedi novice|url=http://www.nydailynews.com/gossip/2008/10/23/2008-10-23_actress_anne_hathaways_exboyfriend_raffa.html |title=Bivši fant igralke Anne Hathaway, Raffaello Follieri obsojen na štiri leta in pol zapora |work=New York Daily News |date=23. oktober 2008 |accessdate=13. julij 2010 | first=Thomas | last=Zambito}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://online.wsj.com/article/SB122106170549019693.html |title=Raffaello Follieri spoznan za krivega vseh goljufij |work=The Wall Street Journal |date=11. september 2008 |accessdate=13. julij 2010 | first1=John R. | last1=Emshwiller | first2=Chad | last2=Bray}}</ref> V oktobru 2008 Anne Hathaway prvič odkrito spregovori o njenem razmerju in razhodu z Raffaellom Follierijem in o njegovi aretaciji za revijo ''[[W (revija)|W]]''. Povedala je, da je bila po aretaciji njenega bivšega »še ves teden šokirana« in da ji brez dobrih prijateljev teh težkih časov ne bi uspelo prebiti.<ref>{{navedi splet |last=Stein |first=Danielle |url=http://www.wmagazine.com/celebrities/2008/10/anne_hathaway |title=Klinično maščevanje Anne Hathaway |date=oktober 2008 |accessdate=13. julij 2010 |archive-date=2013-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130607090128/http://www.wmagazine.com/celebrities/2008/10/anne_hathaway |url-status=dead }}</ref> Med njenim gostenjem oddaje ''[[Saturday Night Live]]'' se je Anne Hathaway šalila glede izkušnje v odprtem monologu. == Filmografija == {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | 1999 | ''Get Real'' | Meghan Green | 1999–2000 (13 epizod)<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za TV&nbsp;– Izbira igralke]]<br />Nominirana — [[Young Artist Awards|Young Artist Award za najboljši nastop v televizijski seriji&nbsp;– Mlajša igralska zasedba]] |- | rowspan="2" | 2001 | ''[[Princeskin dnevnik (film)|Princeskin dnevnik]]'' | [[Mia Thermopolis]] | Nominirana&nbsp;— [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši prebojni nastop]]<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za Film&nbsp;– Izbira igralke, komedija]] |- | ''The Other Side of Heaven'' | Jean Sabin | |- | rowspan="2" | 2002 | ''The Cat Returns'' | Haru | Glas (samo angleška verzija) |- | ''[[Nicholas Nickleby (film, 2002)|Nicholas Nickleby]]'' | Madeline Bray | [[National Board of Review Awards|National Board of Review Award za najboljšo igralsko zasedbo]] |- | rowspan="2" | 2004 | ''[[Uročena Ella]]'' | Ella iz Frella | |- | ''[[Princeskin dnevnik 2: kraljevska zaroka]]'' | Mia Thermopolis | |- | rowspan="3" | 2005 | ''[[Kdo je podtaknil Rdeči kapici?]]'' | [[Rdeča kapica]] | Glas |- | ''Havoc'' | Allison Lang | Televizijski film (v ZDA)[[DVD Exclusive Awards|DVDX Award za najboljšo igralko v DVD premieri filma]] |- | ''[[Gora Brokeback]]'' | Lureen Newsome Twist | Nominirana&nbsp;— [[Gotham Awards|Gotham Award za najboljšo igralsko zasedbo]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Screen Actors Guild Award for za najboljši nastop igralske zasedbe v filmu]] |- | 2006 | ''[[Hudičevka v Pradi (film)|Hudičevka v Pradi]]'' | [[Andrea Sachs|Andy Sachs]] | Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za film&nbsp;– Izbira kemije]] (skupaj z [[Meryl Streep]]) |- | 2007 | ''[[Ljubljena Jane]]'' | [[Jane Austen]] | Nominirana — [[British Independent Film Awards|British Independent Film Award za najboljšo igralko]] |- | rowspan="3" | 2008 | ''[[Ujemite Smart (film)|Ujemite Smart]]'' | Agent 99 | [[Nickelodeon Kids' Choice Awards|Blimp Award za najljubšo filmsko igralko]] |- | ''Passengers'' | Claire Summers | |- | ''[[Rachel se poroči]]'' | Kym | [[Austin Film Critics Association Awards|Austin Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]<br />[[Broadcast Film Critics Association Awards|Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralko]] (skupaj z [[Meryl Streep]] za ''[[Dvom (film, 2008)|Dvom]]'')<br />[[Chicago Film Critics Association Awards|Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]<br />[[Dallas-Fort Worth Film Critics Association Awards|Dallas-Fort Worth Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]<br />[[National Board of Review Awards|National Board of Review Award za najboljšo igralko]]<br />[[Palm Springs International Film Festival Awards|Palm Springs International Film Festival za posladek palm - nagrada za posebne dosežke]] <br /> [[Entertainment Industries Council|Prism Award za najboljši nastop v filmu]]<br />[[Southeastern Film Critics Association Awards|Southeastern Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Academy Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Zlati globus za najboljšo igralko - Filmska drama]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Gotham Independent Film Awards|Gotham Award za najboljšo igralsko zasedbo]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Independent Spirit Awards|Independent Spirit Award za najboljšo glavno žensko igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[London Film Critics Circle Awards|London Film Critics Circle Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Online Film Critics Society Awards|Online Film Critics Society Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Satellite Awards|Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama]]<br />Nominirana&nbsp;— [[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi - Film]] |- | rowspan="3" | 2009 | ''[[Vojna nevest]]'' | Emma Allen | [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro filmske igralke: Komedija]]<br />Nominirana&nbsp;— [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši nastop]]<br />Nominirana&nbsp;— [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši pretep]]<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro filmskega rock zvezdniškega trenutka]]<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro filmskega ravsa]] |- | ''[[PoliWood]]'' | Ona | [[Dokumentarni film]] |- | ''[[Simpsonovi]]'' | Princesa Penelope | 21. sezona, 10. epizoda: »[[Once Upon a Time in Springfield]]«<br />[[Emmy]] za izstopajoči glasovni nastop |- | rowspan="5" | 2010 | ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' | Liz | Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za tatu scene&nbsp;– Ženska]] |- | ''[[Alica v čudežni deželi (film)|Alica v čudežni deželi]]'' | Bela kraljica | Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za tatu scene&nbsp;– Ženska]] |- | ''Love and Other Drugs'' | Maggie Murdock | ''Post-produkcija'' |- | ''The Fiancé'' | Lindsay Malone | |- | ''[[Family Guy]]'' | Mother Maggie/Ona | 8. sezona, 13. epizoda: »[[Go Stewie Go]]«/8. sezona, 16. epizoda: »[[April in Quahog]]« |- | rowspan="3" | 2011 | ''Get Happy: The Life of Judy Garland'' | [[Judy Garland]] | |- | ''One Day'' | Emma | V snemanju<ref name="garland1">{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2010/07/15/books/15book.html |title=Onadva se spoznata. Onadva se združita. Onadva … Kaj? Spet? |last=Maslin |first=Janet |date=14. julij 2010 |work=[[New York Times]] |accessdate=24. julij 2010}}</ref> |- | ''Rio'' | Jewel | Glas; post-produkcija |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (H)]] * [[Seznam vegetarijancev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Anne Hathaway}} {{Wikiquote}} * {{IMDb Name|id=0004266|name=Anne Hathaway}} * [http://www.tv.com/person/76242/summary.html Anne Hathaway] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090327220710/http://www.tv.com/person/76242/summary.html |date=2009-03-27 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }} * {{dmoz|Arts/Performing_Arts/Acting/Actors_and_Actresses/H/Hathaway,_Anne/|name=Anne Hathaway}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hathaway, Anne}} [[Kategorija:Vegetarijanci]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Francoski Američani]] [[Kategorija:Irski Američani]] b9jnhjjmobfrg4f40cis3n4l24f72we Marija Breznik 0 239812 6659126 6586975 2026-04-12T23:31:31Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Marija Breznik | image =Marija Mimi Breznik.png | caption =Marija Breznik, arhiv ZDSSS | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = Mimi | known_for = zastopnica pravic slepih in slabovidnih | occupation = }} '''Marija (Mimi) Breznik''', slovenska zastopnica pravic [[Slepota|slepih]] in slabovidnih, * [[13. marec]] [[1917]], [[Ljubljana]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrska;]] † [[2. december]] [[1979]], [[Ljubljana]], [[SFRJ|SFRJ.]]<ref name=":0">Pavlin L, Vertačnik V, Padežnik S. Od točkopisa do eBralca 100 let organiziranega delovanja slovenskih slepih in slabovidnih. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 2020. http://www.zveza-slepih.si/wp-content/uploads/2020/11/Od_tockopisa_do_eBralca-100-let-ZDSSS-1.pdf [Pridobljeno 26. 2. 2021]</ref> == Življenje in delo == Njen dekliški priimek je bil [[Letnar]]. Izučila se je za trgovko, kmalu ji je začel pešati vid. Zaradi [[Atrofija vidnega živca|atrofije vidnega živca]] je oslepela, ko je bila stara 19 let. Takrat je bil njen otrok star 6 mesecev.<ref name=":0" /> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je pomagala [[Partizani|partizanom]] s poslušanjem tujih radijskih postaj in prenašanjem novic. Po vojni se je udejstvovala v ljubljanski organizaciji ''Združenja slepih Jugoslavije za Slovenijo''. Od leta 1956 je bila podpredsednica ''Združenja slepih Slovenije'', ki se je leto kasneje preimenovalo v ''Zvezo slepih Slovenije.'' Od 1960 do 1975 je bila njena predsednica. Med njenim predsedovanjem je Zveza dosegla napredek pri zaposlovanju slepih, v kulturnoprosvetnih dejavnostih in v prepoznavnosti organizacije v javnem življenju. Še posebno se je odlikovala v skrbi za slepe in slabovidne ženske; na njeno pobudo so začeli izdajati časopis v [[Braillova pisava|brajici]] z naslovom [[Obzornik za ženo in družino|''Obzornik za ženo in družino'']]. Bila je članica uredniškega odbora časopisa [[Moj prijatelj (časopis)|Moj prijatelj]].<ref name=":0" /><ref name=":1">Vidmar Staniša T. Položaj slepih in slabovidnih na trgu delovne sile. Ljubljana, 2007. http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/stanisa-vidmar-tatjana.pdf, [pridobljeno 26. 2. 2021].</ref> Razvijali so program ohranjanja zdravja v domovih oddiha Zveze na Okroglem pri Kranju in v [[Piran|Piranu]]. Pridobili so tudi dom oddiha v [[Izola|Izoli]], ki se imenuje po njej. 10. decembra 1974 je ''Zveza slepih Slovenije'' razširila svojo skrb tudi na slabovidne in se preimenovala v [[Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije|Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije]].<ref name=":0" /> S svojim delom in aktivnostjo je Breznikova pomembno vplivala na razvoj organizacije oziroma organizirane skrbi za slepe in slabovidne v Sloveniji.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Breznik, Marija}} [[Kategorija:Slovenski trgovci]] [[Kategorija:Slepi ljudje]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] pgvgmbzzmifpfspjsz9zyc7fw9ep58r Martina Orožen 0 240356 6659130 6450085 2026-04-13T00:45:47Z ~2026-13659-49 255600 /* Življenje in delo */ 6659130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Martina Orožen''' [martína oróžən],<ref>Polno ime Martina Terezija Orožen.</ref> [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovka]], * [[12. oktober]] [[1931]], [[Turje]] nad [[Hrastnik]]om, † [[11. maj]] [[2025]], [[Loka pri Zidanem Mostu]]. == Življenje in delo == Martina Orožen je leta 1957 [[diploma|diplomirala]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] iz slovenskega jezika s književnostjo in iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja ter prav tam leta 1966 tudi [[doktorat|doktorirala]] z disertacijo ''Razvoj futuralno-modalnih gramatičnih oblik v knjižni slovenščini od 16. do 19. stoletja''. Na ljubljanski FF je postala leta 1957 [[asistent]]ka, 1972 [[docent]]ka, 1977 izredna in 1984 [[redni profesor|redna profesorica]] za zgodovinsko slovnico in dialektologijo slovenskega jezika. Upokojena je bila leta 1996. Leta 2001 je prejela zlato plaketo [[Ljubljanska univerza|ljubljanske univerze]], 2016 pa je bila imenovana še za njeno [[Zaslužna profesorica|zaslužno profesorico]]; prejela je tudi nagrado [[Škrabčeva ustanova|Škrabčeve ustanove]]. Bila je častna občanka [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]]. Znanstveno se je izpopolnjevala na [[Poljska|Poljskem]] in v [[Avstrija|Avstriji]], tam je bila tudi [[lektorica]] za slovenski jezik. Kot gostujoča profesorica je predavala na več univerzah v Avstriji, na Poljskem, [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Češka|Češkem]]. Kot raziskovalka se je posvetila zgodovinskemu razvoju oblikoslovnih, skladenjskih in besediščnih sestavov slovenskega (knjižnega) jezika od ''[[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikov]]'' do sredine [[19. stoletje|19. stoletja]]. == Bibliografija == * ''Zgodovinski razvoj futuralnih in modalnih gramatičnih oblik v knjižni slovenščini od 16. do 19. stoletja'' {{COBISS|ID=249060352}} – disertacija * ''Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika'' (1996) * ''Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju'' (1996) * ''Razvoj slovenske jezikovne misli'' (2003) * ''Brižinski spomeniki v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika'' {{COBISS|ID=1916002}} * ''Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika: od sistema k besedilu'' (2010) == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. * Ana Černuta Deželak: [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/orozen-martina/ Orožen, Martina.] Obrazi slovenskih pokrajin. * [https://savus.si/poslovila-se-je-dr-martina-orozen/ Poslovila se je dr. Martina Orožen.] Savus13. 5. 2025. {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Orožen, Martina}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Filozofske fakultete v Ljubljani]] gu5mspbi1wcjgbllttk1hy7iwemtfyg Seznam kulturnih ustanov v Ljubljani 0 259926 6659179 6606598 2026-04-13T08:28:30Z ~2026-20691-89 257581 nic 6659179 wikitext text/x-wiki === [[Galerija (ustanova)|Galerije]] === * [[Narodna galerija Slovenije]]<ref>{{navedi splet|title=Narodna galerija Slovenije|url=http://www.ng-slo.si/}}</ref> * [[Moderna galerija Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Moderna galerija Ljubljana | url = http://www.mg-lj.si/}}</ref> z Muzejem sodobne umetnosti - [[MSUM]] * [[Mestna galerija Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Mestna galerija Ljubljana | url = http://www.mestna-galerija.si/}}</ref> * [[Galerija Riharda Jakopiča]] (Jakopičeva galerija) * [[Mednarodni grafični likovni center]] * [[Galerija ŠKUC|Galerija ŠKgej]] * [[Galerija Furlan]]-[[Črnuče]]<ref>{{navedi splet | title = Galerija Furlan-Črnuče | url = http://www.galerija-furlan.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2016-10-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161004150242/http://galerija-furlan.si/ | url-status = dead }}</ref> * [[Galerija Equrna]]<ref>{{navedi splet | title = Galerija Equrna | url = http://www.galerija-equrna.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2014-12-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141220045337/http://www.galerija-equrna.si/ | url-status = dead }}</ref> * andrej presiren * * pes * [[Cukrarna|dej nehi]] * [[Bežigrajska galerija]] I, II * [[Galerija Tobačna]] * [[Galerija Foton]] * Galerija Stolp, Galerija "S", Kazemate ... - [[Ljubljanski grad]] * [[KUD Sestava]] * Galerija Ravnikar * Rog ... ? === [[gledališče|Gledališča]] === * [[Mestno gledališče ljubljansko]]<ref>{{navedi splet | title = Mestno gledališče ljubljansko | url = http://www.mgl.si}}</ref>, vhod: Čopova 14 * [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = SNG-Drama | url = http://www.sngdrama-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2007-02-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070220122620/http://www.sngdrama-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Erjavčeva 1 * [[Slovensko mladinsko gledališče]]<ref>{{navedi splet | title = Slovensko mladinsko gledališče | url = http://www.mladinsko-gl.si}}</ref>, vhod: Vilharjeva 11 * [[Šentjakobsko gledališče]]<ref>{{navedi splet | title = Šentjakobsko gledališče | url = http://www.sentjakobsko-gledalisce.si}}</ref>, vhod: Krekov trg 2 * [[KUD France Prešeren]]<ref>{{navedi splet | title = KUD France Prešeren | url = http://www.kud-fp.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2007-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070124100835/http://www.kud-fp.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Karunova 14 * [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] * [[Gledališče za otroke in mlade Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Gledališče za otroke in mlade Ljubljana | url = http://www.kd-spanskiborci.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2005-09-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20050905041719/http://www.kd-spanskiborci.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Zaloška 61 * [[Teater komedija]]<ref>{{navedi splet | title = Teater komedija | url = http://www.btc-city.com}}</ref>, vhod: Šmartinska 152 ([[City teater]]?) * [[Mini teater]], Križevniška 1 * [[Pocket teater]] * [[Cankarjev dom]]<ref>{{navedi splet | title = Cankarjev dom | url = http://www.cd-cc.si}}</ref>, vhod: Prešernova 10 in pasaže Maxi === [[Muzej]]i === * [[Tehniški muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Tehniški muzej Slovenije | url = http://www.tms.si}}</ref>; v mestu Ljubljana se nahajata samo dva oddelka Tehniškega muzeja Slovenije in to stara elektrarna poleg Elektro Ljubljana-uprava in Slovenski železniški muzej z bogato zbirko različnih železničarskih predmetov in starih [[lokomotiva|lokomotiv]] nasproti nekdanje železniške postaje Šiška. * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/o_nas/zelezniski_muzej/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2009-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090211141958/http://slo-zeleznice.si/sl/o_nas/zelezniski_muzej/ |url-status=dead }}</ref> * [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]]<ref>{{navedi splet | title = Muzej za arhitekturo in oblikovanje | url = http://www.arhmuz.com/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2021-12-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211217070750/http://www.arhmuz.com/ | url-status = dead }}</ref> ** [[Grad Fužine, Ljubljana|Grad Fužine]]<sup>*</sup>, Muzej za arhitekturo in oblikovanje je osrednja slovenska muzejska ustanova, ki deluje na področju arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. Muzejske zbirke obsegajo skoraj 150 000 različnih predmetov od načrtov, skic in modelov zgradb do različnega pohištva, drobnih premetov, aparatov, plakatov, različnih tiskovin in fotografij. ''(vhod: Pot na Fužine 2)'' * [[Slovenski etnografski muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenski etnografski muzej | url = http://www.etno-muzej.si}}</ref> (kratica: SEM) ** [[Belgijska vojašnica, Ljubljana|Belgijska vojašnica]]<sup>*</sup>, razstavlja [[etnografija|etnografske]] zbirke s področja Slovenije in občasne zbirke iz drugih Evropskih držav ''(vhod: Metelkova 2)''. * [[Mestni muzej Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Mestni muzej Ljubljana | url = http://www.mm-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2019-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190124195403/http://www.mm-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, ** [[Turjaška palača, Ljubljana|Turjaška palača]]<sup>*</sup>; v muzeju je prikazan zgodovinski razvoj mesta Ljubljana in življenje meščanov v posameznih zgodovinskih obdobjih mesta. Zgradba, v kateri je sedež muzeja je bila v sedanji obliki zgrajena med letoma 1654 in 1658, več stoletij je bila dom ene najslavnejših kranjskih plemiških družin-[[Auerspergi|Auerspergov]]. Zadnja obnova palače se je končala leta 2004 -(mesto Ljubljana je stala kar 1,2 milijarde [[slovenski tolar|SIT]]), tako sedaj ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa v obliki delavnic, družabnih prireditev, ogledov muzejskih eksponatov tudi zunaj muzejske palače, na različnih lokacijah ''(vhod: Gosposka 15)''. Ostale lokacije: ** [[Razstavišče KIC]] ''(vhod: Trg francoske revolucije 7)'' ** [[ŠČIT konservatorsko središče]] ''(vhod: Gregorčičeva 3a)'' ** [[Ostanki antične Emone]] ''(na prostem - Jakopičev vrt Mirje 4)'' ** [[Zgodnjekrščansko središče, Ljubljana|Zgodnjekrščansko središče Emone]] ''(na prostem - ob OŠ Majda Vrhovnik, Erjavčeva 18)'' ** [[Spominska soba Ivana Cankarja]] ''(Cankarjev vrh na [[Rožnik]]u)''. * [[Narodni muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Narodni muzej Slovenije | url = http://www.narmuz-lj.si/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2019-06-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190622153814/http://narmuz-lj.si/ | url-status = dead }}</ref> (»Rudolfinum«); najstarejši slovenski muzej, ki predstavlja najpomembnejše arheološke predmete od starejše kamene dobe do visokega in poznega srednjega veka. Na ogled je tudi restavrirana egipčanska mumija stara 2600 let, ki je prva mumija v svetu, katero so v začetku minulega stoletja preslikali z rentgenskim aparatom ''(vhod: Muzejska 1)''. * [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Muzej novejše zgodovine Slovenije | url = http://www.muzej-nz.si/}}</ref>, : Ohranja in proučuje materialno in nematerialno dediščino zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja naprej v povezavi z ostalim svetom in dogodki v njem. Širi znanje o 20. stoletju s pomočjo atraktivnih občasnih in stalnih razstav, hrani, vzdržuje, dokumentira, predstavlja in stalno povečuje zbirke iz obdobja novejše zgodovine,ki predstavljajo vso slovensko ozemlje. S sodobnimi temami muzej privablja obiskovalce različnih generacij. : V muzeju je stalna razstava Slovenci v 20. stoletju. Zgodovina Slovencev je predstavljena v obdobju od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do osamosvojitve leta 1991. Občasno gostujejo tudi druge manjše razstave ''(vhod: Celovška 23)''. * [[Prirodoslovni muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Prirodoslovni muzej Slovenije | url = http://www2.pms-lj.si/}}</ref>, : Razstavlja stalno geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko, Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev, razne herbarijske zbirke, zbirke žuželk, ptic, plazilcev, rib in predstavitev človeške ribice-Proteusa in okostja različnih vretenčarjev ''(Vhod: Muzejska 1)''. * [[Slovenski šolski muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenski šolski muzej | url = http://www.ssolski-muzej.si/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2022-09-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220928034435/http://ssolski-muzej.si/ | url-status = dead }}</ref>, Muzej je po svojem nastanju 1898 eden najstarejših muzejev na Slovenskem, prvi specialni muzej za tradicije šolstva in deluje od leta 1938 kot eden od desetnije nacionalnih muzejev. Poleg razstavne zbirke in arhiva hrani tudi bogato dokumentacijo o šolah na Slovenskem ter knjižnico z nad 60.000 zvezki. Muzej izdaja revijo Šolska kronika in pripravlja občasne razstave. Stalna razstava predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991 ''(vhod: Plečnikov trg 1)''. * [[Slovenski gledališki muzej]], : Gledališki muzej je prostorsko utesnjen, zato tudi nima postavljene stalne razstave o zgodovini slovenskega gledališča, vendar priredi občasne razstave o znamenitih gledaliških igralcih in predstavah, ki so pomembno zaznamovala gledališko kulturo v Sloveniji ''(vhod: Mestni trg 17)''. * [[Muzej lutkarstva]] - [[Ljubljanski grad|Ljubljanski Grad]] * [[Zgodovinski arhiv Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Zgodovinski arhiv Ljubljana | url = http://www.zal-lj.si/}}</ref>, : Zgodovinski arhiv Ljubljana je osrednji regionalni arhiv na Slovenskem in obsega področje nekdanje Kranjske. Poleg sedeža v Ljubljani so enote arhiva še v Kranju, Škofji Loki, Idriji in v Novem mestu. Ima ohranjeno gradivo predvsem na ravni občin, mdr. tudi o arhitekturnih objektih stare Ljubljane in okolice ''(vhod: Mestni trg 27)''. * [[Tobačni muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Tobačni muzej | url = http://www.mm-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2019-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190124195403/http://www.mm-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, : Tu si lahko ogledate stalno zbirko, ki prikazuje proizvodne postopke različnih tobačnih izdelkov, njihovo uporabo skozi čas, način življenja zaposlenih, zlasti tobačnih delavk »cigarc« ''(vhod: Tobačna 5)''. ==== DRUGO ==== * [[Slovenska kinoteka]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenska kinoteka | url = http://www.kinoteka.si}}</ref>, :Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost: promovira filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave, skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine, spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov, povezanih s filmom, ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti. Redno sodeluje s filmskimi festivali, ki se odvijajo v Sloveniji in njeni okolici. Skrbi za vsakodnevni filmski program filmskih retrospektiv (v Kinodvoru). * [[Trubarjeva hiša literature]] * [[Center za poezijo Tomaža Šalamuna]] * [[Slovanska knjižnica]] * [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] * [[Frančiškanska knjižnica, Ljubljana|Frančiškanska knjižnica]] ==Opombe in viri== {{sklici|3}} [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Kulturne ustanove]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani|*]] pc3kbhoiryar6vch04563wrdz4zo4wr 6659180 6659179 2026-04-13T08:29:14Z ~2026-20691-89 257581 6659180 wikitext text/x-wiki === [[Galerija (ustanova)|Galerije]] === * [[Narodna galerija Slovenije]]<ref>{{navedi splet|title=Narodna galerija Slovenije|url=http://www.ng-slo.si/}}</ref> * [[Moderna galerija Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Moderna galerija Ljubljana | url = http://www.mg-lj.si/}}</ref> z Muzejem sodobne umetnosti - [[MSUM]] * [[Mestna galerija Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Mestna galerija Ljubljana | url = http://www.mestna-galerija.si/}}</ref> * [[Galerija Riharda Jakopiča]] (Jakopičeva galerija) * [[Mednarodni grafični likovni center]] * [[Galerija ŠKUC|Galerija gej]] * [[Galerija Furlan]]-[[Črnuče]]<ref>{{navedi splet | title = Galerija Furlan-Črnuče | url = http://www.galerija-furlan.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2016-10-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161004150242/http://galerija-furlan.si/ | url-status = dead }}</ref> * [[Galerija Equrna]]<ref>{{navedi splet | title = Galerija Equrna | url = http://www.galerija-equrna.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2014-12-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141220045337/http://www.galerija-equrna.si/ | url-status = dead }}</ref> * andrej presiren * * pes * [[Cukrarna|dej nehi]] * [[Bežigrajska galerija]] I, II * [[Galerija Tobačna]] * [[Galerija Foton]] * Galerija Stolp, Galerija "S", Kazemate ... - [[Ljubljanski grad]] * [[KUD Sestava]] * Galerija Ravnikar * Rog ... ? === [[gledališče|Gledališča]] === * [[Mestno gledališče ljubljansko]]<ref>{{navedi splet | title = Mestno gledališče ljubljansko | url = http://www.mgl.si}}</ref>, vhod: Čopova 14 * [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = SNG-Drama | url = http://www.sngdrama-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2007-02-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070220122620/http://www.sngdrama-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Erjavčeva 1 * [[Slovensko mladinsko gledališče]]<ref>{{navedi splet | title = Slovensko mladinsko gledališče | url = http://www.mladinsko-gl.si}}</ref>, vhod: Vilharjeva 11 * [[Šentjakobsko gledališče]]<ref>{{navedi splet | title = Šentjakobsko gledališče | url = http://www.sentjakobsko-gledalisce.si}}</ref>, vhod: Krekov trg 2 * [[KUD France Prešeren]]<ref>{{navedi splet | title = KUD France Prešeren | url = http://www.kud-fp.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2007-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070124100835/http://www.kud-fp.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Karunova 14 * [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] * [[Gledališče za otroke in mlade Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Gledališče za otroke in mlade Ljubljana | url = http://www.kd-spanskiborci.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2005-09-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20050905041719/http://www.kd-spanskiborci.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Zaloška 61 * [[Teater komedija]]<ref>{{navedi splet | title = Teater komedija | url = http://www.btc-city.com}}</ref>, vhod: Šmartinska 152 ([[City teater]]?) * [[Mini teater]], Križevniška 1 * [[Pocket teater]] * [[Cankarjev dom]]<ref>{{navedi splet | title = Cankarjev dom | url = http://www.cd-cc.si}}</ref>, vhod: Prešernova 10 in pasaže Maxi === [[Muzej]]i === * [[Tehniški muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Tehniški muzej Slovenije | url = http://www.tms.si}}</ref>; v mestu Ljubljana se nahajata samo dva oddelka Tehniškega muzeja Slovenije in to stara elektrarna poleg Elektro Ljubljana-uprava in Slovenski železniški muzej z bogato zbirko različnih železničarskih predmetov in starih [[lokomotiva|lokomotiv]] nasproti nekdanje železniške postaje Šiška. * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/o_nas/zelezniski_muzej/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2009-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090211141958/http://slo-zeleznice.si/sl/o_nas/zelezniski_muzej/ |url-status=dead }}</ref> * [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]]<ref>{{navedi splet | title = Muzej za arhitekturo in oblikovanje | url = http://www.arhmuz.com/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2021-12-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211217070750/http://www.arhmuz.com/ | url-status = dead }}</ref> ** [[Grad Fužine, Ljubljana|Grad Fužine]]<sup>*</sup>, Muzej za arhitekturo in oblikovanje je osrednja slovenska muzejska ustanova, ki deluje na področju arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. Muzejske zbirke obsegajo skoraj 150 000 različnih predmetov od načrtov, skic in modelov zgradb do različnega pohištva, drobnih premetov, aparatov, plakatov, različnih tiskovin in fotografij. ''(vhod: Pot na Fužine 2)'' * [[Slovenski etnografski muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenski etnografski muzej | url = http://www.etno-muzej.si}}</ref> (kratica: SEM) ** [[Belgijska vojašnica, Ljubljana|Belgijska vojašnica]]<sup>*</sup>, razstavlja [[etnografija|etnografske]] zbirke s področja Slovenije in občasne zbirke iz drugih Evropskih držav ''(vhod: Metelkova 2)''. * [[Mestni muzej Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Mestni muzej Ljubljana | url = http://www.mm-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2019-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190124195403/http://www.mm-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, ** [[Turjaška palača, Ljubljana|Turjaška palača]]<sup>*</sup>; v muzeju je prikazan zgodovinski razvoj mesta Ljubljana in življenje meščanov v posameznih zgodovinskih obdobjih mesta. Zgradba, v kateri je sedež muzeja je bila v sedanji obliki zgrajena med letoma 1654 in 1658, več stoletij je bila dom ene najslavnejših kranjskih plemiških družin-[[Auerspergi|Auerspergov]]. Zadnja obnova palače se je končala leta 2004 -(mesto Ljubljana je stala kar 1,2 milijarde [[slovenski tolar|SIT]]), tako sedaj ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa v obliki delavnic, družabnih prireditev, ogledov muzejskih eksponatov tudi zunaj muzejske palače, na različnih lokacijah ''(vhod: Gosposka 15)''. Ostale lokacije: ** [[Razstavišče KIC]] ''(vhod: Trg francoske revolucije 7)'' ** [[ŠČIT konservatorsko središče]] ''(vhod: Gregorčičeva 3a)'' ** [[Ostanki antične Emone]] ''(na prostem - Jakopičev vrt Mirje 4)'' ** [[Zgodnjekrščansko središče, Ljubljana|Zgodnjekrščansko središče Emone]] ''(na prostem - ob OŠ Majda Vrhovnik, Erjavčeva 18)'' ** [[Spominska soba Ivana Cankarja]] ''(Cankarjev vrh na [[Rožnik]]u)''. * [[Narodni muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Narodni muzej Slovenije | url = http://www.narmuz-lj.si/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2019-06-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190622153814/http://narmuz-lj.si/ | url-status = dead }}</ref> (»Rudolfinum«); najstarejši slovenski muzej, ki predstavlja najpomembnejše arheološke predmete od starejše kamene dobe do visokega in poznega srednjega veka. Na ogled je tudi restavrirana egipčanska mumija stara 2600 let, ki je prva mumija v svetu, katero so v začetku minulega stoletja preslikali z rentgenskim aparatom ''(vhod: Muzejska 1)''. * [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Muzej novejše zgodovine Slovenije | url = http://www.muzej-nz.si/}}</ref>, : Ohranja in proučuje materialno in nematerialno dediščino zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja naprej v povezavi z ostalim svetom in dogodki v njem. Širi znanje o 20. stoletju s pomočjo atraktivnih občasnih in stalnih razstav, hrani, vzdržuje, dokumentira, predstavlja in stalno povečuje zbirke iz obdobja novejše zgodovine,ki predstavljajo vso slovensko ozemlje. S sodobnimi temami muzej privablja obiskovalce različnih generacij. : V muzeju je stalna razstava Slovenci v 20. stoletju. Zgodovina Slovencev je predstavljena v obdobju od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do osamosvojitve leta 1991. Občasno gostujejo tudi druge manjše razstave ''(vhod: Celovška 23)''. * [[Prirodoslovni muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Prirodoslovni muzej Slovenije | url = http://www2.pms-lj.si/}}</ref>, : Razstavlja stalno geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko, Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev, razne herbarijske zbirke, zbirke žuželk, ptic, plazilcev, rib in predstavitev človeške ribice-Proteusa in okostja različnih vretenčarjev ''(Vhod: Muzejska 1)''. * [[Slovenski šolski muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenski šolski muzej | url = http://www.ssolski-muzej.si/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2022-09-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220928034435/http://ssolski-muzej.si/ | url-status = dead }}</ref>, Muzej je po svojem nastanju 1898 eden najstarejših muzejev na Slovenskem, prvi specialni muzej za tradicije šolstva in deluje od leta 1938 kot eden od desetnije nacionalnih muzejev. Poleg razstavne zbirke in arhiva hrani tudi bogato dokumentacijo o šolah na Slovenskem ter knjižnico z nad 60.000 zvezki. Muzej izdaja revijo Šolska kronika in pripravlja občasne razstave. Stalna razstava predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991 ''(vhod: Plečnikov trg 1)''. * [[Slovenski gledališki muzej]], : Gledališki muzej je prostorsko utesnjen, zato tudi nima postavljene stalne razstave o zgodovini slovenskega gledališča, vendar priredi občasne razstave o znamenitih gledaliških igralcih in predstavah, ki so pomembno zaznamovala gledališko kulturo v Sloveniji ''(vhod: Mestni trg 17)''. * [[Muzej lutkarstva]] - [[Ljubljanski grad|Ljubljanski Grad]] * [[Zgodovinski arhiv Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Zgodovinski arhiv Ljubljana | url = http://www.zal-lj.si/}}</ref>, : Zgodovinski arhiv Ljubljana je osrednji regionalni arhiv na Slovenskem in obsega področje nekdanje Kranjske. Poleg sedeža v Ljubljani so enote arhiva še v Kranju, Škofji Loki, Idriji in v Novem mestu. Ima ohranjeno gradivo predvsem na ravni občin, mdr. tudi o arhitekturnih objektih stare Ljubljane in okolice ''(vhod: Mestni trg 27)''. * [[Tobačni muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Tobačni muzej | url = http://www.mm-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2019-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190124195403/http://www.mm-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, : Tu si lahko ogledate stalno zbirko, ki prikazuje proizvodne postopke različnih tobačnih izdelkov, njihovo uporabo skozi čas, način življenja zaposlenih, zlasti tobačnih delavk »cigarc« ''(vhod: Tobačna 5)''. ==== DRUGO ==== * [[Slovenska kinoteka]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenska kinoteka | url = http://www.kinoteka.si}}</ref>, :Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost: promovira filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave, skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine, spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov, povezanih s filmom, ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti. Redno sodeluje s filmskimi festivali, ki se odvijajo v Sloveniji in njeni okolici. Skrbi za vsakodnevni filmski program filmskih retrospektiv (v Kinodvoru). * [[Trubarjeva hiša literature]] * [[Center za poezijo Tomaža Šalamuna]] * [[Slovanska knjižnica]] * [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] * [[Frančiškanska knjižnica, Ljubljana|Frančiškanska knjižnica]] ==Opombe in viri== {{sklici|3}} [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Kulturne ustanove]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani|*]] 9rfzdtdbetebdzkdnwyadhbtxemymhd 6659181 6659180 2026-04-13T08:31:23Z ~2026-22696-60 258128 6659181 wikitext text/x-wiki === [[Galerija (ustanova)|Galerije]] === * [[Narodna galerija Slovenije]]<ref>{{navedi splet|title=Narodna galerija Slovenije|url=http://www.ng-slo.si/}}</ref> * [[Moderna galerija Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Moderna galerija Ljubljana | url = http://www.mg-lj.si/}}</ref> z Muzejem sodobne umetnosti - [[MSUM]] * [[Mestna galerija Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Mestna galerija Ljubljana | url = http://www.mestna-galerija.si/}}</ref> * [[Galerija Riharda Jakopiča]] (Jakopičeva galerija) * [[Mednarodni grafični likovni center]] * [[Galerija ŠKUC|Galerija gej]] * [[Galerija Furlan]]-[[Črnuče]]<ref>{{navedi splet | title = Galerija Furlan-Črnuče | url = http://www.galerija-furlan.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2016-10-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161004150242/http://galerija-furlan.si/ | url-status = dead }}</ref> * [[Galerija Equrna]]<ref>{{navedi splet | title = Galerija Equrna | url = http://www.galerija-equrna.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2014-12-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141220045337/http://www.galerija-equrna.si/ | url-status = dead }}</ref> * andrej presiren *67676767 * pes * [[Cukrarna|dej nehi]] * [[Bežigrajska galerija]] I, II * [[Galerija Tobačna]] * [[Galerija Foton]] * Galerija Stolp, Galerija "S", Kazemate ... - [[Ljubljanski grad]] * [[KUD Sestava]] * Galerija Ravnikar * Rog ... ? === [[gledališče|Gledališča]] === * [[Mestno gledališče ljubljansko]]<ref>{{navedi splet | title = Mestno gledališče ljubljansko | url = http://www.mgl.si}}</ref>, vhod: Čopova 14 * [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = SNG-Drama | url = http://www.sngdrama-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2007-02-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070220122620/http://www.sngdrama-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Erjavčeva 1 * [[Slovensko mladinsko gledališče]]<ref>{{navedi splet | title = Slovensko mladinsko gledališče | url = http://www.mladinsko-gl.si}}</ref>, vhod: Vilharjeva 11 * [[Šentjakobsko gledališče]]<ref>{{navedi splet | title = Šentjakobsko gledališče | url = http://www.sentjakobsko-gledalisce.si}}</ref>, vhod: Krekov trg 2 * [[KUD France Prešeren]]<ref>{{navedi splet | title = KUD France Prešeren | url = http://www.kud-fp.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2007-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070124100835/http://www.kud-fp.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Karunova 14 * [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] * [[Gledališče za otroke in mlade Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Gledališče za otroke in mlade Ljubljana | url = http://www.kd-spanskiborci.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2005-09-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20050905041719/http://www.kd-spanskiborci.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Zaloška 61 * [[Teater komedija]]<ref>{{navedi splet | title = Teater komedija | url = http://www.btc-city.com}}</ref>, vhod: Šmartinska 152 ([[City teater]]?) * [[Mini teater]], Križevniška 1 * [[Pocket teater]] * [[Cankarjev dom]]<ref>{{navedi splet | title = Cankarjev dom | url = http://www.cd-cc.si}}</ref>, vhod: Prešernova 10 in pasaže Maxi === [[Muzej]]i === * [[Tehniški muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Tehniški muzej Slovenije | url = http://www.tms.si}}</ref>; v mestu Ljubljana se nahajata samo dva oddelka Tehniškega muzeja Slovenije in to stara elektrarna poleg Elektro Ljubljana-uprava in Slovenski železniški muzej z bogato zbirko različnih železničarskih predmetov in starih [[lokomotiva|lokomotiv]] nasproti nekdanje železniške postaje Šiška. * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/o_nas/zelezniski_muzej/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2009-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090211141958/http://slo-zeleznice.si/sl/o_nas/zelezniski_muzej/ |url-status=dead }}</ref> * [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]]<ref>{{navedi splet | title = Muzej za arhitekturo in oblikovanje | url = http://www.arhmuz.com/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2021-12-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211217070750/http://www.arhmuz.com/ | url-status = dead }}</ref> ** [[Grad Fužine, Ljubljana|Grad Fužine]]<sup>*</sup>, Muzej za arhitekturo in oblikovanje je osrednja slovenska muzejska ustanova, ki deluje na področju arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. Muzejske zbirke obsegajo skoraj 150 000 različnih predmetov od načrtov, skic in modelov zgradb do različnega pohištva, drobnih premetov, aparatov, plakatov, različnih tiskovin in fotografij. ''(vhod: Pot na Fužine 2)'' * [[Slovenski etnografski muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenski etnografski muzej | url = http://www.etno-muzej.si}}</ref> (kratica: SEM) ** [[Belgijska vojašnica, Ljubljana|Belgijska vojašnica]]<sup>*</sup>, razstavlja [[etnografija|etnografske]] zbirke s področja Slovenije in občasne zbirke iz drugih Evropskih držav ''(vhod: Metelkova 2)''. * [[Mestni muzej Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Mestni muzej Ljubljana | url = http://www.mm-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2019-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190124195403/http://www.mm-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, ** [[Turjaška palača, Ljubljana|Turjaška palača]]<sup>*</sup>; v muzeju je prikazan zgodovinski razvoj mesta Ljubljana in življenje meščanov v posameznih zgodovinskih obdobjih mesta. Zgradba, v kateri je sedež muzeja je bila v sedanji obliki zgrajena med letoma 1654 in 1658, več stoletij je bila dom ene najslavnejših kranjskih plemiških družin-[[Auerspergi|Auerspergov]]. Zadnja obnova palače se je končala leta 2004 -(mesto Ljubljana je stala kar 1,2 milijarde [[slovenski tolar|SIT]]), tako sedaj ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa v obliki delavnic, družabnih prireditev, ogledov muzejskih eksponatov tudi zunaj muzejske palače, na različnih lokacijah ''(vhod: Gosposka 15)''. Ostale lokacije: ** [[Razstavišče KIC]] ''(vhod: Trg francoske revolucije 7)'' ** [[ŠČIT konservatorsko središče]] ''(vhod: Gregorčičeva 3a)'' ** [[Ostanki antične Emone]] ''(na prostem - Jakopičev vrt Mirje 4)'' ** [[Zgodnjekrščansko središče, Ljubljana|Zgodnjekrščansko središče Emone]] ''(na prostem - ob OŠ Majda Vrhovnik, Erjavčeva 18)'' ** [[Spominska soba Ivana Cankarja]] ''(Cankarjev vrh na [[Rožnik]]u)''. * [[Narodni muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Narodni muzej Slovenije | url = http://www.narmuz-lj.si/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2019-06-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190622153814/http://narmuz-lj.si/ | url-status = dead }}</ref> (»Rudolfinum«); najstarejši slovenski muzej, ki predstavlja najpomembnejše arheološke predmete od starejše kamene dobe do visokega in poznega srednjega veka. Na ogled je tudi restavrirana egipčanska mumija stara 2600 let, ki je prva mumija v svetu, katero so v začetku minulega stoletja preslikali z rentgenskim aparatom ''(vhod: Muzejska 1)''. * [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Muzej novejše zgodovine Slovenije | url = http://www.muzej-nz.si/}}</ref>, : Ohranja in proučuje materialno in nematerialno dediščino zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja naprej v povezavi z ostalim svetom in dogodki v njem. Širi znanje o 20. stoletju s pomočjo atraktivnih občasnih in stalnih razstav, hrani, vzdržuje, dokumentira, predstavlja in stalno povečuje zbirke iz obdobja novejše zgodovine,ki predstavljajo vso slovensko ozemlje. S sodobnimi temami muzej privablja obiskovalce različnih generacij. : V muzeju je stalna razstava Slovenci v 20. stoletju. Zgodovina Slovencev je predstavljena v obdobju od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do osamosvojitve leta 1991. Občasno gostujejo tudi druge manjše razstave ''(vhod: Celovška 23)''. * [[Prirodoslovni muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Prirodoslovni muzej Slovenije | url = http://www2.pms-lj.si/}}</ref>, : Razstavlja stalno geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko, Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev, razne herbarijske zbirke, zbirke žuželk, ptic, plazilcev, rib in predstavitev človeške ribice-Proteusa in okostja različnih vretenčarjev ''(Vhod: Muzejska 1)''. * [[Slovenski šolski muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenski šolski muzej | url = http://www.ssolski-muzej.si/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2022-09-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220928034435/http://ssolski-muzej.si/ | url-status = dead }}</ref>, Muzej je po svojem nastanju 1898 eden najstarejših muzejev na Slovenskem, prvi specialni muzej za tradicije šolstva in deluje od leta 1938 kot eden od desetnije nacionalnih muzejev. Poleg razstavne zbirke in arhiva hrani tudi bogato dokumentacijo o šolah na Slovenskem ter knjižnico z nad 60.000 zvezki. Muzej izdaja revijo Šolska kronika in pripravlja občasne razstave. Stalna razstava predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991 ''(vhod: Plečnikov trg 1)''. * [[Slovenski gledališki muzej]], : Gledališki muzej je prostorsko utesnjen, zato tudi nima postavljene stalne razstave o zgodovini slovenskega gledališča, vendar priredi občasne razstave o znamenitih gledaliških igralcih in predstavah, ki so pomembno zaznamovala gledališko kulturo v Sloveniji ''(vhod: Mestni trg 17)''. * [[Muzej lutkarstva]] - [[Ljubljanski grad|Ljubljanski Grad]] * [[Zgodovinski arhiv Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Zgodovinski arhiv Ljubljana | url = http://www.zal-lj.si/}}</ref>, : Zgodovinski arhiv Ljubljana je osrednji regionalni arhiv na Slovenskem in obsega področje nekdanje Kranjske. Poleg sedeža v Ljubljani so enote arhiva še v Kranju, Škofji Loki, Idriji in v Novem mestu. Ima ohranjeno gradivo predvsem na ravni občin, mdr. tudi o arhitekturnih objektih stare Ljubljane in okolice ''(vhod: Mestni trg 27)''. * [[Tobačni muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Tobačni muzej | url = http://www.mm-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2019-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190124195403/http://www.mm-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, : Tu si lahko ogledate stalno zbirko, ki prikazuje proizvodne postopke različnih tobačnih izdelkov, njihovo uporabo skozi čas, način življenja zaposlenih, zlasti tobačnih delavk »cigarc« ''(vhod: Tobačna 5)''. ==== DRUGO ==== * [[Slovenska kinoteka]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenska kinoteka | url = http://www.kinoteka.si}}</ref>, :Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost: promovira filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave, skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine, spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov, povezanih s filmom, ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti. Redno sodeluje s filmskimi festivali, ki se odvijajo v Sloveniji in njeni okolici. Skrbi za vsakodnevni filmski program filmskih retrospektiv (v Kinodvoru). * [[Trubarjeva hiša literature]] * [[Center za poezijo Tomaža Šalamuna]] * [[Slovanska knjižnica]] * [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] * [[Frančiškanska knjižnica, Ljubljana|Frančiškanska knjižnica]] ==Opombe in viri== {{sklici|3}} [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Kulturne ustanove]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani|*]] 1nj4mnhr7lk92zw4immsq8besxiauge 6659182 6659181 2026-04-13T08:32:47Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-22696-60|~2026-22696-60]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-22696-60|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika ~2026-20691-89 (6659181): odstranitev vandalizma 6659180 wikitext text/x-wiki === [[Galerija (ustanova)|Galerije]] === * [[Narodna galerija Slovenije]]<ref>{{navedi splet|title=Narodna galerija Slovenije|url=http://www.ng-slo.si/}}</ref> * [[Moderna galerija Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Moderna galerija Ljubljana | url = http://www.mg-lj.si/}}</ref> z Muzejem sodobne umetnosti - [[MSUM]] * [[Mestna galerija Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Mestna galerija Ljubljana | url = http://www.mestna-galerija.si/}}</ref> * [[Galerija Riharda Jakopiča]] (Jakopičeva galerija) * [[Mednarodni grafični likovni center]] * [[Galerija ŠKUC|Galerija gej]] * [[Galerija Furlan]]-[[Črnuče]]<ref>{{navedi splet | title = Galerija Furlan-Črnuče | url = http://www.galerija-furlan.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2016-10-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161004150242/http://galerija-furlan.si/ | url-status = dead }}</ref> * [[Galerija Equrna]]<ref>{{navedi splet | title = Galerija Equrna | url = http://www.galerija-equrna.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2014-12-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141220045337/http://www.galerija-equrna.si/ | url-status = dead }}</ref> * andrej presiren * * pes * [[Cukrarna|dej nehi]] * [[Bežigrajska galerija]] I, II * [[Galerija Tobačna]] * [[Galerija Foton]] * Galerija Stolp, Galerija "S", Kazemate ... - [[Ljubljanski grad]] * [[KUD Sestava]] * Galerija Ravnikar * Rog ... ? === [[gledališče|Gledališča]] === * [[Mestno gledališče ljubljansko]]<ref>{{navedi splet | title = Mestno gledališče ljubljansko | url = http://www.mgl.si}}</ref>, vhod: Čopova 14 * [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = SNG-Drama | url = http://www.sngdrama-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2007-02-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070220122620/http://www.sngdrama-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Erjavčeva 1 * [[Slovensko mladinsko gledališče]]<ref>{{navedi splet | title = Slovensko mladinsko gledališče | url = http://www.mladinsko-gl.si}}</ref>, vhod: Vilharjeva 11 * [[Šentjakobsko gledališče]]<ref>{{navedi splet | title = Šentjakobsko gledališče | url = http://www.sentjakobsko-gledalisce.si}}</ref>, vhod: Krekov trg 2 * [[KUD France Prešeren]]<ref>{{navedi splet | title = KUD France Prešeren | url = http://www.kud-fp.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2007-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070124100835/http://www.kud-fp.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Karunova 14 * [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] * [[Gledališče za otroke in mlade Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Gledališče za otroke in mlade Ljubljana | url = http://www.kd-spanskiborci.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2005-09-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20050905041719/http://www.kd-spanskiborci.si/ | url-status = dead }}</ref>, vhod: Zaloška 61 * [[Teater komedija]]<ref>{{navedi splet | title = Teater komedija | url = http://www.btc-city.com}}</ref>, vhod: Šmartinska 152 ([[City teater]]?) * [[Mini teater]], Križevniška 1 * [[Pocket teater]] * [[Cankarjev dom]]<ref>{{navedi splet | title = Cankarjev dom | url = http://www.cd-cc.si}}</ref>, vhod: Prešernova 10 in pasaže Maxi === [[Muzej]]i === * [[Tehniški muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Tehniški muzej Slovenije | url = http://www.tms.si}}</ref>; v mestu Ljubljana se nahajata samo dva oddelka Tehniškega muzeja Slovenije in to stara elektrarna poleg Elektro Ljubljana-uprava in Slovenski železniški muzej z bogato zbirko različnih železničarskih predmetov in starih [[lokomotiva|lokomotiv]] nasproti nekdanje železniške postaje Šiška. * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/o_nas/zelezniski_muzej/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2009-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090211141958/http://slo-zeleznice.si/sl/o_nas/zelezniski_muzej/ |url-status=dead }}</ref> * [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]]<ref>{{navedi splet | title = Muzej za arhitekturo in oblikovanje | url = http://www.arhmuz.com/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2021-12-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211217070750/http://www.arhmuz.com/ | url-status = dead }}</ref> ** [[Grad Fužine, Ljubljana|Grad Fužine]]<sup>*</sup>, Muzej za arhitekturo in oblikovanje je osrednja slovenska muzejska ustanova, ki deluje na področju arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. Muzejske zbirke obsegajo skoraj 150 000 različnih predmetov od načrtov, skic in modelov zgradb do različnega pohištva, drobnih premetov, aparatov, plakatov, različnih tiskovin in fotografij. ''(vhod: Pot na Fužine 2)'' * [[Slovenski etnografski muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenski etnografski muzej | url = http://www.etno-muzej.si}}</ref> (kratica: SEM) ** [[Belgijska vojašnica, Ljubljana|Belgijska vojašnica]]<sup>*</sup>, razstavlja [[etnografija|etnografske]] zbirke s področja Slovenije in občasne zbirke iz drugih Evropskih držav ''(vhod: Metelkova 2)''. * [[Mestni muzej Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Mestni muzej Ljubljana | url = http://www.mm-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2019-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190124195403/http://www.mm-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, ** [[Turjaška palača, Ljubljana|Turjaška palača]]<sup>*</sup>; v muzeju je prikazan zgodovinski razvoj mesta Ljubljana in življenje meščanov v posameznih zgodovinskih obdobjih mesta. Zgradba, v kateri je sedež muzeja je bila v sedanji obliki zgrajena med letoma 1654 in 1658, več stoletij je bila dom ene najslavnejših kranjskih plemiških družin-[[Auerspergi|Auerspergov]]. Zadnja obnova palače se je končala leta 2004 -(mesto Ljubljana je stala kar 1,2 milijarde [[slovenski tolar|SIT]]), tako sedaj ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa v obliki delavnic, družabnih prireditev, ogledov muzejskih eksponatov tudi zunaj muzejske palače, na različnih lokacijah ''(vhod: Gosposka 15)''. Ostale lokacije: ** [[Razstavišče KIC]] ''(vhod: Trg francoske revolucije 7)'' ** [[ŠČIT konservatorsko središče]] ''(vhod: Gregorčičeva 3a)'' ** [[Ostanki antične Emone]] ''(na prostem - Jakopičev vrt Mirje 4)'' ** [[Zgodnjekrščansko središče, Ljubljana|Zgodnjekrščansko središče Emone]] ''(na prostem - ob OŠ Majda Vrhovnik, Erjavčeva 18)'' ** [[Spominska soba Ivana Cankarja]] ''(Cankarjev vrh na [[Rožnik]]u)''. * [[Narodni muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Narodni muzej Slovenije | url = http://www.narmuz-lj.si/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2019-06-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190622153814/http://narmuz-lj.si/ | url-status = dead }}</ref> (»Rudolfinum«); najstarejši slovenski muzej, ki predstavlja najpomembnejše arheološke predmete od starejše kamene dobe do visokega in poznega srednjega veka. Na ogled je tudi restavrirana egipčanska mumija stara 2600 let, ki je prva mumija v svetu, katero so v začetku minulega stoletja preslikali z rentgenskim aparatom ''(vhod: Muzejska 1)''. * [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Muzej novejše zgodovine Slovenije | url = http://www.muzej-nz.si/}}</ref>, : Ohranja in proučuje materialno in nematerialno dediščino zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja naprej v povezavi z ostalim svetom in dogodki v njem. Širi znanje o 20. stoletju s pomočjo atraktivnih občasnih in stalnih razstav, hrani, vzdržuje, dokumentira, predstavlja in stalno povečuje zbirke iz obdobja novejše zgodovine,ki predstavljajo vso slovensko ozemlje. S sodobnimi temami muzej privablja obiskovalce različnih generacij. : V muzeju je stalna razstava Slovenci v 20. stoletju. Zgodovina Slovencev je predstavljena v obdobju od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do osamosvojitve leta 1991. Občasno gostujejo tudi druge manjše razstave ''(vhod: Celovška 23)''. * [[Prirodoslovni muzej Slovenije]]<ref>{{navedi splet | title = Prirodoslovni muzej Slovenije | url = http://www2.pms-lj.si/}}</ref>, : Razstavlja stalno geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko, Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev, razne herbarijske zbirke, zbirke žuželk, ptic, plazilcev, rib in predstavitev človeške ribice-Proteusa in okostja različnih vretenčarjev ''(Vhod: Muzejska 1)''. * [[Slovenski šolski muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenski šolski muzej | url = http://www.ssolski-muzej.si/ | accessdate = 2020-09-19 | archive-date = 2022-09-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220928034435/http://ssolski-muzej.si/ | url-status = dead }}</ref>, Muzej je po svojem nastanju 1898 eden najstarejših muzejev na Slovenskem, prvi specialni muzej za tradicije šolstva in deluje od leta 1938 kot eden od desetnije nacionalnih muzejev. Poleg razstavne zbirke in arhiva hrani tudi bogato dokumentacijo o šolah na Slovenskem ter knjižnico z nad 60.000 zvezki. Muzej izdaja revijo Šolska kronika in pripravlja občasne razstave. Stalna razstava predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991 ''(vhod: Plečnikov trg 1)''. * [[Slovenski gledališki muzej]], : Gledališki muzej je prostorsko utesnjen, zato tudi nima postavljene stalne razstave o zgodovini slovenskega gledališča, vendar priredi občasne razstave o znamenitih gledaliških igralcih in predstavah, ki so pomembno zaznamovala gledališko kulturo v Sloveniji ''(vhod: Mestni trg 17)''. * [[Muzej lutkarstva]] - [[Ljubljanski grad|Ljubljanski Grad]] * [[Zgodovinski arhiv Ljubljana]]<ref>{{navedi splet | title = Zgodovinski arhiv Ljubljana | url = http://www.zal-lj.si/}}</ref>, : Zgodovinski arhiv Ljubljana je osrednji regionalni arhiv na Slovenskem in obsega področje nekdanje Kranjske. Poleg sedeža v Ljubljani so enote arhiva še v Kranju, Škofji Loki, Idriji in v Novem mestu. Ima ohranjeno gradivo predvsem na ravni občin, mdr. tudi o arhitekturnih objektih stare Ljubljane in okolice ''(vhod: Mestni trg 27)''. * [[Tobačni muzej]]<ref>{{navedi splet | title = Tobačni muzej | url = http://www.mm-lj.si/ | accessdate = 2010-09-04 | archive-date = 2019-01-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190124195403/http://www.mm-lj.si/ | url-status = dead }}</ref>, : Tu si lahko ogledate stalno zbirko, ki prikazuje proizvodne postopke različnih tobačnih izdelkov, njihovo uporabo skozi čas, način življenja zaposlenih, zlasti tobačnih delavk »cigarc« ''(vhod: Tobačna 5)''. ==== DRUGO ==== * [[Slovenska kinoteka]]<ref>{{navedi splet | title = Slovenska kinoteka | url = http://www.kinoteka.si}}</ref>, :Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost: promovira filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave, skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine, spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov, povezanih s filmom, ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti. Redno sodeluje s filmskimi festivali, ki se odvijajo v Sloveniji in njeni okolici. Skrbi za vsakodnevni filmski program filmskih retrospektiv (v Kinodvoru). * [[Trubarjeva hiša literature]] * [[Center za poezijo Tomaža Šalamuna]] * [[Slovanska knjižnica]] * [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] * [[Frančiškanska knjižnica, Ljubljana|Frančiškanska knjižnica]] ==Opombe in viri== {{sklici|3}} [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Kulturne ustanove]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani|*]] 9rfzdtdbetebdzkdnwyadhbtxemymhd Wikipedija:Pod lipo 4 282723 6659029 6658597 2026-04-12T14:57:16Z Pinky sl 2932 /* Urejaton Slovenija–Italija 2026 */ 6659029 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) 94n7cyx0l2u7qybwufno819xhgb7ofl 6659045 6659029 2026-04-12T15:15:13Z GeographieMan 179499 /* Urejaton Slovenija–Italija 2026 */ odgovor 6659045 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) pxiqnvn87swvhoaenigma4iys9jbw8f Lojk 0 297180 6659244 6599935 2026-04-13T11:49:53Z ~2026-90770-6 254477 6659244 wikitext text/x-wiki '''Lojk''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == * [[Anton Lojk]] (1679—?), zdravnik * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] (1919—?), učitelj, obveščevalec in kulturni delavec; član uredniškega odbora [[Primorski slovenski biografski leksikon|Primorskega slovenskega biografskega leksikona]] * [[Jože Lojk]] (1936—2017), geograf, planer ? * [[Leon Lojk]] (1937—2014), psiholog, psihoterapevt (pionir realitetne terapije v Sloveniji) * [[Magda Lojk]] (*1980), dramaturginja, slavistka, mladinska pisateljica * [[Marija Lojk-Tršar]] (*1940), igralka * [[Mira Lojk]] (1937—2021), geografka in bibliografka * [[Silva Lojk]] (1903—?), igralka *[[Taja Lojk]] (*1972), kiparka *[[Teodor Lojk]] (1913—2006), arhitekt, pionir izgradnje Nove Gorice *[[Vida Lojk]] (por. [[Vida Fakin]]) (1915—2001), slikarka ==Glej tudi== * priimke [[Loj (priimek)|Loj]], [[Loy]], [[Lojen]], [[Lojevec]], [[Lokar]], [[Lovenjak]], [[Lovka]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lojk}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h6p6klftpycfu18ydkq1jc3530htk05 Zavarovalnica Generali 0 305917 6659074 6419745 2026-04-12T16:44:21Z Scip. 106489 + 6659074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje|name=|logo=|caption=|image=[[File:Trieste Palac Generali 2.jpg|250px]]|image_size=|image_alt=|trading_name=|native_name=|native_name_lang=|romanized=|former type=|type=|traded_as=|industry=zavarovalništvo|genre=|fate=|predecessor=|successor=|foundation=Trst, Italija ({{Začetni datum|1831|12|26}})|founder=|defunct=|location_city=Trst|location_country=Italija|locations=|area_served=Amerika, Azija, Bližnji vzhod, Evropa|key_people={{ubl|Gabriele Galateri di Genola (predsednik)|Philippe Donnet (predsednik uprave)| Luigi Lubelli (glavni finančni direktor)|Sandro Panizza (glavni direktor za upravljanje s tveganji)|Timothy Ryan (glavni direktor za investicije)|Vanja Hrovat (predsednica uprave v Sloveniji)|Mitja Feri (član uprave v Sloveniji)}}|products=|production=|services=|revenue=|operating_income=|net_income=|aum=|assets=|equity=|owner=|num_employees=450 (v Sloveniji, 2016)|parent=|divisions=|subsid=|homepage={{URL|generali.si}} {{URL|generali.com}}|footnotes=|intl=|bodystyle=}}'''Zavarovalnica Generali''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Assicurazioni Generali'') se je od ustanovitve leta 1831 v [[Trst]]u, do danes razvila v eno izmed največjih mednarodnih zavarovalniških družb na svetu. V 60 državah, preko 420 hčerinskih družb, zaposluje 74.000 ljudi. Na slovenskem trgu je Zavarovalnica Generali prisotna od leta 1996 in je po objavljenih podatkih ena največjih tujih zavarovalnic v Sloveniji.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Poročilo o stanju na področju zavarovalništva 2015|url=https://www.a-zn.si/wp-content/uploads/letno_porocilo-2016.pdf|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180527024620/https://www.a-zn.si/wp-content/uploads/letno_porocilo-2016.pdf|url-status=dead}}</ref> == Skupina Generali == Skupina Generali je neodvisna italijanska skupina z močno prisotnostjo v mednarodnem prostoru. Ustanovljena pred več kot 185 leti se danes uvršča med vodilne svetovne zavarovalnice in skrbi za več kot 55 milijonov zavarovancev. Ima vodilni položaj v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]], čedalje pomembnejša pa je njena prisotnost na trgih [[Centralna Evropa|Centralne]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] ter [[Azija|Azije]]. V letu 2017 je bila Skupina Generali na lestvici [http://www.corporateknights.com/reports/2017-global-100/ Corporate Knights]-a vključena med najbolj [[Trajnostnost|trajnostna]] podjetja na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.corporateknights.com/reports/2017-global-100/|title=2017 Global 100 {{!}} Corporate Knights|accessdate=2017-07-06|website=Corporate Knights|language=en-US|archive-date=2017-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701220408/http://www.corporateknights.com/reports/2017-global-100/|url-status=dead}}</ref> Skupino Generali vodi ''Assicurazioni Generali'', ki preko hčerinskih družb deluje po vsem svetu: * v Afriki: [[La Réunion]], [[Tunizija]]; * v Ameriki: [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Ekvador]], [[Gvatemala]], [[Kolumbija]], [[Martinique]], [[Panama]], [[Združene države Amerike|ZDA]]; * v Aziji: [[Filipini]], [[Hong Kong]], [[Indija]], [[Indonezija]], [[Japonska]], [[Kitajska]], [[Malezija]], [[Tajska]], [[Vietnam]], [[Združeni arabski emirati]]; * v Evropi: [[Avstrija]], [[Belgija]], [[Bolgarija]], [[Češka]], [[Črna gora]], [[Francija]], [[Grčija]], [[Guernsey]], [[Hrvaška]], [[Irska]], [[Italija]], [[Lihtenštajn|Kneževina Lihtenštajn]], [[Luksemburg]], [[Madžarska]], [[Nemčija]], [[Nizozemska]], [[Poljska]], [[Portugalska]], [[Romunija]], [[Srbija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], [[Španija]], [[Švica]], [[Turčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. ''Assicurazioni Generali'' je največja zavarovalnica v Italiji in tretja največja zavarovalnica v Evropi. V letu 2016 je bila uvrščena na 49. mesto lestvice [http://fortune.com/global500 Fortune Global 500]. === Dejavnost === Kot ena najpomembnejših svetovnih zavarovalnic Generali deluje v 60 državah in zaposluje več kot 74.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.generali.com/who-we-are/at-a-glance|title=Profile - Generali Group|accessdate=2017-07-06|website=generali|language=en}}</ref> Poslovanje Skupine Generali obsega:  * življenjska zavarovanja, * premoženjska in nezgodna zavarovanja, * poslovna zavarovanja. === Zgodovina === Družba je bila ustanovljena 26. decembra 1831, pod imenom ''Imperial Regia Privilegiata Compagnia di Assicurazioni Generali Austro-Italiche''. V tem času je Trst veljal za najpomembnejše pristanišče [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskega imperija]]. Sedež zavarovalnice je postal Trst, medtem ko je poslovanje v beneški regiji nadzorovala beneška izpostava. Približno leto po ustanovitvi je ''Assicurazioni Generali Austro-Italiche'' dobila dovoljenje, da na svojih dokumentih uporablja podobo dvoglavega orla, simbola [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Že v prvem desetletju delovanja je Generali odprl poslovalnice v vsaki izmed takratnih držav na območju sedanje Italije, v vseh pomembnih središčih habsburškega imperija in najprometnejših evropskih pristaniščih tistega časa. [[Revolucije leta 1848]] so zajele tudi habsburške posesti v severni Italiji ter vplivale na nadaljnji razvoj podobe družbe. Iz svojega do tedanjega uradnega naziva je zavarovalnica umaknila pridevnik ''Austro-Italiche'' in sprejela nov simbol – leva [[Sveti Marko|Sv. Marka]]. Glava krilatega leva je bila vse do začetka 20. stoletja obrnjena v desno stran, v začetku 20. stoletja pa so jo obrnili v levo. Lev v desni šapi drži knjigo, v kateri se je tradicionalno nahajal zapis iz [[Evangelij po Marku|evangelija Sv. Marka]]: »Mir s teboj Marko, moj evangelist«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.generali.si/fizicne-osebe/o-druzbi/generali-dd/|title=GENERALI d.d. - Generali Slovenija|accessdate=2017-07-06|website=www.generali.si|language=sl-SI|archive-date=2017-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20170709163157/https://www.generali.si/fizicne-osebe/o-druzbi/generali-dd/|url-status=dead}}</ref> Danes Skupina deluje v državah Evrope, Bližnjega Vzhoda in Vzhodne Azije. Po prometu se med njene največje trge uvršča Italija, kjer Generali zaseda pozicijo največje zavarovalnice, sledita Nemčija (pod imenom [[Generali Deutschland]]) in Francija ([[Generali France]]). Po tržnem deležu si sledijo Italija, Češka, Nemčija, Madžarska, Argentina, Slovaška, Avstrija in Kitajska. Leta 2016 je Skupina oznanila, da se umika iz nekaterih manj perspektivnih trgov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/8857582|title=Generali: slovo s 13 trgov, višje dividende in več dobička|accessdate=2017-07-06|website=Finance.si}}</ref> == Generali v Sloveniji == Generali Zavarovalnica d.d. deluje na trgu premoženjskih zavarovanj (kot so avtomobilska zavarovanja, zavarovanja nepremičnin in premičnin), življenjskih zavarovanj, nezgodnih zavarovanj, turističnih in pokojninskih zavarovanj ter poslovnih zavarovanj.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.generali.si|title=Fizične osebe - Generali Slovenija|accessdate=2017-07-06|website=www.generali.si|language=sl-SI}}</ref> Organizirana je kot delniška družba in deluje neposredno v okviru Holdinga srednje in vzhodnoevropskih držav, ki ga obvladuje Generali CEE Holding B.V. Na slovenskem trgu je zavarovalnica Generali prisotna od leta 1996 in je po objavljenih podatkih danes ena največjih tujih zavarovalnic v Sloveniji.<ref name=":0" /> V Slovenijo je stopila pod imenom Generali-SKB zavarovalnica oziroma Ljubljanska zavarovalnica. Leta 2001 je dunajska zavarovalnica Generali postala 100 % lastnica slovenske družbe, takrat se je zavarovalnica tudi preimenovala v zavarovalnico Generali. Leta 2008 je postala član Generali CEE Holdinga. Generali v Sloveniji v 11 pisarnah, 9 škodnih centrih, preko več kot 260 pogodbenih partnerjev in več kot 100 agencij zaposluje 450 ljudi. Njegov tržni delež v Sloveniji predstavlja 4,83 %.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.generali.si/fizicne-osebe/o-druzbi/generali-dd/kljucni-podatki-in-pomembni-dokumenti/|title=Ključni podatki in pomembni dokumenti - Generali Slovenija|accessdate=2017-07-06|website=www.generali.si|language=sl-SI|archive-date=2017-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20170709155738/https://www.generali.si/fizicne-osebe/o-druzbi/generali-dd/kljucni-podatki-in-pomembni-dokumenti/|url-status=dead}}</ref> == Zanimivosti == V pisarni Assicurazioni Generali v [[Praga|Pragi]] je skoraj devet mesecev (od 1. novembra 1907 do 15. julija 1908) delal tudi znani [[pisatelj]] [[Franz Kafka]]. == Opombe == <references /> == Glej tudi == * [[:Kategorija:Zavarovalnice v Sloveniji|seznam zavarovalnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Assicurazioni Generali}} * {{official|http://www.generali.si/}} * [http://www.generali.com Uradna spletna stran Skupine Generali] [[Kategorija:Zavarovalnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1831]] {{normativna kontrola}} a1z1bf1aqisv0cel3x8kmumgdr8a3ql Smolej 0 327023 6659204 6324669 2026-04-13T09:53:05Z ~2026-13659-49 255600 6659204 wikitext text/x-wiki '''Smolej''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Smolej]] (*1940), metalurg, dr. * [[Avgusta Smolej]] (1915—2002), prevajalka *[[Bogo Smolej]] (1919—1999), filmski prevajalec, urednik, literat *[[Brane Smolej]], arhitekt * [[Franc Smolej (smučarski tekač)|Franc Smolej]] (1908—1996), smučarski tekač * [[Franc Smolej (hokejist)|Franc Smolej]] (*1940), hokejist * [[Igor Smolej]] (1943—2023), gozdarski strokovnjak * [[Ivan Smolej]] (1873—1936), duhovnik in prosvetni delavec *[[Jakob Smolej]] (19. stoletje), šolnik * [[Jure Smolej]] (*1974), hokejist *[[Klemen Smolej]], skladatelj, aranžer, kitarist * [[Marko Smolej]] (*1968), hokejist * [[Matija Smolej]] (1829—1871), duhovnik in nabožni pisatelj * [[Miha Smolej]] (1920—?), kegljavec na ledu * [[Miha Smolej]] (1948—2015), alpinist *[[Mojca Smolej]] (*1973), jezikoslovka slovenistka, univ. prof. *[[Nace Smolej]], amaterski igralec * [[Pavel Smolej]] (1940—2023), defektolog, likovni pedagog, ilustrator, slikar akvarelist, pevec, zbiralec starin ... * [[Roman Smolej]] (*1946), hokejist * [[Slavko Smolej]] (1909—1961), umetniški fotograf, publicist, metaluški šolnik * [[Špela Smolej Milat]], etnologinja, kustosinja * [[Tone Smolej]] (*1972), literarni zgodovinar, komparativist, univ. profesor *[[Uroš Smolej]] (*1974), igralec *[[Viktor Smolej]] (1910—1992), literarni zgodovinar in kritik, slovakist, prevajalec, leksikograf *[[Vito Smolej|Vito(mir) Smolej]] (*1948), fizik, prevajalec (Kanada) == Glej tudi == * priimek [[Smole]] oz. [[Smolle]] *priimke [[Smolar]], [[Smolnikar]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Smolej}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 23r4j3vtnmyzy8jx48uejweuun2zcca Belfast 0 334837 6659178 6627240 2026-04-13T08:20:27Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke AIR_RAID_DAMAGE_IN_THE_UNITED_KINGDOM_1939-1945_-_H_9476.jpg z [[c:File:Rescue_workers_search_through_the_rubble_of_Eglington_Street_in_Belfast,_Northern_Ireland_after_a_German_air_raid,_7_May_1941._H9476.jpg|Rescu 6659178 wikitext text/x-wiki {{Infobox UK place | official_name = Belfast | type = Glavno mesto | demonym = Bélfastčan, Bélfastčanka | country = Severna Irska | static_image_name = Wikibelfast1.jpg | static_image_width = 275px | static_image_caption = Silhueta in stavbe v Belfastu | static_image_2_name = Coat of Arms of Belfast.png | static_image_2_caption = [[Grb Belfasta|Grb]] z geslom »''Pro Tanto Quid Retribuamus''« (latinsko: »Kako naj povrnemo tako veliko«) | area_total_sq_mi = 51,16<ref>{{United Kingdom district population citation |površina}}</ref> | population = | population_ref = Mesto Belfast:<br />345.418 (2021)<br />[[metropolitansko območje]]:<br />671.559 (2011)<ref name=doeni>{{navedi splet|url= https://www.planningni.gov.uk/downloads/volume_1_-_plan_strategy___framework-2.pdf|title= Belfast Metropolitan Area Plan|website= Planningni.gov|access-date= 11 April 2018|archive-url= https://web.archive.org/web/20171107013522/https://www.planningni.gov.uk/downloads/volume_1_-_plan_strategy___framework-2.pdf|archive-date= 7 November 2017|url-status = live}}</ref> | label_position = none | post_town = BELFAST | postcode_area = BT | postcode_district = BT1–BT17, BT29 (part), BT36 (part), BT58 | dial_code = 028 | constituency_westminster = Belfast North ([[Sinn Féin|SF]])<br />Belfast South ([[Socialnodemokratska in delavska stranka|SDLP]])<br />Belfast East ([[Demokratna unionistična stranka|DUP]])<br />Belfast West ([[Sinn Féin|SF]]) | irish_name = Béal Feirste | irish_grid_reference = J338740 | scots_name = Bilfawst | unitary_northern_ireland = Mestni svet Belfasta | lieutenancy_northern_ireland = [[Grofija Antrim|Antrim]], [[Grofija Down|Down]] | constituency_ni_assembly = Belfast North<br />Belfast South<br />Belfast East<br />Belfast West | website = {{official URL}} | pushpin_map = United Kingdom | coordinates = {{koord novi|54|35|47|N|05|55|48|W|display=inline,title}} }} '''Belfast''' (irsko ''Béal Feirste'', kar pomeni 'plitvina rečnega ustja' <ref>[http://www.royalmint.com/discover/uk-cities/history-of-belfast Royal Mint]<!-- The link names it as "mouth of the sandbanks" --> – Belfast</ref>) je glavno in največje mesto Severne Irske in drugo največje na [[Irska (otok)|irskem otoku]]. <ref>[http://www.citymetric.com/skylines/where-are-largest-cities-britain-1404 CityMetric]</ref> Ob reki Lagan je leta 2015 živelo 333.871 prebivalcev. Do zgodnjih 1800-ih je bilo nekdanje mesto veliko pristanišče. Belfast je v 19. stoletju igral ključno vlogo v [[Industrijska revolucija|industrijski revoluciji]] in postal največji proizvajalec [[lan]]enega [[platno|platna]] na svetu in dobil vzdevek »Linenopolis«. Od leta 1888 je imel status mesta, zato je bil glavni center irskega platna ter industrije za predelavo [[tobak]]a, vrvi in [[ladjedelništvo|ladjedelništva]]. [[Harland & Wolff]], ki je zgradil [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], [[HMHS Britannic]] in [[RMS Olympic]], je bila največja in najuspešnejša ladjedelnica na svetu. <ref>http://www.bbc.co.uk/history/topics/belfast_golden_age_shipbuilding</ref> Kasneje je razvijala tudi vesoljsko in raketno industrijo. Zaradi industrializacije in notranjih selitev je Belfast postal največje mesto na Irskem. Po razdelitvi Irske leta 1922 je postal glavno mesto Severne Irske. Njegov status svetovnega industrijskega središča se je končal v desetletjih po drugi svetovni vojni. Mesto je ob severnoirskem spopadu (irsko ''Na Trioblóidí'', angleško ''The Troubles'') močno trpelo in je v 1970-ih in 1980-ih letih veljalo kot eno najnevarnejših mest na svetu. <ref>''Mankind's Great Divides'' by George R Mitchell, 2017. ({{ISBN|9781910745779}})</ref> Od 21. stoletja mesto doživlja obdobje miru brez večjega političnega nasilja ter precejšnje gospodarske rasti. Danes ostaja središče industrije, pa tudi umetnosti, visokošolskega izobraževanja, gospodarstva in prava in je gospodarska gonilna sila Severne Irske. Belfast je še vedno glavno pristanišče, v katerem komercialni in industrijski doki prevladujejo na obali Belfastskega zaliva (''Belfast Lough''), vključno z ladjedelnico Harland & Wolff. Ima letališče Georgea Besta (''George Best Belfast City Airport'') v mestu in mednarodno letališče (''Belfast International Airport'') 15 milj zahodno od mesta. Je na seznamu svetovne raziskovalne mreže mest (Globalization and World Cities, GaWC) kot svetovno mesto. <ref>{{navedi splet|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html|title=The World According to GaWC 2012|work=Globalization and World Cities (GaWC) Study Group and Network|publisher=Loughborough University|accessdate=15 February 2014|archive-date=2014-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html|url-status=dead}}</ref> == Ime == Ime Belfast izhaja iz irskega ''Béala Feirsdea'', ki so ga je pozneje pisali kot ''Béal Feirste''. Beseda ''béal'' pomeni 'usta' ali 'rečno ustje', medtem ko je ''feirsde/feirste'' genitiv ednine ''fearsaid '', ki se nanaša na plitvino ali plimski prehod čez rečno ustje. <ref name="Logainm">{{navedi splet|url=http://www.logainm.ie/118005.aspx |title=Placenames Database of Ireland – Belfast: '''view the scanned records''' |publisher=Logainm.ie |accessdate=25 May 2014 }}</ref><ref name="Belfast name">{{navedi splet |title=Placenames/Logainmneacha – Belfast |work=BBC Northern Ireland – Education |publisher=BBC |url=http://www.bbc.co.uk/northernireland/irish/blas/education/beginnersblas/1belfast.shtml |accessdate=17 May 2007}}</ref> Ime bi tako dobesedno prevedli kot 'plitvina rečnega ustja' ali 'prehod čez rečno ustje'. Ta plitvina je nastala ob sotočju dveh rek v današnjem Donegallskem pristanu (''Donegall Quay''): reke Lagan, ki teče v Belfastski zaliv, in njenega pritoka Farset. Irsko ime ''Béal Feirste'' je tudi ime mestnega naselja v okrožju Mayo, katerega ime je bilo anglicizirano kot ''Belfarsad''. <ref>{{navedi splet|url=http://www.logainm.ie/37016.aspx |title=Placenames Database of Ireland – Belfarsad |publisher=Logainm.ie |accessdate=13 November 2010}}</ref> Druga razlaga imena je 'ustje [reke] plitvine', to je namig na reko Farset, ki teče v reko Lagan, kjer je plitvina. To razlago podpirata Edmund Hogan in John O'Donovan, vendar se zdi jasno, da je bila reka sama imenovana po plimskem prehodu. V ulstrsko-škotskem narečju je ime mesta različno prevedeno kot ''Bilfawst'', ''Bilfaust''ali ''Baelfawst'', uporablja pa se tudi "Belfast". == Zgodovina == Čeprav je grofija (borough) Belfast nastala, ko je leta 1888 kraljica Viktorija mestu podelila status mesta <ref>{{navedi splet | title = Belfast City Hall | work = Discover Northern Ireland | publisher = Ireland Tourist Board | url = http://www.discovernorthernireland.com/product.aspx?ProductID=2782 | accessdate = 18 May 2007| archiveurl= https://web.archive.org/web/20070616234058/http://www.discovernorthernireland.com/product.aspx?ProductID=2782| archivedate= 16 June 2007 | url-status=live}}</ref>, je mesto še vedno prehodno območje med grofijama Antrim in Down. === Izvor === [[File:Belfast Castle, Northern Ireland.jpg|thumb|left|Grad v Belfastu]] Območje Belfasta je bilo poseljeno od [[bronasta doba|bronaste dobe]]. V bližini mesta so Velikanov obroč (Giant's Ring), 5000 let star [[henge]], ostanki iz [[železna doba|železne dobe]] pa so še vedno vidni na okoliških gričih. Belfast je ostal v srednjem veku majhno, malo pomembno naselje. John de Courcy, anglo-normanski vitez, je v 12. stoletju na današnji Grajski ulici (Castle Street) v središču mesta zgradil grad, vendar je bil manjši in ne tako strateško pomemben kot [[grad Carrickfergus]] na severu, ki ga je de Courcy zgradil leta 1177. Na tem območju je bil tudi O'Neillov klan (skupina družin irsko-gelskega rodu, ki so imele vidne položaje in naslove na Irskem in drugod). === Razvoj === Belfast je postal pomembno naselje v 17. stoletju, potem ko ga je sir Arthur Chichester ustanovil kot mesto <ref name="belfast castle history">{{navedi splet |title=History of Belfast Castle |work=Tourism and venues |publisher=Belfast City Council |year=2014 |url=http://www.belfastcity.gov.uk/tourism-venues/belfastcastle/bchistory.aspx |accessdate=19 May 2014 |archive-date=2014-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140519235252/http://www.belfastcity.gov.uk/tourism-venues/belfastcastle/bchistory.aspx |url-status=dead }}</ref>. Na začetku so ga naselili protestantski angleški in škotski izseljenci med kolonizacijo Ulstra (Belfast in grofija Antrim nista bila vključena v to, ker sta bila zasebno kolonizirana). Leta 1791 je bilo v Belfastu ustanovljeno Društvo združenih Ircev, potem ko so Henry Joy McCracken in drugi ugledni prezbiterijanci iz mesta povabili Theobalda Wolfa Tona in Thomasa Russella na sestanek, na katerem so prebrali Tonov ''Argument v imenu katolikov Irske''. Dokaze tega obdobja rasti Belfasta še vedno lahko vidimo v najstarejših predelih mesta, znanih kot Entries (vrsta zgodovinskih ozkih prehodov v središču mesta vključno z mnogimi viktorijanskimi in starejšimi pivnicami). [[File:City Hall, Donegall Square, Belfast (7560740480).jpg|thumb|left|Donegallski trg v zgodnjih 1900-ih]] Belfast je v 18. in 19. stoletju cvetel kot trgovsko in industrijsko središče in postal vodilno mesto na Irskem. Uspevali so industrija platna, vrvi, tobaka, strojegradnja in ladjedelništvo. Konec 19. stoletja je Belfast na kratko prehitel [[Dublin]] kot največje mesto na Irskem. Ladjedelnica Harland & Wolff je postala ena največjih ladjedelnic na svetu, ki je zaposlovala do 35.000 delavcev. Leta 1886 so bili v mestu nemiri zaradi irske avtonomije, ki je razdelila mesto. <ref>{{navedi knjigo |last=Ryland |first=Frederick |authorlink= |title=Events of the Reign 1837–1897 |publisher=Allen & Unwin |year=1897 |location=London |page=101 |url=https://books.google.com/books?id=lw4QAAAAYAAJ&pg=PA101 |oclc=267093697 }}</ref> Leta 1920−22 je Belfast postal glavno mesto nove entitete [[Severna Irska|Severne Irske]], saj je bil otok razdeljen. Spremljevalni spopad (irska vojna za neodvisnost) je v Belfastu zahteval do 500 življenj, kar je najbolj krvav sektaški boj v mestu do severnoirskih spopadov v poznih šestdesetih letih. [[File:Rescue workers search through the rubble of Eglington Street in Belfast, Northern Ireland after a German air raid, 7 May 1941. H9476.jpg|thumb|Posledice napada maja 1941]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Belfast močno bombardiran. V enem napadu leta 1941 so nemški bombniki ubili okrog tisoč ljudi, več deset tisoč je postalo brezdomcev. Poleg Londona je bila to največja izguba življenj v nočnem napadu med ''blitzem''. <ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/northern_ireland/1269206.stm |title=The Belfast blitz is remembered |publisher=BBC News |date=11 April 2001 |accessdate=12 March 2007}}</ref> === Severnoirski spopadi === Belfast je bil glavno mesto Severne Irske od ustanovitve leta 1921 po Zakonu o vladi Irske iz leta 1920. Bil je prizorišče različnih sektaških spopadov med katoliškim in protestantskim prebivalstvom, republikanci in lojalisti oziroma nacionalisti in unionisti. Zadnji konflikt je povzročil začetek trideset let trajajoče državljanske vojne, imenovane ''obdobje težav'' (''The Troubles''), od leta 1969 do leta 1998. <ref name="bbc trouble history">{{navedi splet |last=Kelters |first=Seamus |title=Violence in the Troubles |work=History |publisher=BBC |date=February 2013 |url=http://www.bbc.co.uk/history/topics/troubles_violence |accessdate=19 May 2014 }}</ref> [[File:Shankilltroubles.jpg|thumb|left|Shankhill Road v obdobju težav v 1970-ih]] Največje težave na Severnem Irskem, zlasti v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, so povzročale paravojaške skupine na obeh straneh. Bombe, atentati in ulično nasilje so bili ozadje življenja v tem času. Začasna irska republikanska armada (IRA) je leta 1972 sprožila 22 bomb v središču Belfasta, kar je znano kot ''krvavi petek'', ubitih je bilo enajst ljudi. Lojalistični paravojaški pripadniki, vključno z ulstrsko prostovoljno silo (UVF) in združenjem za obrambo Ulstra (UDA), so trdili, da so bili uboji namerni. Večina njihovih žrtev je bila katoličanov, ki niso imeli nobenih povezav z IRO. Zlasti razvpita skupina s Shankillske ulice sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja je postala znana kot ''shankillski mesarji''. V političnem nasilju v mestu je bilo med letoma 1969 in 2001 ubitih več kot 1600 ljudi. <ref>{{navedi novice |url=http://cain.ulst.ac.uk/sutton/search.html |title=Sutton Index of Deaths |publisher=CAIN |accessdate=9 July 2013 |date=11 April 2001 |quote=Search for Belfast in "Text Search of Description (and key words)" |archive-date=2011-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927075228/http://cain.ulst.ac.uk/sutton/search.html |url-status=dead }}</ref> {{clear}} === 21. stoletje === Središče Belfasta se je v zadnjih precej razširilo in ponovno oživelo, zlasti okrog Viktorijinega trga (Victoria Square). == Vlada == Belfastu je [[Jakob I. Angleški|Jakob VI. in I.]] leta 1613 dodelil status mestnega okraja, kraljica [[Viktorija Britanska|Viktorija]] pa leta 1888 uradni mestni status. Od leta 1973 je lokalna mestna uprava pod upravo mesta Belfast. Belfast je zastopan v britanskem parlamentu in na severnoirskem svetu. Za volitve v Evropski parlament je Belfast v volilni enoti Severna Irska. === Lokalna vlada === [[File:Belfast City Hall 2.jpg|thumb|Mestna hiša v Belfastu]] Mestni svet v Belfastu je lokalni svet, ki je odgovoren za mesto. Izvoljeni uradniki mesta so župan, namestnik župana in visoki šerif, ki so izvoljeni med 60 svetniki. Prvi župan v Belfastu je bil Daniel Dixon, ki je bil izvoljen leta 1892. [43] Župan za obdobje 2016−17 je bil Alderman Brian Kingston iz stranke Demokratične unija, medtem ko je bila namestnica župana Mary Ellen Campbell iz stranke Sinn Féin, oba sta bila izvoljena junija 2016 za enoletni mandat. Naloge župana so predsedovanje sestankom sveta, sprejemanje uglednih obiskovalcev mesta in zastopanje ter predstavitve mesta na državni in mednarodni ravni. [[File:Stormont Parliament Buildings during Giro d'Italia, May 2014(6).jpg|thumb|left|Stavba parlamenta na posestvu Stormont]] Parlament Severne Irske je v Belfastu na posestvu Stormont. Belfast je za volitve razdeljen na štiri skupine: Belfast North, Belfast West, Belfast South in Belfast East. Vse štiri se raztezajo prek mestnih meja, tako da vključujejo dele okrožja Castlereagh, Lisburn in Newtownabbey. === Grb in moto === [[File:Belfast City Coat of Arms.svg|thumb|Grb Belfasta je bil sprejet leta 1890]] Mesto Belfast ima latinsko geslo ''Pro tanto quid retribuamus''. To je vzeto iz ''[[Vulgata|Vulgate]]'', 12. verz 116. psalma, in dobesedno pomeni ''koliko bomo odplačali''. Stavek je bil preveden iz Biblije drugače, na primer ''Kaj naj vrnem GOSPODU zaradi vse njegove dobrote do mene? ''<ref>Biblija [http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=psalm+116&id13=1&pos=0&set=2&l=sl]</ref> Grb mesta je zasnoval John Vinycomb in se razlaga kot ''Party per fesse argent and azure, in chief a pile vair and on a canton gules a bell argent, in base a ship with sails set argent on waves of the sea proper''. Ta heraldični jezik opisuje ščit, ki je razdeljen na dva vodoravna dela (''party per fesse''). Vrh (''chief '') ščita je srebrn (''argent'') in ima trikotnik, obrnjen navzdol (''a pile''), s ponavljajočim modro-belim vzorcem, ki predstavlja krzno (''vair''). V zgornjem kotu je rdeč kvadrat (''a canton gules''), na katerem je srebrn zvonec. Zelo verjetno je, da je zvonec tukaj besedna igra v heraldiki, ki predstavlja prvi zlog Belfasta. V spodnjem delu ščita (''in base'') je srebrna jadrnica, ki jadra po valovih, obarvanih v dejanskih barvah morja (''proper''). Podpornik na desni strani je priklenjen volk, medtem ko je na levi konj z ribjim repom, ta je tudi na grebenu nad ščitom. Ta grb sega v leto 1613, ko je Jakob VI. in I. podelil Belfastu status mesta. Grb so trgovci v Belfastu uporabljali v 17. stoletju na svojih znakih in trgovskih kovancih. Veliko vitražno okno v mestni hiši prikazuje grb, morje in ladja se nanašata na pomembno pomorsko zgodovino Belfasta. Volk je lahko poklon mestnemu ustanovitelju siru Arthurju Chichestru in se sklicuje na njegov grb. <ref name="Buildings of Belfast">{{navedi knjigo | last = Brett | first = C. E. B. | title = Buildings of Belfast, 1700–1914 | publisher = Weidenfeld and Nicolson | year= 1967 | location = London}}</ref> == Geografija == [[File:Belfast Aerial.jpg|thumb|Pogled na Belfast iz zraka]] Belfast je na zahodnem koncu Belfastskega zaliva (''Belfast Lough'') in ob ustju reke Lagan, kar je idealna lokacija za ladjedelniško industrijo, ki je bila nekoč slavna. Ko je bil v Belfastu leta 1912 zgrajen Titanic, sta Harland & Wolff imela največjo ladjedelnico na svetu. Belfast je na vzhodni obali Severne Irske {{Coord|54|35|49|N|05|55|45|W}}. Posledica te severne zemljepisne širine je, da ima kratke zimske dni in uživa v dolgih poletnih večerih. Leta 1994 je družba Laganside Corporation zgradila pregrado čez reko, da je povišala povprečno gladino vode tako, da bi pokrila grde blatne prostore, ki so Belfastu dali ime. Območje okrožja lokalne samouprave Belfast je 109,6 km². <ref name=Areameasurements>{{navedi splet|title=Area Measurements in Northern Ireland |work=2001 census Data |publisher=Northern Ireland Statistics & Research Agency |year=2001 |url=http://www.nisranew.nisra.gov.uk/census/area_measurement.html |accessdate=18 May 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070617083217/http://www.nisranew.nisra.gov.uk/census/area_measurement.html|archivedate=17 June 2007 |url-status=dead}}</ref> Reka Farset se imenuje po tem odlagališču mulja (od irskega pomena besede "nanos peska''). Prvotno je bila pomembnejša reka, kot je danes. Do sredine 19. stoletja je bilo na njej pristanišče na Glavni ulici (''High Street''). Bank Street v mestnem središču se nanaša na rečni breg in ulica Bridge Street mostu čez Farset. Farset, ki jo je reka Lagan zamenjala kot pomembnejša reka v mestu, je zdaj nepomembna in skrita pod Glavno ulico. V Belfastu in okoli njega je enajst manjših rek, in sicer: Blackstaff, Colin, Connswater, Cregagh, Derriaghy, Forth, Knock, Legoniel, Milewater, Purdysburn in Ravernet. [[File:Cavehill, Belfast.jpg|thumb|Cavehill, bazaltni hrib nad mestom]] Mesto je na severu in severozahodu obkroženo z vrsto hribov, med njimi Mountain Divis, Black Mountain in Cavehill, ki naj bi bili navdih za ''[[Guliverjeva potovanja]]'' [[Jonathan Swift|Jonathana Swifta]]. Ko je Swift živel v koči Lilliput blizu Belfastove Limestone Road, si je zamislil, da je Cavehill podoben spečemu velikanu, ki varuje mesto <ref name="Jonathan Swift">{{navedi splet | title = Belfast Hills | work = Discover Northern Ireland | publisher = Northern Ireland Tourist Board | url = http://www.discovernorthernireland.com/Belfast-Hills-Dunmurry-Belfast-P10391 | accessdate = 18 May 2007 | archive-date = 2008-12-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20081210084401/http://www.discovernorthernireland.com/Belfast-Hills-Dunmurry-Belfast-P10391 | url-status = dead }}</ref>. Oblika velikanovega nosu, lokalno znana kot ''Napoleonov nos'', se uradno imenuje McArtova trdnjava, verjetno po Artu O'Neillu, voditelju iz 17. stoletja, ki je takrat obvladoval to območje. Castlereagh Hills je na jugovzhodu mesta. === Podnebje === Kot preostala Irska ima Belfast zmerno ali oceansko podnebje z majhnim razponom temperature in padavin vse leto. Podnebje je precej blažje kot ponekod drugod na svetu na podobni zemljepisni širini zaradi vpliva [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. Na območju Belfasta je pet vremenskih opazovalnih postaj (stanje 2018). Najvišja temperatura, 30,8 °C, ki so jo zaznale uradne vremenske postaje na območju Belfasta, je bila 12. julija 1983 na Shaws Bridgeu . Mesto ima v povprečnem letu 157 dni s padavinami (več od 1 mm), povprečna letna količina padavin je 846 milimetrov. Sneži manj kot 10 dni na leto. Absolutna najvišja temperatura na vremenski postaji pri Stormontu je 29,7 °C, določena julija 1983. V povprečju ima najtoplejši dan 25,0 °C ali več in se pojavi približno enkrat vsaki dve ali tri leta. Absolutna najnižja temperatura v Stormontu je bila −9,9 °C januarja 1982, v povprečnem letu najhladnejša noč ni pod −4,5 °C. Najnižja temperatura v zadnjih letih je bila −8,8 °C 22. decembra 2010. === Območja in okrožja === [[File:RoyalAvenueBelfast.jpg|thumbnail|left|Kraljeva avenija v Belfastu]] Belfast se je v 19. stoletju zelo hitro razširil iz tržnega v industrijsko mesto. Zaradi tega je manj vasi in mest, ki so se razširila ena v drugo kot druga primerljiva mesta ([[Manchester]] ali [[Birmingham]]). Mesto se je razširilo do naravne pregrade hribov, ki ga obdajajo. Posledično so glavne ceste, ob katerih je potekala ta širitev (kot sta Falls Road ali Newtownards Road), pomembnejše pri opredeljevanju mestnih četrti. Belfast ostaja ločen z zidovi, splošno znanimi kot »mirovne črte«, ki jih je po avgustu 1969 postavila britanska vojska in še vedno delijo 14 okrožij v središču mesta<ref name="Peacelines">{{Cite journal | author = Margrethe C. Lauber | title = Belfast's Peacelines: An Analysis of Urban Borders, Design and Social Space in a Divided City | url = http://www.mspacenyc.com/belfast.study.html | accessdate = 18 May 2007|archiveurl = https://web.archive.org/web/20070208064520/http://www.mspacenyc.com/belfast.study.html |archivedate = 8 February 2007|url-status=dead}}</ref>. Junija 2007 je bil napovedan program v višini 16 milijonov funtov, ki naj bi v mestnem središču preoblikoval in obnovil ulice in javne prostore. Leta 2008 je bila predlagana odstranitev zidov. [[File:Cathedral St. Anne Belfast.jpg|thumb|Stolnica svete Ane]] Središče mesta je razdeljeno na dve poštni okrožji, severno in južno od mestne hiše. Industrijska posestva in pristanišča so tretje okrožje. Preostali del mesta je razdeljen še v nadaljnjih 14 okrožij. Mestni svet je od leta 2001 razvil številne kulturne četrti, kar je posledica razvoja turizma. Stolnična četrt se imenuje po [[Stolnica svete Ane, Belfast|stolnici svete Ane]] (Irska cerkev) in je ključna kulturna točka v mestu. V njej je letni festival vizualnih in uprizoritvenih umetnosti. Trg Custom House Square je eden glavnih mestnih prizorišč na prostem za brezplačne koncerte in ulično zabavo. [[Gaeltacht|Irsko govoreče območje]] je četrt okrog Falls Roada v zahodnem Belfastu, ki spodbuja uporabo irskega jezika. Kraljičino okrožje (Queen's Quarter) v južnem Belfastu se imenuje po Kraljičini univerzi (''Queen's University''). Območje ima veliko študentov, vsako jesen je tu letni mednarodni umetniški festival. Tu je sedež botaničnih vrtov in Ulstrskega muzeja, ki je bil ponovno odprt leta 2009. ''Zlata milja'' je ime za miljo med mestno hišo in Kraljičino univerzo. Na ulicah Dublin Road, Great Victoria Street, Shaftesbury Square in Bradbury Place so nekateri najboljši bari in restavracije. Od Belfastskega sporazuma ali ''Velikopetkovega sporazuma'' leta 1998 se je bližnja cesta Lisburn Road razvila v najbolj ekskluzivno nakupovalno ulico. Četrt Titanik pokriva 0,75 km² predelanih zemljišč, ki mejijo na pristanišče Belfast, prej znano kot Queen's Island. Projekt, imenovan po Titaniku, ki je bil tukaj zgrajen leta 1912, obljublja pretvorbo nekdanjega ladjedelniškega zemljišča v »eno največjih razvojnih poti v Evropi«. Načrti vsebujejo apartmaje, rekreacijske površine in večji muzej o Titaniku. == Demografija == Po popisu leta 2001 je bilo v mestu 276.459 prebivalcev, [[metropolitansko območje]] pa jih je imelo 579.554. Bilo je 15. največje mesto v Združenem kraljestvu in 11. največje somestje. Belfast je v prvi polovici 20. stoletja doživel veliko rast prebivalstva. Ta dvig se je upočasnil in dosegel vrhunec okoli začetka severnoirskih spopadov ob popisu leta 1971 s skoraj 600.000 prebivalci <ref name="Geography in Action Urban Growth">{{navedi splet|last=Stephen|first=Roulston|title=Urban Structure: Growth of Belfast|work=Geography in Action|publisher=National Grid for Learning|year=2006|url=http://www.geographyinaction.co.uk/Urban_structure/Urban_growth.html|accessdate=18 May 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070415203906/http://geographyinaction.co.uk/Urban_structure/Urban_growth.html|archivedate=15 April 2007|url-status=live}}</ref>. Od takrat se je število dramatično zmanjšalo, ker so se ljudje preselili v Veliki Belfast (''Greater Belfast''). Po popisu 2001 je bilo 81.650 ljudi iz katoliških okolij in 79.650 ljudi iz protestantskih okolij. Kljub obdobju sorazmernega miru večina območij in okrožja Belfasta še vedno kaže ločeno naravo Severne Irske kot celote. Številna območja so še vedno ločena po etničnih, političnih in verskih mejah, zlasti v soseščini delavcev. Ta območja, katoliški/republikanci na eni strani in protestantski/lojalisti na drugi strani, so vedno označena z zastavami, grafiti in slikami. Ločevanje je bilo očitno v celotni zgodovini Belfasta, vendar je bilo z vsakim izbruhom nasilja v mestu ohranjeno in povečano. Stopnjevanje ločevanja, opisano kot učinek ''zobatega kolesa'', se ni zelo zmanjšalo. <ref>{{cite journal|last=Lloyd|first=C.|title=Measuring local segregation in Northern Ireland|journal=Centre for Spatial Territorial Analysis and Research (C-STAR)|year=2003|publisher=School of Geography, Queen's University|url=http://www.qub.ac.uk/c-star/pubs/lloydetal.pdf|accessdate=12 March 2006|format=PDF}}</ref> Najvišja stopnja ločevanja v mestu je v zahodnem Belfastu na številnih območjih z 90 % katolikov, pa tudi v pretežno protestantskem vzhodnem Belfastu. Vmesna območja so včasih označena z mirovnimi črtami. Nasilje navadno izbruhne na vmesnih območjih. Od leta 1930 so v Belfastu tudi etnične manjšine <ref name="Who lives here">{{navedi splet|title=Ethnic minorities: Who lives here?|work=Northern Ireland Learning: Teacher's Notes|publisher=BBC|url=http://www.bbc.co.uk/northernireland/schools/11_16/citizenship/pdfs/ctz_eth_pg02_tn.pdf|format=PDF|accessdate=24 May 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070605142712/http://www.bbc.co.uk/northernireland/schools/11_16/citizenship/pdfs/ctz_eth_pg02_tn.pdf|archivedate= 5 June 2007|url-status=live}}</ref>. Največ je Poljakov, Kitajcev in Indijcev. Širitev Evropske unije je spodbudilo priseljevanje vzhodnoevropskih priseljencev. Podatki popisa (2011) so pokazali, da ima Belfast skupno 10.219 ali 3,3 % nebelih prebivalcev, 18.420 ali 6,6 % prebivalstva je rojena zunaj Združenega kraljestva in Irske. Skoraj polovica rojenih zunaj Združenega kraljestva in Irske živi v južnem Belfastu. Večina 5000 muslimanov in 200 hindujskih družin, ki živijo na Severnem Irskem, živi na območju Velikega Belfasta. <gallery class="center" caption="Območje mestnega sveta Belfasta –popis 2011" widths="220" heights="220"> File:Population Density Belfast City Council 2011 Census.png| Gostota prebivalstva File:Religion Belfast City Council 2011 Census.png| Odstotki katolikov ali vzgojeni katoliki File:National Identity Belfast City Council 2011 Census.png| Najpogosteje navedena narodna identiteta File:Born Outside UK And Ireland Belfast City Council 2011 Census.png| Odstotek, rojen zunaj Združenega kraljestva in Irske </gallery> == Gospodarstvo == Prekinitev IRE leta 1994 in podpis Befaltskega sporazuma leta 1998 sta vlagateljem povečala zaupanje v naložbe v Belfast. Začelo se je obdobje trajne gospodarske rasti in obsežne prenove mestnega središča. Razvoj vključuje Viktorijin trg, Stolnično četrt in Laganside s kompleksom Odyssey in znamenito Waterfront Hall. [[File:Waterfront Hall, Belfast.jpg|thumb|left| Waterfront Hall. Leta 1997 je bila dvorana prizorišče koncertov, razstav in konferenc.]] Obnovljena je bila četrt Titanik in zgrajen Obel Tower, ki je najsodobnejši stolp na otoku. Danes je Belfast izobraževalno in trgovsko središče Severne Irske. Februarja 2006 je bila stopnja brezposelnosti v Belfastu 4,2 % in je bila nižja kot v Severni Irski in od povprečja v Združenem kraljestvu 5,5 %. V zadnjih desetih letih se je povečala tudi zaposlenost. Severnoirski mirovni proces je povzročil naraščajoče cene nepremičnin v mestu. Mir je povečal število turistov, ki prihajajo v Belfast. Dve letališči v mestu sta pripomogli, da je mesto eno najbolj obiskanih točk ob koncu tedna v Evropi. Belfast je bil v zadnjem desetletju najhitreje rastoče gospodarstvo med tridesetimi največjimi mesti v Združenem kraljestvu. === Industrijski razvoj === Ko je prebivalstvo Belfasta v 17. stoletju začelo rasti, je njegovo gospodarstvo temeljilo na trgovini. Zagotovljen trg za okoliške pokrajine in naraven dostop v Belfastski zaliv sta mestu dala pristanišče. Sredi 17. stoletja je Belfast izvažal goveje meso, maslo, kože, loj in koruzo ter uvažal premog, tkanine, vino, žganje, papir, les in tobak. V tem obdobju se je v Severni Irski razcvetela izdelava platna in do sredine 18. stoletja je bila iz Belfasta odposlana ena petina vsega platna, izvoženega iz Irske. Sedanje mesto pa je posledica industrijske revolucije. Šele ko je industrija preoblikovala tekstil in ladjedelništvo, sta se gospodarstvo in prebivalstvo razvijali. Do preloma 19. stoletja se je Belfast preoblikoval v največje središče za izdelavo platna na svetu in si zaslužil vzdevek ''Linenopolis''. Pristanišče Belfast je bilo izkopano leta 1845, da bi zagotovilo globlje priveze za večje ladje. Donegallski pristan je bil zgrajen v reki, da se je pristanišče še naprej razvijalo in je trgovina rasla. Ladjedelnica Harland & Wolff je bila ustanovljena leta 1861, do leta 1912 pa je postala največja ladjedelnica na svetu. [[File:Harlandandwolffcranes.JPG|thumb|Samson in Goljat, Harland & Wolff, mostna žerjava]] Short Brothers plc je britanska letalska družba s sedežem v Belfastu. Bila je prva družba za izdelavo letal na svetu. Podjetje se je začelo povezovati z Belfastom leta 1936 s podjetjem Short & Harland Ltd, ki je v skupni lasti Shorts in Harland in Wolff. Zdaj je kot Shorts Bombardier mednarodni izdelovalec letal. Vzpon množičnih in bombažnih oblačil po prvi svetovni vojni je bil eden od dejavnikov, ki so povzročili upad mednarodne trgovine v Belfastu. Kot mnoga britanska mesta, odvisna od tradicionalne težke industrije, je Belfast resno nazadoval od šestdesetih let 20. stoletja naprej, se močno poslabšal v 1970-ih in 1980-ih. Propadlo je več kot 100.000 delovnih mest. Že nekaj desetletij je nestabilno gospodarstvo na Severnem Irskem zahtevalo precejšnjo javno podporo britanske državne blagajne do 4 milijarde funtov letno. [[File:SilentValley.jpg|thumb|Zbiralnik Silent Valley, jez, zgrajen iz opeke]] === Turizem === [[File:Titanic Belfast side view.jpg|thumb|Titanic Belfast, stavba je bila končana leta 2012]] Belfast je eno najbolj obiskanih mest v Združenem kraljestvu in drugo najbolj obiskano na otoku. Leta 2008 ga je obiskalo 7,1 milijona turistov. [205]. Mestni svet v Belfastu vlaga v popolno prenovo četrti Titanik, ki naj bi jo sestavljali apartmaji, hoteli in rečni zabaviščni prostor. Glavna zanimivost za obiskovalce je Titanic Belfast, spomenik pomorske dediščine Belfasta, kjer je bila nekdanja ladjedelnica Harland & Wolff, ki je bila odprta 31. marca 2012. Križajo se tekoče stopnice in viseče steze ima devet visokotehnoloških galerij. Upajo tudi, da bodo vložili v nov sodoben prometni sistem (vključno z železniškimi in železniškimi vozili ter drugimi) za Belfast s stroški 250 milijonov GBP. Turistični informacijski center je na Severnem Donegallskem trgu. == Znamenitosti == === Arhitektura === [[File:Obel Tower completed.jpg|thumbnail|left|upright|Obel Tower, najvišja stavba v Belfastu in na Irskem]] Arhitekturni slog zgradb v Belfastu sega od [[Edvardijanska baročna arhitektura|edvardijanske]], kot je [[mestna hiša]], do sodobne, kot je Waterfront Hall. Več mestnih [[viktorijanska arhitektura|viktorijanskih]] znamenitosti, vključno z glavno stavbo Lanyon na Queen's University Belfast in knjižnico Linenhall, je zasnoval sir [[Charles Lanyon]]. Njegov projekt je tudi [[grad v Belfastu]]. Mestna hiša je bila zgrajena leta 1906 in kaže status mesta Belfast, ki ga mu je podelila kraljica Viktorija leta 1888. Edvardijanski arhitekturni slog mestne hiše v Belfastu je vplival na Viktorijin spomenik v [[Kalkuta|Kalkuti]] v Indiji in mestno hišo v [[Durban]]u v [[Republika Južna Afrika |Južni Afriki]]. Kupola je visoka 53 m in figura nad vrati »[[Hibernija]] opogumlja in spodbuja trgovino in umetnost mesta«. <ref name="Go To Historic Buildings">{{navedi splet| title = Historic Belfast: A guide to the City's landmark buildings | publisher = Go To Belfast | url = http://www.gotobelfast.com/index.cfm/level/page/category_key/197/Page_Key/428/Parent_Key/0/type/Page/PaGeName/Historic_Buildings_of_Belfast | accessdate = 23 May 2007|archiveurl = https://web.archive.org/web/20070618164651/http://www.gotobelfast.com/index.cfm/level/page/category_key/197/Page_Key/428/Parent_Key/0/type/Page/PaGeName/Historic_Buildings_of_Belfast |archivedate = 18 June 2007|url-status=dead}}</ref> Med največjimi stavbami sta dve nekdanji banki: Ulstrska banka na Warinški ulici (zgrajena leta 1860) in Severna banka v bližini Donegallske ulice (zgrajena leta 1769). Kraljevo sodišče na Chichestrski ulici je sedež Severnoirskega vrhovnega sodišča. Veliko najstarejših stavb v Belfastu je na območju stolnice. Windsorska hiša, visoka 80 m, ima 23 nadstropij in je druga najvišja stavba na Irskem. Obel Tower še ni končan. [[File:Scottish Provident Institution, Belfast.jpg|thumb|Škotska hranilnica (Scottish Provident Institution), viktorijanska stavba v Belfastu]] Okrašen bar Crown Liquor Saloon, ki ga je oblikoval Joseph Anderson leta 1876 na ulici Velike Viktorije (Great Victoria Street), je eden od samo dveh lokalov v Združenem kraljestvu, ki sta v lasti državnega sklada (drugi je George Inn, Southwark v Londonu). Postal je mednarodno znan kot ozadje za klasični film ''Odd Man Out'', v katerem igra James Mason. Ladjedelnica Harland & Wolff ima dva največja suha doka v Evropi, iz katerih se velikanska žerjava Samson in Goljat dvigata nad Belfast. Poleg dvorane Waterfront in Odisejeve arene (Arena Odyssey), ima Belfast še več prizorišč za uprizoritvene umetnosti. Arhitektura Velike operne hiše je v orientalskem slogu in je bila zgrajena leta 1895. Bila je večkrat bombardirana, zdaj pa je obnovljena v svoji nekdanji podobi. Gledališče Lyric, ki je bilo po obnovi ponovno odprto 1. maja 2011, je edino gledališče v državi, ki je posnelo film, ko je filmski zvezdnik Liam Neeson začel svojo kariero. Ulstrska dvorana (1859−1862) je bila prvotno namenjena velikim plesom, zdaj pa se uporablja predvsem kot koncertno in športno prizorišče. === Parki in vrtovi === [[File:Flower bed, Botanic Gardens, Belfast - geograph.org.uk - 1454550.jpg|thumb|Hiša palm (Palm House) v botaničnem vrtu]] V ustju reke Lagan, v katerem je globoko in zaščiteno jezero (irsko ''lough''), se zaradi gora, ki obdajajo mesto, ustvarja mikroklima, ki je primerna za vrtnarstvo. Od viktorijanskih botaničnih vrtov v središču mesta do državnega parka Cave Hill, velikega razkošnega regijskega parka Lagan Valley do Colina Glena, ima Belfast obilje parkov. Parki in vrtovi so sestavni del dediščine, v njih živijo številne lokalne divje živali, so primerni za piknike, sprehode ali rekreacijo. Tu se odvijajo številni dogodki, vključno festivali, kot je teden vrtnic, in posebne dejavnosti, kot je večerno opazovanje ptic in lov na velike zveri. Belfast ima več kot 40 javnih parkov. ''Belfastski gozd'' upravljajo vlada in lokalne skupine, partnerstvo je bilo ustanovljeno leta 1992 za upravljanje in varovanje mestnih parkov in odprtih prostorov. Od leta 1993 so naročili več kot 30 javnih skulptur. Klub prirodoslovcev (Belfast Naturalists' Field Club) je bil ustanovljen leta 1863, upravljajo ga muzeji in galerije Severne Irske. S povprečno 670.000 obiskovalci na leto med letoma 2007 in 2011 je botanični vrt eden od najbolj priljubljenih parkov v Kraljičini četrti. Hiša palm, rastlinjak v botaničnem vrtu, ki je bila zgrajena leta 1830 po zasnovi sira Charlesa Lanyona, je med najzgodnejšimi okroglimi in kovinskimi steklenimi stavbami<ref>{{navedi splet | title = Palm House Botanic Gardens, Belfast City | publisher = Houses, Castles and Gardens of Ireland | url = http://www.gardensireland.com/palm-house.html | archiveurl = https://web.archive.org/web/20080513021454/http://www.gardensireland.com/palm-house.html | archivedate = 13 May 2008 | accessdate = 18 May 2007}}</ref>. Druge zanimivosti v parku so Tropska soteska, vlažna džungla, zgrajena leta 1889, rozarij in javne prireditve, od živih opernih oddaj do pop koncertov. U2 je igral tukaj leta 1997. Park sira Thomasa in lady Dixon, južno od mestnega središča, vsako leto pritegne tisoče obiskovalcev na mednarodni vrt rož. Vsako leto julija zacveti več kot 20.000 vrtnic. Območje je veliko 0,52 km² travnikov, gozdov in vrtov, ima spominski vrt princese Diane, japonski vrt, obzidan vrt in vodnjak z zlato krono, ki je bil leta 2002 naročen za kraljičin zlati jubilej. Leta 2008 je bil Belfast finalist v skupini velikih mest na tekmovanju Kraljevskega hortikulturnega britanskega društva (RHS Britain in Bloom) skupaj z londonskima okrožjema Croydon in Sheffield (London Borough of Croydon in Sheffield). Živalski vrt je v lasti mestnega sveta Belfasta. Svet vsako leto porabi 1,5 milijona dolarjev za vodenje in predstavljanje živalskega vrta, ki je eden redkih živalskih vrtov v Združenem kraljestvu in na Irskem. Živalski vrt je ena glavnih znamenitosti v Severni Irski, ki ga vsako leto obišče več kot 295.000 obiskovalcev. Večina živali je ogrožena v svojem naravnem okolju. V živalskem vrtu živi več kot 1200 živali, od tega 140 vrst, vključno z [[Azijski slon|azijskim slonom]], berberskim levom (''Panthera leo leo''), malajskim [[sončni medved|sončnim medvedom]] (eden redkih v Združenem kraljestvu), dvema vrstama pingvinov, družino gorskih goril (''Gorilla gorilla gorilla''), tropom [[Navadni šimpanz|navadnih šimpanzov]], parom [[Mačji panda|rdečih pand]], parom drevesnih kengurujev (''Dendrolagus goodfellowi'') in langurjev (''Trachypithecus francoisi''). Živalski vrt opravlja tudi pomembna ohranitvena dela in sodeluje pri evropskih in mednarodnih rejskih programih, ki pomagajo zagotoviti preživetje številnih ogroženih vrst. <ref>{{navedi novice|title=Parks and gardens |publisher=belfastzoo |date=1 April 2007 |url=http://www.belfastzoo.co.uk/aboutbelfastzoo/HistoryofBelfastZoo.aspx |accessdate=16 May 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090414005143/http://www.belfastzoo.co.uk/aboutbelfastzoo/HistoryofBelfastZoo.aspx |archivedate=14 April 2009 |url-status=live |df=dmy }}</ref> == Pobratena mesta == Belfast je pobraten z mesti: * {{flagicon|USA}} [[Nashville]], Tennessee, ZDA (od 1994)<ref name="2014 cities">{{navedi splet |title=Belfast signs Sister Cities accord with Boston |work=News |publisher=Belfast City Council |date=12 May 2014 |url=http://www.belfastcity.gov.uk/News/News-37859.aspx |accessdate=15 January 2016 |archive-date=2015-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151231214225/http://www.belfastcity.gov.uk/News/News-37859.aspx |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|PRC}} Hefei, Anhui Province, Kitajska (od 2005) * {{flagicon|USA}} [[Boston]], Massachusetts, ZDA (od 2014) * {{flagicon|PRC}} Shenyang, Liaoning Province, Kitajska (od 2016)<ref>{{navedi splet |title=Belfast signs Sister City Agreement with Shenyang, China today to collaborate in number of areas |work=News |publisher=Belfast City Council |date=16 May 2016 |url=http://www.belfastcity.gov.uk/News/News-37859.aspx |accessdate=26 May 2017 |archive-date=2015-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151231214225/http://www.belfastcity.gov.uk/News/News-37859.aspx |url-status=dead }}</ref> == Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Belfast}} {{wikivoyage}} * [http://www.belfastcity.gov.uk/ Belfast City Council] * {{official|http://www.belfastcity.gov.uk/}} [[Kategorija:Mesta na Severnem Irskem]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Belfast| ]] {{normativna kontrola}} puh4jqwcai5yqw9jcutb2kmha16kv0d Primož Roglič 0 347252 6659036 6658779 2026-04-12T15:11:39Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6659036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]]. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====2022==== Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom. Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil. Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela. Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po  9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel  Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji. Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom. Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri. Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zmago ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | 16 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 07ia9i4hkagh8nbw893k7gx9cqxp68c Robert Lewandowski 0 358934 6659193 6632571 2026-04-13T09:04:33Z ~2026-22664-98 258130 Posodobil sem prvi odstavek in dodal nekaj bolj relevantnih in splošnih podatkov o njem, kot bi se jih pričakovalo v uvodu. 6659193 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[FC Barcelona]] | clubnumber = 9 | youthclubs1 = Varsovia Warszawa | youthyears1 = 1997–2004 | clubs1 = Delta Warszawa | clubs2 = [[Legia Warszawa|Legia Warszawa II]] | years1 = 2005 | years2 = 2005–2006 | caps1 = 18 | caps2 = 11 | goals1 = 4 | goals2 = 2 | nationalteam1 = Poljska U21 | nationalteam2 = [[Poljska nogometna reprezentanca|Poljska]] | nationalyears1 = 2008 | nationalyears2 = 2008– | nationalcaps1 = 3 | nationalcaps2 = 138 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 78 | years3 = 2006–2008 | clubs3 = [[Znicz Pruszków]] | caps3 = 63 | goals3 = 36 | years4 = 2008–2010 | clubs4 = [[Lech Poznań]] | caps4 = 58 | goals4 = 32 | years5 = 2010–2014 | clubs5 = [[Borussia Dortmund]] | caps5 = 131 | goals5 = 74 | years6 = 2014–2022 | clubs6 = [[FC Bayern München]] | caps6 = 253 | goals6 = 238 | years7 = 2022- | clubs7 = [[FC Barcelona]] | caps7 = 186 | goals7 = 118 }} '''Robert Lewandowski''', [[Poljaki|poljski]] [[nogometaš]], * [[21. avgust]] [[1988]], [[Varšava]]. Lewandowski je [[Poljska nogometna reprezentanca|poljski reprezentant]] in igralec španskega prvoligaša [[FC Barcelona]]. Velja za enega od najboljših napadalcev zadnjega desetletja, saj je osvojil mnoge ekipne in individualne nagrade v svoji bogati karieri .Leta 2020 je z nemškim velikanom [[FC Bayern München|FC Bayern Munchen]] osvojil svoj edini naslov [[Nogometna Liga prvakov|UEFA Lige Prvakov]]. 15. julija 2022 je iz FC Bayerna prestopil v [[FC Barcelona]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.lewandowskirobert.com/}} {{ikona pl}} {{ikona en}} * {{sports links}} {{FC Barcelona Squad}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lewandowski, Robert}} [[Kategorija:Poljski nogometaši]] [[Kategorija:Poljski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Legie Warszawa]] [[Kategorija:Nogometaši Legie Warszawa II]] [[Kategorija:Nogometaši Znicza Pruszków]] [[Kategorija:Nogometaši Lech Poznańa]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Dortmund]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] lwixarv1rciq69e1uqchzdnd1e9mmpj Matej Mohorič 0 368701 6659038 6658721 2026-04-12T15:12:21Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6659038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Matej Mohorič | nickname = | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,86 m | weight = 64 kg | currentteam = {{ct|TBM}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = Puncheur | amateurteams = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]] | amateuryears = 2013 | proyears1 = 2014 | proteam1 = {{ct|CAN|2014}} | proyears2 = 2015 | proteam2 = {{ct|GRS|2015}} | proyears3 = 2016–2017 | proteam3 = {{ct|LAM|2016}} | proyears4 = 2018– | proteam4 = {{ct|TBM|2018}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2022) :[[GP Industria & Artigianato di Larciano|GP Industria & Artigianato]] (2018) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2018, 2021) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{SLO}} }} {{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} {{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}} {{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} {{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} {{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}} }} '''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]]. ==Kariera== ===Moštva=== Mohorič je kariero začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida. ===2012 do 2014=== Leta 2012 je postal svetovni mladinski prvak na cestni dirki in bil drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> '''<big>2016</big>''' Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo. ===2017=== Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge. ===2018 === Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria & Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi. ===2021=== Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]<ref>{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}</ref>. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2022=== Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo "skrivno orožje". Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2023=== Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu. == Profesionalne zmage (24) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=225px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=132px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2016 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu | align=center|6. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge | align=center|Enodnevna | align=left|UCI Asia Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|4. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria & Artigianato | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | align=center|10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]] | align=center|1. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|9. | align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|11. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|12. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu | align=center|7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|16. | align=left bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | style="border-top-width:6px" bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]] | style="border-top-width:6px"|5. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour | align=center|5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | 4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|24. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI ProSeries <small>(2)</small> |} ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|98]] | [[Dirka po Italiji 2017|135]] | [[Dirka po Italiji 2018|30]] | — | — | [[Dirka po Italiji 2021|DNF]] | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2019|119]] | [[Dirka po Franciji 2020|76]] | [[Dirka po Franciji 2021|31]] | [[Dirka po Franciji 2022|85]] | [[Dirka po Franciji 2023|72]] | [[Dirka po Franciji 2024|127]] | [[Dirka po Franciji 2025|126]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2015|DNF]] | — | [[Dirka po Španiji 2017|30]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2020|DNF]] | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | 73 | — | 17 | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 117 | — | 20 | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | 50 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | 87 | — | 87 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | DNF | — | 62 | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | 55 | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | 73 | — | 58 | — | 62 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 63 | |} === Enodnevne dirke === [[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]] [[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 57 | 25 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |10 | 11 | style="background:gold;" | '''1''' | style="background:#ddf;"|8 | style="background:#ddf;" |6 | 100 | 15 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | 41 | — | — | 21 | DNF | DNF | 21 | style="background:#ddf;"|8 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | 70 | style="color:#ccc;" |NH | DNF | style="background:#ddf;" |5 | 29 | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | 127 | DNF | — | 93 | — | 36 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | 37 | 40 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | 56 | — | — | DNF | 61 | — | 111 | — | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 17 | 21 | 24 | 152 | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 50 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | 79 | DNF | 27 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 80 | 11 | — | 19 | 56 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | style="background:#ddf;"|5 | DNS | 24 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | — | — | — | 27 | style="color:#ccc;" |NH | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;"|7 | 15 | DNF | 56 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |9 | — | — | style="background:#ddf;" |9 | 43 | 13 | DNF | 32 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | 15 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 49 | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | 91 | — | — | — | — | — | 37 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | 112 | DNF | 99 | 86 | — | 46 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |9 | 13 | 33 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | 137 | DNF | — | 127 | — | 49 | 25 | 57 | — | 23 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | 11 | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | 67 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | 24 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:silver;" |'''2''' | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | 70 | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 116 | — | — | 11 | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | 78 | — | 86 | — | 22 | 36 | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 54 | style="background:#ddf;"|5 | 30 | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | 62 | — | 28 | — | 41 | 26 | DNF | 18 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | DNF | — | — | — | 20 | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | — | style="background:#ddf;"|10 | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|26]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|63]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2016|46]] | — | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]] | [[Dirka po Sloveniji 2022|15]] | style="background:silver;" |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']] | [[Dirka po Sloveniji 2024|36]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|<s>Od</s> ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | DNF | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | DNF | rowspan="2" colspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — | — |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 91 | DNF | DNF | — | 14 | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | 56 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;" |4 | 15 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | DNS | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] ajsxbboerrc0mpf60zvihebofv3e2r1 Predloga:Letala Tupoljev 10 369851 6659151 5349226 2026-04-13T07:04:15Z Sporti 5955 pnp 6659151 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Letala Tupoljev |title = Letala [[Tupoljev]] |state = {{{state|autocollapse}}} |listclass = hlist |group1 = Potniška letala |list1 = * [[Tupoljev Tu-104|Tu-104]] * [[Tupoljev Tu-114|Tu-114]] * [[Tupoljev Tu-124|Tu-124]] * [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]] * [[Tupoljev Tu-144|Tu-144]] * [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]] * [[Tupoljev Tu-204|Tu-204]] * [[Tupoljev Tu-204|Tu-214]] * [[Tupoljev Tu-334|Tu-334]] |group2 = Vojaška letala |list2 = * [[Tupoljev Tu-2|Tu-2]] * [[Tupoljev Tu-4|Tu-4]] * [[Tupoljev Tu-14|Tu-14]] * [[Tupoljev Tu-16|Tu-16]] * [[Tupoljev Tu-95|Tu-20/Tu-95]] * [[Tupoljev Tu-22|Tu-22]] * [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M/Tu-26]] * [[Tupoljev Tu-28|Tu-28/Tu-128]] * [[Tupoljev Tu-126|Tu-126]] * [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]] * [[Tupoljev Tu-160|Tu-160]] |group4 = Eksperimentalna letala |list4 = * [[Tupoljev Tu-1|Tu-1]] * [[Tupoljev Tu-2|Tu-6]] * [[Tupoljev Tu-8|Tu-8]] * [[Tupoljev Tu-2|Tu-10]] * [[Tupoljev Tu-12|Tu-12]] * [[Tupoljev Tu-70|Tu-70]] * [[Tupoljev Tu-4|Tu-72]] * [[Tupoljev Tu-14|Tu-73]] * [[Tupoljev Tu-74|Tu-74]] * [[Tupoljev Tu-75|Tu-75]] * [[Tupoljev Tu-80|Tu-80]] * [[Tupoljev Tu-82|Tu-82]] * [[Tupoljev Tu-85|Tu-85]] * [[Tupoljev Tu-91|Tu-91]] * [[Tupoljev Tu-93|Tu-93]] * [[Tupoljev Tu-95|Tu-96]] * [[Tupoljev Tu-98|Tu-98]] * [[Tupoljev Tu-28|Tu-102]] * [[Tupoljev Tu-22|Tu-105]] * [[Tupoljev Tu-107|Tu-107]] * [[Tupoljev Tu-110|Tu-110]] * [[Tupoljev Tu-95|Tu-116]] * [[Tupoljev Tu-95LAL|Tu-119]] * [[Tupoljev Tu-125|Tu-125]] * [[Tupoljev Tu-155|Tu-155]] * [[Tupoljev Tu-155|Tu-156]] * [[Tupoljev Tu-204|Tu-206]] * [[Tupoljev Tu-204|Tu-216]] |group5 = Predlagana letala |list5 = * [[PAK DA]] * [[Tupoljev Tu-244|Tu-244]] * [[Tupoljev Tu-324|Tu-324]] * [[Tupoljev Tu-330|Tu-330]] * [[Tupoljev Tu-334|Tu-334]] * [[Tupoljev Tu-330|Tu-338]] * [[Tupoljev Tu-344|Tu-344]] * [[Tupoljev Tu-404|Tu-404]] * [[Tupoljev Tu-324|Tu-414]] * [[Tupoljev Tu-444|Tu-444]] * [[Tupoljev Tu-2000|Tu-2000]] * [[Tupoljev Tu-304|Tu-304]] * [[Frigate Ecojet]] }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Navigacijske predloge za zrakoplove]] </noinclude> rtg7qjhgw8hrwuqjjkstk6sq0myzrgd Avicii 0 374876 6659166 6250971 2026-04-13T08:08:52Z ~2026-22670-82 258125 6659166 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = AVICII | image = <!-- Wikidata --> | caption = Avicii septembra 2014 | background = non_vocal_instrumentalist | birth_name = <!-- Wikidata --> | genre = [[progressive house]], [[elektronska plesna glasba|EDM]], [[electro house]] | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = [[sintetizator]], [[FL Studio]], [[Logic Pro]] | years_active = 2006–2018 | label = [[Island Records|Island]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |title=AVICII: Island Records |publisher=Island Records |accessdate=27.1.2013 |archive-date=2013-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130221045007/http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |url-status=dead }}</ref> LE7ELS, [[Vicious Vinyl|Vicious]], [[Big Beat Records (Atlantic Records subsidiary)|Big Beat]], [[Ultra Records|Ultra]], [[Capitol Records|Capitol]], [[Joia]], [[Universal Music Group|UMG]], Terminal Recordings | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | notable_instruments = Antares Autotune<br /> M-Audio Keyboard <br />reFX Nexus<br />FL Studio<br /> Kontakt<br /> Sylenth1<br /> Zeta+ }} Trenutno velja za enega na{{Official|http://www.avicii.com}} [[Kategorija:Švedski didžeji]] [[Kategorija:Švedski glasbeni producenti]] [[Kategorija:House glasbeniki]] {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} euig8aodpuoh4sdruxaikx3b4l0am8h 6659167 6659166 2026-04-13T08:09:28Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-22670-82|~2026-22670-82]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-22670-82|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Botopol (6659166): odstranitev vsebine brez pojasnila 6250971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = AVICII | image = <!-- Wikidata --> | caption = Avicii septembra 2014 | background = non_vocal_instrumentalist | birth_name = <!-- Wikidata --> | genre = [[progressive house]], [[elektronska plesna glasba|EDM]], [[electro house]] | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = [[sintetizator]], [[FL Studio]], [[Logic Pro]] | years_active = 2006–2018 | label = [[Island Records|Island]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |title=AVICII: Island Records |publisher=Island Records |accessdate=27.1.2013 |archive-date=2013-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130221045007/http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |url-status=dead }}</ref> LE7ELS, [[Vicious Vinyl|Vicious]], [[Big Beat Records (Atlantic Records subsidiary)|Big Beat]], [[Ultra Records|Ultra]], [[Capitol Records|Capitol]], [[Joia]], [[Universal Music Group|UMG]], Terminal Recordings | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | notable_instruments = Antares Autotune<br /> M-Audio Keyboard <br />reFX Nexus<br />FL Studio<br /> Kontakt<br /> Sylenth1<br /> Zeta+ }} '''Tim Bergling''', bolj znan pod vzdevkom '''Avicii''' (stilizirano kot '''ɅVICII''' ali '''◢ ◤'''), [[Švedi|švedski]] [[progressive house]] [[didžej]], [[remiks]]er in [[glasbeni producent]], * [[8. september]] [[1989]], [[Stockholm]], [[Švedska]]<ref>{{navedi splet |url=http://thedjlist.com/djs/AVICII/bio/ |title=AVICII: Biography |publisher=The DJ List |accessdate=4.6.2011 |archive-date=2011-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009014918/http://thedjlist.com/djs/AVICII/bio/ |url-status=dead }}</ref>, † [[20. april]] [[2018]], [[Maskat]], [[Oman]]. Trenutno velja za enega najboljših didžejev; v letih 2012 in 2013 je zasedal tretje mesto na vsakoletni lestvici Top 100 DJs revije ''[[DJ Magazine]]''.<ref>{{navedi splet| url=http://djmag.com/top100?year=2012 |title=DJ Mag Top 100 Results 2012 |work=DJ Magazine |accessdate=15.6.2014}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://djmag.com/top100?year=2013 |title=DJ Mag Top 100 Results 2013 |work=DJ Magazine |accessdate=15.6.2014}}</ref> Dvakrat je bil nominiran za [[grammy]]ja, prvič za skladbo »Sunshine« v sodelovanju z [[David Guetta|Davidom Guetto]] leta 2012,<ref name="Avicii">{{navedi splet |last=Avicii |title=Grammy Awards 2012 |url=http://idolator.com/6097162/2012-grammy-nominations |accessdate=23.5.2013 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524223320/http://idolator.com/6097162/2012-grammy-nominations |url-status=dead }}</ref> naslednje leto pa za svojo skladbo »Levels«. Med ostalimi njegovimi hit [[glasbeni singl|singli]] sta še »Wake Me Up«, »Hey Brother« in »The Nights«. V letih 2013 in 2014 so bile njegove pesmi tudi največkrat predvajane na slovenskih radiih, na prvo mesto tedenske lestvice [[SloTop50]] je prišel s hiti »Wake Me Up« (največkrat predvajana pesem leta 2013), »Hey Brother« ter »Addicted To You«. == Zgodnje življenje == Tim Bergling se je rodil 8. septembra 1989 v mestu [[Stockholm]] na [[Švedska|Švedskem]]. Bil je sin očeta Klasa Berglinga in mame Ankie Lidén. Imel je dva brata in eno sestro: Davida Berglinga, Lindo Sterner in Antona Körberga. Bergling se je z [[Glasba|glasbo]] začel ukvarjati že pri osmih letih, ko je v svoji spalnici začel peti saj je bil navdušen od brata, ki je bil tudi didžej in se je začel ukvarjati z glasbo pri 16 letih. Maja 2007 se je Bergling podpisal z založbo Dejfitts Plays in si dal glasbeno ime "Avicii". Bergling je pojasnil, da ime Avicii pomeni "najnižjo raven budističnega pekla", izbral pa ga je izvirnik, ker je bilo pri ustvarjanju njegove strani Myspace za to uporabljeno pravo ime. == Glasbena kariera == === 2009 - 2018 === [[Slika:Avicii.jpg|levo|sličica|Avicii na Inox Festivalu septembra 2011.]] Bergling je bil do leta 2009 do 2010 ploden glasbeni producent saj je glasbo izdajal neverjetno hitro. Skladba " Sunshine " , ki je bila objavljena leta 2011 v sodelovanju z [[David Guetta|Davidom Guetto]], je bila leta 2012 nominirana za 54. nagrado Grammy za najboljše plesno snemanje.  Leta 2011 je izšla njegova prvotna skladba "Fade Into Darkness" (prejšnji naslov: Penguin), [[Leona Lewis]] pa je sprejela dovoljenje za vzorec, naslov Collide je poskusil sprožiti kot Avicii side, Leona Lewis side je poskušala privesti plagiatorstvo zoper njega, vseeno se je pozneje sprijaznila s pogovorom, da so tako umetniki skupaj sodelovali, "Colide" pa na britanskem enojni lestvici beleži četrto mesto. Leta 2011 je Avicii izdal album Levels, ki je bil v prvih 10 lestvicah v številnih državah, in na vrhu lestvice na [[Madžarska|Madžarskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]]. Leta 2012 se je njegova skladba "I Could Be the One" uvrstila na lestvico Nicky Romero v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]. Junija 2013 je na lestvicah prišel tudi album "Zbudi me". Leta 2013 je izdal tudi singl "Speed", ki sicer ni bil del albuma, ampak pesem, producirana z Lotusom in Burnom. 16. avgusta 2013 je bila na Radiu 1 premiera Aviciijevega novega singla "Narediš me", drugega singla z albuma. [[Slika:Avicii @ London tentparty (cropped).jpg|levo|sličica|Avicii na koncertu, septembra 2011.]] 2. oktobra 2015 je izšel njegov drugi album Zgodbe z mnogimi njegovimi najbolj znanimi pesmimi, kot so "Waiting For Love", "Broken Arrows" in "For A Better Day". Slednji je posnel glasbeni video za naselje pesmi med objavo, s čimer je postal njegov prvi samostojni glasbeni video. Avgusta 2016 je po nedavnem koncertu na [[Ibiza|Ibizi]] turnejsko življenje postavil na velik napor. Odločil se je posvetiti svojemu življenju, za katerega je bilo značilno malo prostega časa in veliko stresa ter potovanj. V začetku leta 2017 je bilo objavljeno, da piše nov album. Avgusta 2017 je izšel prvi del albuma: EP (01) z imenom Avīci , z uspešnicami, kot sta "Brez tebe" in "Lonely Together". Leta 2017 je o njem posnel dokumentarni film z naslovom Avicii: Resnična zgodba. V začetku leta 2018 je sodeloval s [[Chris Martin|Chrisom Martinom]], pri pisanju pesmi Heaven.  == Zasebno življenje == Januarja 2012 je bil Bergling 11 dni hospitaliziran v [[New York|New Yorkški]] bolnišnici z akutnim pankreatitisom, ki ga je povzročila prekomerna uporaba [[Alkohol|alkohola]]. Leta 2014 je Bergling opravil operacijo pri kateri so mu odstranili [[slepič]] in [[žolčnik]]. Leta 2016 se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zato se je umaknil iz svojega javnega življenja in ni več nastopal v živo. V dokumentarnem filmu Avicii: Resnične zgodbe iz leta 2017, ki ga je režiral njegov dolgoletni sodelavec Levan Cikurishvili, je Bergling spregovoril o svojih bojih za fizično in duševno zdravje. Dokumentarec prikazuje pritisk njegovega vodstva, da kljub svojim nasprotovanjem še naprej nastopa v živo. Njegov menedžer Ash Pournouri je priznal, da pozna Berglingove zdravstvene težave, vendar jih ni hotel označiti za težave z duševnim zdravjem. Poleg tega je njegova vodstvena ekipa spoznala njegovo zasvojenost z zdravili proti bolečinam šele novembra 2014. Zanj so uprizorili dve intervenciji, od katerih nobena ni bila uspešna. Pournouri je prestavil številne oddaje, da bi Bergling lahko okreval v Stockholmu. Ko je pred tem odkril alkoholne težave svoje stranke, je Pournouri svojim prodajalcem prepovedal, da bi mu ponujali alkohol, razčistil svoj minibar in se osredotočil na njegovo okrevanje. Težave pa so se še poslabšale, ko med njegovim okrevanjem ni bilo nobenega spremljevalca ali zdravnika, ki bi nadzoroval Berglinga.  == Smrt == [[Slika:Skogskyrk Grav 2006.jpg|sličica|Pokopališče Skogskrykogarden, kjer je potekal Aviciijev pogreb. ]] Berling je umrl 20. aprila 2018 v bližini mesta [[Maskat]], star 28 let. Vzroka smrti niso takoj navedli. Osmanska policija je dan po njegovi smrti poročala, da ni razloga za sum na zločin. Revija TMZ je 1. maja 2018 poročala, da je bil vzrok njegove smrti [[samomor]], ki ga je storil zaradi poškodb, ki si jih je sam povzročil z razbito steklenico [[Vino|vina]], Berling pa naj bi na koncu umrl zaradi izgube [[Kri|krvi]]. Družina Bergling je 22. maja objavila načrte za zasebni pogreb z "ljudmi, ki so mu bili najbližje". Berlingov pogreb je bil 8. junija 2018 na pokopališču Skogskyrkogården v Stockholmu. Pokopali so ga v cerkvi Hedvig Eleonora. == Spominski dogodki == 30. aprila 2019 je Royal Varovala in Livgardets dragonmusikkår z švedsko vojsko posvetila Aviciiju počaščen koncert v njegov spomin v Stockholmski palači. Igrali so pesmi, kot so Without You, Hey Brother in Wake Me Up, s [[pihala|pihali]]. 5. decembra 2019 je fundacija Tim Bergling v Friends Areni v Stockholmu gostila koncert Avicii Tribute za osveščanje o duševnem zdravju. Več didžejev, vključno z [[David Guetta|Davidom Guetto]] , Nickyjem Romerom in Laidbackom Lukeom, so se udeležili in vsak se je posvetil Avicii v živo. [[Orkester]] je nato v dvournem koncertu izvajal Aviciijeve pesmi v spremstvu njegovih studijskih partnerjev Carl Falk in Vargas & Lagola ter številnih gostujočih pevcev. Med njimi so bili Sandro Cavazza ( Brez tebe ), Aloe Blacc ( Zbudi me , SOS ), Rita Ora (Lonely Skupaj ) in Andreas Moe ( Fade Into The Dark ). Koncert se je zaključil s skladbo Levels in kompilacijo video posnetkov, ki so z veliko hitrostjo prikazali Aviciijevo življenje. == Diskografija == {{See also|Diskografija Tima Berglinga}} === Studio albumi === * ''True'' (2013) * ''Stories'' (2015) * ''Tim'' (2019) == Koncerti == * House of Hunger (2012) * True Tour (2014) * Stories World Tour (2015) == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == *[https://avicii.com/] *[http://radiocenter.si/novica/9711/poslovil-se-je-dj-avicii] *[https://siol.net/trendi/svet-znanih/viri-razkrivajo-kako-si-je-avicii-vzel-zivljenje-466292] *[https://www.forbes.com/profile/avicii/] *[https://www.beatport.com/artist/avicii/86436] *[https://www.aviciitributeconcert.com/] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{Official|http://www.avicii.com}} [[Kategorija:Švedski didžeji]] [[Kategorija:Švedski glasbeni producenti]] [[Kategorija:House glasbeniki]] {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} dl42jjyenxpg7ifsdd1lmiunbp15zqr 6659168 6659167 2026-04-13T08:09:52Z ~2026-22670-82 258125 6659168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = AVICII | image = <!-- Wikidata --> | caption = Avicii septembra 2014 | background = non_vocal_instrumentalist | birth_name = <!-- Wikidata --> | genre = [[progressive house]], [[elektronska plesna glasba|EDM]], [[electro house]] | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = [[sintetizator]], [[FL Studio]], [[Logic Pro]] | years_active = 2006–2018 | label = [[Island Records|Island]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |title=AVICII: Island Records |publisher=Island Records |accessdate=27.1.2013 |archive-date=2013-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130221045007/http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |url-status=dead }}</ref> LE7ELS, [[Vicious Vinyl|Vicious]], [[Big Beat Records (Atlantic Records subsidiary)|Big Beat]], [[Ultra Records|Ultra]], [[Capitol Records|Capitol]], [[Joia]], [[Universal Music Group|UMG]], Terminal Recordings | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | notable_instruments = Antares Autotune<br /> M-Audio Keyboard <br />reFX Nexus<br />FL Studio<br /> Kontakt<br /> Sylenth1<br /> Zeta+ }} * {{Official|http://www.avicii.com}} [[Kategorija:Švedski didžeji]] [[Kategorija:Švedski glasbeni producenti]] [[Kategorija:House glasbeniki]] {{musician-stub}}avicii je goat{{normativna kontrola}} tmejlfgdwskqnv6wrn7kl9nkj3l1had 6659169 6659168 2026-04-13T08:10:06Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-22670-82|~2026-22670-82]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-22670-82|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika NDG (6659168): odstranitev vsebine brez pojasnila 6250971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = AVICII | image = <!-- Wikidata --> | caption = Avicii septembra 2014 | background = non_vocal_instrumentalist | birth_name = <!-- Wikidata --> | genre = [[progressive house]], [[elektronska plesna glasba|EDM]], [[electro house]] | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = [[sintetizator]], [[FL Studio]], [[Logic Pro]] | years_active = 2006–2018 | label = [[Island Records|Island]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |title=AVICII: Island Records |publisher=Island Records |accessdate=27.1.2013 |archive-date=2013-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130221045007/http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |url-status=dead }}</ref> LE7ELS, [[Vicious Vinyl|Vicious]], [[Big Beat Records (Atlantic Records subsidiary)|Big Beat]], [[Ultra Records|Ultra]], [[Capitol Records|Capitol]], [[Joia]], [[Universal Music Group|UMG]], Terminal Recordings | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | notable_instruments = Antares Autotune<br /> M-Audio Keyboard <br />reFX Nexus<br />FL Studio<br /> Kontakt<br /> Sylenth1<br /> Zeta+ }} '''Tim Bergling''', bolj znan pod vzdevkom '''Avicii''' (stilizirano kot '''ɅVICII''' ali '''◢ ◤'''), [[Švedi|švedski]] [[progressive house]] [[didžej]], [[remiks]]er in [[glasbeni producent]], * [[8. september]] [[1989]], [[Stockholm]], [[Švedska]]<ref>{{navedi splet |url=http://thedjlist.com/djs/AVICII/bio/ |title=AVICII: Biography |publisher=The DJ List |accessdate=4.6.2011 |archive-date=2011-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009014918/http://thedjlist.com/djs/AVICII/bio/ |url-status=dead }}</ref>, † [[20. april]] [[2018]], [[Maskat]], [[Oman]]. Trenutno velja za enega najboljših didžejev; v letih 2012 in 2013 je zasedal tretje mesto na vsakoletni lestvici Top 100 DJs revije ''[[DJ Magazine]]''.<ref>{{navedi splet| url=http://djmag.com/top100?year=2012 |title=DJ Mag Top 100 Results 2012 |work=DJ Magazine |accessdate=15.6.2014}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://djmag.com/top100?year=2013 |title=DJ Mag Top 100 Results 2013 |work=DJ Magazine |accessdate=15.6.2014}}</ref> Dvakrat je bil nominiran za [[grammy]]ja, prvič za skladbo »Sunshine« v sodelovanju z [[David Guetta|Davidom Guetto]] leta 2012,<ref name="Avicii">{{navedi splet |last=Avicii |title=Grammy Awards 2012 |url=http://idolator.com/6097162/2012-grammy-nominations |accessdate=23.5.2013 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524223320/http://idolator.com/6097162/2012-grammy-nominations |url-status=dead }}</ref> naslednje leto pa za svojo skladbo »Levels«. Med ostalimi njegovimi hit [[glasbeni singl|singli]] sta še »Wake Me Up«, »Hey Brother« in »The Nights«. V letih 2013 in 2014 so bile njegove pesmi tudi največkrat predvajane na slovenskih radiih, na prvo mesto tedenske lestvice [[SloTop50]] je prišel s hiti »Wake Me Up« (največkrat predvajana pesem leta 2013), »Hey Brother« ter »Addicted To You«. == Zgodnje življenje == Tim Bergling se je rodil 8. septembra 1989 v mestu [[Stockholm]] na [[Švedska|Švedskem]]. Bil je sin očeta Klasa Berglinga in mame Ankie Lidén. Imel je dva brata in eno sestro: Davida Berglinga, Lindo Sterner in Antona Körberga. Bergling se je z [[Glasba|glasbo]] začel ukvarjati že pri osmih letih, ko je v svoji spalnici začel peti saj je bil navdušen od brata, ki je bil tudi didžej in se je začel ukvarjati z glasbo pri 16 letih. Maja 2007 se je Bergling podpisal z založbo Dejfitts Plays in si dal glasbeno ime "Avicii". Bergling je pojasnil, da ime Avicii pomeni "najnižjo raven budističnega pekla", izbral pa ga je izvirnik, ker je bilo pri ustvarjanju njegove strani Myspace za to uporabljeno pravo ime. == Glasbena kariera == === 2009 - 2018 === [[Slika:Avicii.jpg|levo|sličica|Avicii na Inox Festivalu septembra 2011.]] Bergling je bil do leta 2009 do 2010 ploden glasbeni producent saj je glasbo izdajal neverjetno hitro. Skladba " Sunshine " , ki je bila objavljena leta 2011 v sodelovanju z [[David Guetta|Davidom Guetto]], je bila leta 2012 nominirana za 54. nagrado Grammy za najboljše plesno snemanje.  Leta 2011 je izšla njegova prvotna skladba "Fade Into Darkness" (prejšnji naslov: Penguin), [[Leona Lewis]] pa je sprejela dovoljenje za vzorec, naslov Collide je poskusil sprožiti kot Avicii side, Leona Lewis side je poskušala privesti plagiatorstvo zoper njega, vseeno se je pozneje sprijaznila s pogovorom, da so tako umetniki skupaj sodelovali, "Colide" pa na britanskem enojni lestvici beleži četrto mesto. Leta 2011 je Avicii izdal album Levels, ki je bil v prvih 10 lestvicah v številnih državah, in na vrhu lestvice na [[Madžarska|Madžarskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]]. Leta 2012 se je njegova skladba "I Could Be the One" uvrstila na lestvico Nicky Romero v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]. Junija 2013 je na lestvicah prišel tudi album "Zbudi me". Leta 2013 je izdal tudi singl "Speed", ki sicer ni bil del albuma, ampak pesem, producirana z Lotusom in Burnom. 16. avgusta 2013 je bila na Radiu 1 premiera Aviciijevega novega singla "Narediš me", drugega singla z albuma. [[Slika:Avicii @ London tentparty (cropped).jpg|levo|sličica|Avicii na koncertu, septembra 2011.]] 2. oktobra 2015 je izšel njegov drugi album Zgodbe z mnogimi njegovimi najbolj znanimi pesmimi, kot so "Waiting For Love", "Broken Arrows" in "For A Better Day". Slednji je posnel glasbeni video za naselje pesmi med objavo, s čimer je postal njegov prvi samostojni glasbeni video. Avgusta 2016 je po nedavnem koncertu na [[Ibiza|Ibizi]] turnejsko življenje postavil na velik napor. Odločil se je posvetiti svojemu življenju, za katerega je bilo značilno malo prostega časa in veliko stresa ter potovanj. V začetku leta 2017 je bilo objavljeno, da piše nov album. Avgusta 2017 je izšel prvi del albuma: EP (01) z imenom Avīci , z uspešnicami, kot sta "Brez tebe" in "Lonely Together". Leta 2017 je o njem posnel dokumentarni film z naslovom Avicii: Resnična zgodba. V začetku leta 2018 je sodeloval s [[Chris Martin|Chrisom Martinom]], pri pisanju pesmi Heaven.  == Zasebno življenje == Januarja 2012 je bil Bergling 11 dni hospitaliziran v [[New York|New Yorkški]] bolnišnici z akutnim pankreatitisom, ki ga je povzročila prekomerna uporaba [[Alkohol|alkohola]]. Leta 2014 je Bergling opravil operacijo pri kateri so mu odstranili [[slepič]] in [[žolčnik]]. Leta 2016 se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zato se je umaknil iz svojega javnega življenja in ni več nastopal v živo. V dokumentarnem filmu Avicii: Resnične zgodbe iz leta 2017, ki ga je režiral njegov dolgoletni sodelavec Levan Cikurishvili, je Bergling spregovoril o svojih bojih za fizično in duševno zdravje. Dokumentarec prikazuje pritisk njegovega vodstva, da kljub svojim nasprotovanjem še naprej nastopa v živo. Njegov menedžer Ash Pournouri je priznal, da pozna Berglingove zdravstvene težave, vendar jih ni hotel označiti za težave z duševnim zdravjem. Poleg tega je njegova vodstvena ekipa spoznala njegovo zasvojenost z zdravili proti bolečinam šele novembra 2014. Zanj so uprizorili dve intervenciji, od katerih nobena ni bila uspešna. Pournouri je prestavil številne oddaje, da bi Bergling lahko okreval v Stockholmu. Ko je pred tem odkril alkoholne težave svoje stranke, je Pournouri svojim prodajalcem prepovedal, da bi mu ponujali alkohol, razčistil svoj minibar in se osredotočil na njegovo okrevanje. Težave pa so se še poslabšale, ko med njegovim okrevanjem ni bilo nobenega spremljevalca ali zdravnika, ki bi nadzoroval Berglinga.  == Smrt == [[Slika:Skogskyrk Grav 2006.jpg|sličica|Pokopališče Skogskrykogarden, kjer je potekal Aviciijev pogreb. ]] Berling je umrl 20. aprila 2018 v bližini mesta [[Maskat]], star 28 let. Vzroka smrti niso takoj navedli. Osmanska policija je dan po njegovi smrti poročala, da ni razloga za sum na zločin. Revija TMZ je 1. maja 2018 poročala, da je bil vzrok njegove smrti [[samomor]], ki ga je storil zaradi poškodb, ki si jih je sam povzročil z razbito steklenico [[Vino|vina]], Berling pa naj bi na koncu umrl zaradi izgube [[Kri|krvi]]. Družina Bergling je 22. maja objavila načrte za zasebni pogreb z "ljudmi, ki so mu bili najbližje". Berlingov pogreb je bil 8. junija 2018 na pokopališču Skogskyrkogården v Stockholmu. Pokopali so ga v cerkvi Hedvig Eleonora. == Spominski dogodki == 30. aprila 2019 je Royal Varovala in Livgardets dragonmusikkår z švedsko vojsko posvetila Aviciiju počaščen koncert v njegov spomin v Stockholmski palači. Igrali so pesmi, kot so Without You, Hey Brother in Wake Me Up, s [[pihala|pihali]]. 5. decembra 2019 je fundacija Tim Bergling v Friends Areni v Stockholmu gostila koncert Avicii Tribute za osveščanje o duševnem zdravju. Več didžejev, vključno z [[David Guetta|Davidom Guetto]] , Nickyjem Romerom in Laidbackom Lukeom, so se udeležili in vsak se je posvetil Avicii v živo. [[Orkester]] je nato v dvournem koncertu izvajal Aviciijeve pesmi v spremstvu njegovih studijskih partnerjev Carl Falk in Vargas & Lagola ter številnih gostujočih pevcev. Med njimi so bili Sandro Cavazza ( Brez tebe ), Aloe Blacc ( Zbudi me , SOS ), Rita Ora (Lonely Skupaj ) in Andreas Moe ( Fade Into The Dark ). Koncert se je zaključil s skladbo Levels in kompilacijo video posnetkov, ki so z veliko hitrostjo prikazali Aviciijevo življenje. == Diskografija == {{See also|Diskografija Tima Berglinga}} === Studio albumi === * ''True'' (2013) * ''Stories'' (2015) * ''Tim'' (2019) == Koncerti == * House of Hunger (2012) * True Tour (2014) * Stories World Tour (2015) == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == *[https://avicii.com/] *[http://radiocenter.si/novica/9711/poslovil-se-je-dj-avicii] *[https://siol.net/trendi/svet-znanih/viri-razkrivajo-kako-si-je-avicii-vzel-zivljenje-466292] *[https://www.forbes.com/profile/avicii/] *[https://www.beatport.com/artist/avicii/86436] *[https://www.aviciitributeconcert.com/] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{Official|http://www.avicii.com}} [[Kategorija:Švedski didžeji]] [[Kategorija:Švedski glasbeni producenti]] [[Kategorija:House glasbeniki]] {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} dl42jjyenxpg7ifsdd1lmiunbp15zqr 6659170 6659169 2026-04-13T08:11:01Z ~2026-22670-82 258125 fn SDF 6659170 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Švedski didžeji]] [[Kategorija:Švedski glasbeni producenti]] [[Kategorija:House glasbeniki]] [[Kategorija:Uiopg]] j0jdruef0dr3gqunbpzsz93bcpil0j6 6659171 6659170 2026-04-13T08:11:28Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-22670-82|~2026-22670-82]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-22670-82|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika NDG (6659170): odstranitev vandalizma 6250971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = AVICII | image = <!-- Wikidata --> | caption = Avicii septembra 2014 | background = non_vocal_instrumentalist | birth_name = <!-- Wikidata --> | genre = [[progressive house]], [[elektronska plesna glasba|EDM]], [[electro house]] | occupation = <!-- Wikidata --> | instrument = [[sintetizator]], [[FL Studio]], [[Logic Pro]] | years_active = 2006–2018 | label = [[Island Records|Island]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |title=AVICII: Island Records |publisher=Island Records |accessdate=27.1.2013 |archive-date=2013-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130221045007/http://www.islandrecords.co.uk/group_artists.php?id=200 |url-status=dead }}</ref> LE7ELS, [[Vicious Vinyl|Vicious]], [[Big Beat Records (Atlantic Records subsidiary)|Big Beat]], [[Ultra Records|Ultra]], [[Capitol Records|Capitol]], [[Joia]], [[Universal Music Group|UMG]], Terminal Recordings | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | notable_instruments = Antares Autotune<br /> M-Audio Keyboard <br />reFX Nexus<br />FL Studio<br /> Kontakt<br /> Sylenth1<br /> Zeta+ }} '''Tim Bergling''', bolj znan pod vzdevkom '''Avicii''' (stilizirano kot '''ɅVICII''' ali '''◢ ◤'''), [[Švedi|švedski]] [[progressive house]] [[didžej]], [[remiks]]er in [[glasbeni producent]], * [[8. september]] [[1989]], [[Stockholm]], [[Švedska]]<ref>{{navedi splet |url=http://thedjlist.com/djs/AVICII/bio/ |title=AVICII: Biography |publisher=The DJ List |accessdate=4.6.2011 |archive-date=2011-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009014918/http://thedjlist.com/djs/AVICII/bio/ |url-status=dead }}</ref>, † [[20. april]] [[2018]], [[Maskat]], [[Oman]]. Trenutno velja za enega najboljših didžejev; v letih 2012 in 2013 je zasedal tretje mesto na vsakoletni lestvici Top 100 DJs revije ''[[DJ Magazine]]''.<ref>{{navedi splet| url=http://djmag.com/top100?year=2012 |title=DJ Mag Top 100 Results 2012 |work=DJ Magazine |accessdate=15.6.2014}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://djmag.com/top100?year=2013 |title=DJ Mag Top 100 Results 2013 |work=DJ Magazine |accessdate=15.6.2014}}</ref> Dvakrat je bil nominiran za [[grammy]]ja, prvič za skladbo »Sunshine« v sodelovanju z [[David Guetta|Davidom Guetto]] leta 2012,<ref name="Avicii">{{navedi splet |last=Avicii |title=Grammy Awards 2012 |url=http://idolator.com/6097162/2012-grammy-nominations |accessdate=23.5.2013 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524223320/http://idolator.com/6097162/2012-grammy-nominations |url-status=dead }}</ref> naslednje leto pa za svojo skladbo »Levels«. Med ostalimi njegovimi hit [[glasbeni singl|singli]] sta še »Wake Me Up«, »Hey Brother« in »The Nights«. V letih 2013 in 2014 so bile njegove pesmi tudi največkrat predvajane na slovenskih radiih, na prvo mesto tedenske lestvice [[SloTop50]] je prišel s hiti »Wake Me Up« (največkrat predvajana pesem leta 2013), »Hey Brother« ter »Addicted To You«. == Zgodnje življenje == Tim Bergling se je rodil 8. septembra 1989 v mestu [[Stockholm]] na [[Švedska|Švedskem]]. Bil je sin očeta Klasa Berglinga in mame Ankie Lidén. Imel je dva brata in eno sestro: Davida Berglinga, Lindo Sterner in Antona Körberga. Bergling se je z [[Glasba|glasbo]] začel ukvarjati že pri osmih letih, ko je v svoji spalnici začel peti saj je bil navdušen od brata, ki je bil tudi didžej in se je začel ukvarjati z glasbo pri 16 letih. Maja 2007 se je Bergling podpisal z založbo Dejfitts Plays in si dal glasbeno ime "Avicii". Bergling je pojasnil, da ime Avicii pomeni "najnižjo raven budističnega pekla", izbral pa ga je izvirnik, ker je bilo pri ustvarjanju njegove strani Myspace za to uporabljeno pravo ime. == Glasbena kariera == === 2009 - 2018 === [[Slika:Avicii.jpg|levo|sličica|Avicii na Inox Festivalu septembra 2011.]] Bergling je bil do leta 2009 do 2010 ploden glasbeni producent saj je glasbo izdajal neverjetno hitro. Skladba " Sunshine " , ki je bila objavljena leta 2011 v sodelovanju z [[David Guetta|Davidom Guetto]], je bila leta 2012 nominirana za 54. nagrado Grammy za najboljše plesno snemanje.  Leta 2011 je izšla njegova prvotna skladba "Fade Into Darkness" (prejšnji naslov: Penguin), [[Leona Lewis]] pa je sprejela dovoljenje za vzorec, naslov Collide je poskusil sprožiti kot Avicii side, Leona Lewis side je poskušala privesti plagiatorstvo zoper njega, vseeno se je pozneje sprijaznila s pogovorom, da so tako umetniki skupaj sodelovali, "Colide" pa na britanskem enojni lestvici beleži četrto mesto. Leta 2011 je Avicii izdal album Levels, ki je bil v prvih 10 lestvicah v številnih državah, in na vrhu lestvice na [[Madžarska|Madžarskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]]. Leta 2012 se je njegova skladba "I Could Be the One" uvrstila na lestvico Nicky Romero v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]. Junija 2013 je na lestvicah prišel tudi album "Zbudi me". Leta 2013 je izdal tudi singl "Speed", ki sicer ni bil del albuma, ampak pesem, producirana z Lotusom in Burnom. 16. avgusta 2013 je bila na Radiu 1 premiera Aviciijevega novega singla "Narediš me", drugega singla z albuma. [[Slika:Avicii @ London tentparty (cropped).jpg|levo|sličica|Avicii na koncertu, septembra 2011.]] 2. oktobra 2015 je izšel njegov drugi album Zgodbe z mnogimi njegovimi najbolj znanimi pesmimi, kot so "Waiting For Love", "Broken Arrows" in "For A Better Day". Slednji je posnel glasbeni video za naselje pesmi med objavo, s čimer je postal njegov prvi samostojni glasbeni video. Avgusta 2016 je po nedavnem koncertu na [[Ibiza|Ibizi]] turnejsko življenje postavil na velik napor. Odločil se je posvetiti svojemu življenju, za katerega je bilo značilno malo prostega časa in veliko stresa ter potovanj. V začetku leta 2017 je bilo objavljeno, da piše nov album. Avgusta 2017 je izšel prvi del albuma: EP (01) z imenom Avīci , z uspešnicami, kot sta "Brez tebe" in "Lonely Together". Leta 2017 je o njem posnel dokumentarni film z naslovom Avicii: Resnična zgodba. V začetku leta 2018 je sodeloval s [[Chris Martin|Chrisom Martinom]], pri pisanju pesmi Heaven.  == Zasebno življenje == Januarja 2012 je bil Bergling 11 dni hospitaliziran v [[New York|New Yorkški]] bolnišnici z akutnim pankreatitisom, ki ga je povzročila prekomerna uporaba [[Alkohol|alkohola]]. Leta 2014 je Bergling opravil operacijo pri kateri so mu odstranili [[slepič]] in [[žolčnik]]. Leta 2016 se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zato se je umaknil iz svojega javnega življenja in ni več nastopal v živo. V dokumentarnem filmu Avicii: Resnične zgodbe iz leta 2017, ki ga je režiral njegov dolgoletni sodelavec Levan Cikurishvili, je Bergling spregovoril o svojih bojih za fizično in duševno zdravje. Dokumentarec prikazuje pritisk njegovega vodstva, da kljub svojim nasprotovanjem še naprej nastopa v živo. Njegov menedžer Ash Pournouri je priznal, da pozna Berglingove zdravstvene težave, vendar jih ni hotel označiti za težave z duševnim zdravjem. Poleg tega je njegova vodstvena ekipa spoznala njegovo zasvojenost z zdravili proti bolečinam šele novembra 2014. Zanj so uprizorili dve intervenciji, od katerih nobena ni bila uspešna. Pournouri je prestavil številne oddaje, da bi Bergling lahko okreval v Stockholmu. Ko je pred tem odkril alkoholne težave svoje stranke, je Pournouri svojim prodajalcem prepovedal, da bi mu ponujali alkohol, razčistil svoj minibar in se osredotočil na njegovo okrevanje. Težave pa so se še poslabšale, ko med njegovim okrevanjem ni bilo nobenega spremljevalca ali zdravnika, ki bi nadzoroval Berglinga.  == Smrt == [[Slika:Skogskyrk Grav 2006.jpg|sličica|Pokopališče Skogskrykogarden, kjer je potekal Aviciijev pogreb. ]] Berling je umrl 20. aprila 2018 v bližini mesta [[Maskat]], star 28 let. Vzroka smrti niso takoj navedli. Osmanska policija je dan po njegovi smrti poročala, da ni razloga za sum na zločin. Revija TMZ je 1. maja 2018 poročala, da je bil vzrok njegove smrti [[samomor]], ki ga je storil zaradi poškodb, ki si jih je sam povzročil z razbito steklenico [[Vino|vina]], Berling pa naj bi na koncu umrl zaradi izgube [[Kri|krvi]]. Družina Bergling je 22. maja objavila načrte za zasebni pogreb z "ljudmi, ki so mu bili najbližje". Berlingov pogreb je bil 8. junija 2018 na pokopališču Skogskyrkogården v Stockholmu. Pokopali so ga v cerkvi Hedvig Eleonora. == Spominski dogodki == 30. aprila 2019 je Royal Varovala in Livgardets dragonmusikkår z švedsko vojsko posvetila Aviciiju počaščen koncert v njegov spomin v Stockholmski palači. Igrali so pesmi, kot so Without You, Hey Brother in Wake Me Up, s [[pihala|pihali]]. 5. decembra 2019 je fundacija Tim Bergling v Friends Areni v Stockholmu gostila koncert Avicii Tribute za osveščanje o duševnem zdravju. Več didžejev, vključno z [[David Guetta|Davidom Guetto]] , Nickyjem Romerom in Laidbackom Lukeom, so se udeležili in vsak se je posvetil Avicii v živo. [[Orkester]] je nato v dvournem koncertu izvajal Aviciijeve pesmi v spremstvu njegovih studijskih partnerjev Carl Falk in Vargas & Lagola ter številnih gostujočih pevcev. Med njimi so bili Sandro Cavazza ( Brez tebe ), Aloe Blacc ( Zbudi me , SOS ), Rita Ora (Lonely Skupaj ) in Andreas Moe ( Fade Into The Dark ). Koncert se je zaključil s skladbo Levels in kompilacijo video posnetkov, ki so z veliko hitrostjo prikazali Aviciijevo življenje. == Diskografija == {{See also|Diskografija Tima Berglinga}} === Studio albumi === * ''True'' (2013) * ''Stories'' (2015) * ''Tim'' (2019) == Koncerti == * House of Hunger (2012) * True Tour (2014) * Stories World Tour (2015) == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == *[https://avicii.com/] *[http://radiocenter.si/novica/9711/poslovil-se-je-dj-avicii] *[https://siol.net/trendi/svet-znanih/viri-razkrivajo-kako-si-je-avicii-vzel-zivljenje-466292] *[https://www.forbes.com/profile/avicii/] *[https://www.beatport.com/artist/avicii/86436] *[https://www.aviciitributeconcert.com/] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{Official|http://www.avicii.com}} [[Kategorija:Švedski didžeji]] [[Kategorija:Švedski glasbeni producenti]] [[Kategorija:House glasbeniki]] {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} dl42jjyenxpg7ifsdd1lmiunbp15zqr Miha Kordiš 0 415249 6659223 6652759 2026-04-13T10:59:40Z Upwinxp 126544 konec poslanskega mandata 6659223 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik | name = Miha Kordiš | image = <!-- Wikidata --> | caption = | alma_mater = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | other_names = | image_size = 180px | known_for = | occupation = <!-- Wikidata --> | nationality = | party = [[Levica (stranka)|Levica]] (2014–2025)<br>[[Mi, socialisti!]] (2025–) | order1 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] | termstart1 = 2014 | termend1 = 2026 }} '''Miha Kordiš''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[aktivist]], * [[6. marec]] [[1989]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Od leta 2014 je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Bil je med ustanovitelji [[Levica (politična stranka)|Združene Levice]], danes stranke Levica. Leta 2022 je kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah]] za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]]. 10. marca 2025 ga je Levica izključila iz stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Levica gotovo ne bo prestopila parlamentarnega praga na državnozborskih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-levica-gotovo-ne-bo-prestopila-parlamentarnega-praga-na-drzavnozborskih-volitvah/738969|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-03-10|language=sl}}</ref> Po izključitvi je ustanovil stranko [[Mi, socialisti!]] in postal njen predsednik. == Mladost == Rodil se je 6. marca 1989 očetu Jožetu in mami Nadi Kordiš. Prihaja iz [[Sveti Duh, Škofja Loka|Svetega Duha pri Škofji Loki]]. Leta 2008 je maturiral na [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnaziji Škofja Loka]], na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] pa je leta 2016 diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi poslanci? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-470402|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=15. junij 2018}}</ref> Že v času srednje šole se je začel ukvarjati z aktivizmom. == Politika == Bil je aktiven v študentski politiki. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah v Sloveniji 2014]] je bil kandidat [[Združena levica|Združene levice]] v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], kjer je bil izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah 2018]] je uspeh ponovil na listi [[Levica (politična stranka)|Levice]] v volilni enoti Kranj. Prav tako je bil izvoljen tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]]. Septembra 2022 ga je Levica predlagala za kandidata stranke na letošnjih volitvah predsednika republike. Kandidaturo je s podpisi poslancev vložil v ponedeljek, 26. septembra.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš ob vložitvi kandidature opozoril na pomen družbene solidarnosti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kordis-ob-vlozitvi-kandidature-opozoril-na-pomen-druzbene-solidarnosti/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> V kampanji poudarja predvsem svojo podporo delavcem z nizkimi plačami.<ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš - Predsedniške volitve 2022 - STA|url=https://www.sta.si/predsedniske-volitve-2022/3089253|website=www.sta.si|accessdate=2022-10-18}}</ref> Kot državnika, ki ga ima za vzor, je navedel [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidati na Radiu Prvi o vlogi predsednika in številnih krizah, ki pretresajo Evropo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/soocenja/predsedniski-kandidati-na-radiu-prvi-o-vlogi-predsednika-in-stevilnih-krizah-ki-pretresajo-evropo/642668|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-19|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedel zadnje mesto, prejel je 24.518 oz. 2,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Miha Kordiš je bil med najbolj opaznimi kritiki vodenja stranke Levice v mandatu koordinatorja Luke Mesca; očitki so se dotikali ideološkega drsenja stranke proti politični sredini. Tozadevno se je okoli Kordiša oblikovalo tudi tako imenovano levo krilo stranke, ki je napovedalo tudi lastno listo kandidatov za svet stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aktivistično krilo od Mesca pričakuje »new deal« v stranki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/aktivisticno-krilo-od-mesca-pricakuje-new-deal-v-stranki/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Levici so osnovali levo krilo stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-so-osnovali-levo-krilo-stranke/|website=N1|date=2023-05-24|accessdate=2023-09-04|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Lepoša}}</ref> Po umiku Luke Mesca z mesta koordinatorja sta se za njegovo mesto potegovala Kordiš in [[Asta Vrečko]]. Večinsko podporo je prejela slednja.<ref>{{Navedi splet|title=Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-koordinatorica-levice-je-asta-vrecko-levica-ostaja-trdna-mocna-in-stabilna/680003|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Levice Asta Vrečko, Luka Mesec še vedno podpredsednik vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> Kordišev politični slog je bil večkrat označen za [[Skrajna levica|radikalnega]], posebno v odnosu do vprašanje zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Kordiš ali politika trolanja|url=https://www.delo.si/mnenja/kolumne/predsednik-kordis-ali-politika-trolanja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/janja-bozic-marolt-ne-z-asto-vrecko-ne-z-miho-kordisem-levica-ne-pride-v-parlament-1081951|title=janja-bozic-marolt-ne-z-asto-vrecko-ne-z-miho-kordisem-levica-ne-pride-v-parlament-1081951|date=2. 9. 2023|website=Reporter.si|publisher=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kordiš na zadnjem mestu, Mesec: Številke niso bistvene|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/predsedniske-volitve-2022/kordis-s-kampanjo-zelo-zadovoljen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-09-04}}</ref> 6. februarja 2024 je [[poslanska skupina Levica]] na Mandatno-volilno komisijo poslala predlog za razrešitev Mihe Kordiša z mesta predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve ter z mesta člana v odborih DZ in v preiskovalni komisiji. Pozvali so ga tudi k izstopu iz poslanske skupine, saj so mu poslanci soglasno izrekli nezaupnico. K izstopu so ga pozvali zaradi "zlorabe položaja, zavajanj, pritiskov, groženj in izsiljevanja v poslanski skupini, ki so se zgodile v času njegove večmesečne bolniške odsotnosti".<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Poskušajo me disciplinirati in utišati, saj se me zlomiti ali kupiti ne da |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-kordisu-ocita-zlorabo-polozaja-zavajanje-groznje-in-izsiljevanje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Kordiš se je odzval z besedami, da poslanske skupine ne namerava zapustiti in da ga je odločitev poslanskih kolegov presenetila.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš poslanske skupine ne namerava zapustiti. Kdaj naj bi počilo v Levici?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-mihe-kordisa-vse-skupaj-mi-je-precej-presenetljivo/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Novembra 2024 mu je stranka zamrznila članstvo, a je kljub temu ostal del poslanske skupine. 10. marca 2025 ga je disciplinska komisija Levice dokončno izključila iz stranke, Kordiš pa je napovedal ustanovitev nove socialistične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Miho Kordiša izključili iz Levice, s podporniki bo ustanovil novo stranko|url=https://n1info.si/novice/slovenija/miho-kordisa-izkljucili-iz-levice-s-podporniki-bo-ustanovil-novo-stranko/|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-03-10|language=sl}}</ref> Prvotno naj bi se imenovala ''Levo krilo'', a je aprila 2025 sporočil novo ime ''Mi, socialisti!''.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Ob tem je ustanovni kongres napovedal za jesen 2025, po lastnih navedbah naj bi imela stranka v nastajanju aprila že preko 500 članov.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Mihe Kordiša se bo imenovala Mi, socialisti!, ustanovni kongres predviden jeseni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-mihe-kordisa-se-bo-imenovala-mi-socialisti-ustanovni-kongres-predviden-jeseni/743590|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Stranka v nastajanju se je vključila v zbiranje podpisov Delavske koalicije za referendum o pokojninski reformi ter se udeležila shoda proti militarizaciji.<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu proti militarizaciji v Ljubljani tudi glasni pozivi k izstopu Slovenije iz zveze Nato|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-shodu-proti-militarizaciji-v-ljubljani-tudi-glasni-pozivi-k-izstopu-slovenije-iz-zveze-nato/750046|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-16|language=sl|first=M.|last=Zavratnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Referenduma o pokojninski reformi ne bo. Pobudniki zbrali le dobro četrtino potrebnih podpisov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referenduma-o-pokojninski-reformi-ne-bo-pobudniki-zbrali-le-dobro-cetrtino-potrebnih-podpisov/763544|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-16|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Ustanovni kongres nove stranke [[Mi, socialisti!]] je potekel 16. novembra 2025 v [[Sokolski dom Tabor|Sokolskem domu Tabor]], na njem pa je bil Kordiš izvoljen za njenega predsednika. V prvem nagovoru se je zavzel za odpravo [[Kapitalizem|kapitalističnega sistema]], boj proti [[Podnebne spremembe|podnebni krizi]] in organizacijsko podporo [[Proletariat|delavskemu razredu]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija dobiva novo politično stranko|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-dobiva-novo-politicno-stranko/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> Kot fizična oseba je sodeloval v kampanji pred [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]], in sicer kot podpornik zakona.<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=T.|first=K.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|first1=M.|last1=Z.|first2=Al.|last2=Ma.}}</ref> Stranka Mi, socialisti! se je z 72 kandidati podala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve 2026]], Kordiš je kandidiral v okrajih Ljubljana Center in Šiška I.<ref>{{Navedi splet|title=Mi, socialisti! vložili kandidatne liste: "Ta država potrebuje resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/mi-socialisti-vlozili-kandidatne-liste-ta-drzava-potrebuje-resno-levo-alternativo/773921|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo vse kandidira na volitvah: objavljamo popoln seznam kandidatov in kandidatk|url=https://n1info.si/volitve-2026/kdo-vse-kandidira-na-volitvah-objavljamo-popoln-seznam-kandidatov-in-kandidatk/|website=N1|date=2026-03-07|accessdate=2026-03-16|language=sl-SI}}</ref> Z osvojenimi 286 glasovi (1, 27 odstotka) mandata ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-29|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> ==== Stališča do ruske agresije na Ukrajino ==== Miha Kordiš je 24. februarja 2022 v zapisu na [[Facebook|Facebooku]] za [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski napad na Ukrajino]] s ponovitvijo ruske retorike o »[[Kje ste bili osem let?|sedmih letih obstreljevanja Donbasa]]« okrivil Ukrajino, »širjenje NATO«, ruske obtožbe o domnevni pripravi Ukrajine na napad na ruski [[Marionetna država|marionetni republiki]] v [[Donbas|Donbasu]], in mednarodno skupnost, ki naj bi v Ukrajini »urila neonaciste«. Trdil je tudi, da gre za »posredniško vojno«, da naj bi obstajal dogovor NATO o neširitvi proti vzhodu, ki naj bi ga prekršili in da bi po njegovem mnenju vojno preprečila oz. ustavila nevtralnost Ukrajine in izvajanje [[Sporazumi iz Minska|sporazuma iz Minska]] za »avtonomijo« Donbasa.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice s kontroverznimi stališči glede Ukrajine in Rusije|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanec-levice-s-kontroverznimi-stalisci-glede-ukrajine-in-rusije-382066|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-05-17|language=sl}}</ref> Kordiš je marca 2025 kritiziral odziv Evrope na rusko agresijo in slovensko podporo Ukrajine. Zagovarjal je upoštevanje »varnostnih interesov« Rusije, normalizacijo odnosov z Rusijo in povezovanje s Kitajsko ter nasprotoval povečanju obrambnih izdatkov v Evropi, ker naj bi po njegovem mnenju posegli v socialno državo.<ref name=":0">{{Citat|title=Več orožja, več miru?|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175114587?s=tv|accessdate=2025-03-23}}</ref> == Kontroverze == Pozval je k nacionalizaciji podjetij [[Ivo Boscarol|Iva Boscarola]] in [[Igor Akrapovič|Igorja Akrapoviča]], ko sta izrazila nezadovoljstvo nad davčno politiko v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice Boscarolu in Akrapoviču 'grozi' z nacionalizacijo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-levice-na-facebooku-boscarolu-in-akrapovicu-grozi-z-nacionalizacijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-14|date=31. avgust 2018}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref> Opravičil se je za označitev dela zdravnikov z mazači, čeprav je Levica trdila, da gre pri celotni zgodbi za manipulacijo s strani stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Zdravniki mazači? Levica in Kordiš se posipata s pepelom. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-mazaci-levica-in-kordis-se-posipata-s-pepelom-536622|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=14. oktober 2020}}</ref> V državnem zboru je nosil majico s podobo [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-med-pogajanji-v-parlamentu-s-titovo-majico.html|title=Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico|date=30.7.2018|accessdate=13.5.2020|website=24ur.com|publisher=ProPlus|last=P.|first=N.}}</ref> in zaščitno masko z [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]], drugače pa tudi majico s [[Che Guevara|Chejem Guevaro]], s čimer si je prislužil kritike desničarskih medijev,<ref>{{Navedi splet|title=Nov modni trend: Tito majice v državnem zboru|url=https://www.domovina.je/nov-modni-trend-tito-mikice-v-drzavnem-zboru/|website=Domovina|date=2018-08-02|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI|first=Eva|last=Gregorc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Kordiš brezsramno paradiral po hodnikih parlamenta s Titovo majico, Brščič njegov stil oblačenja komentira: Čaščenje psihopatov naj bo v zasebni domeni, v državni instituciji pa nima kaj početi!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/poslanec-kordis-brezsramno-paradiral-po-hodnikih-parlamenta-s-titovo-majico-brscic-njegov-stil-oblacenja-komentira-cascenje-psihopatov-naj-bo-v-zasebni-domeni-v-drzavni-instituciji-pa-nima-kaj-poce/|date=2018-07-30|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI|archive-date=2021-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210821225848/https://nova24tv.si/slovenija/politika/poslanec-kordis-brezsramno-paradiral-po-hodnikih-parlamenta-s-titovo-majico-brscic-njegov-stil-oblacenja-komentira-cascenje-psihopatov-naj-bo-v-zasebni-domeni-v-drzavni-instituciji-pa-nima-kaj-poce/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/komentar/rdeca-zvezda-ne-sodi-v-drzavni-zbor-rs-in-pika/|title=Rdeča zvezda ne sodi v Državni zbor RS in pika!|date=3. februar 2021|accessdate=22. avgust 2021|website=demokracija.si|last=Kopše|first=Davorin}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sprevrženo: Miha Kordiš – promotor z likom množičnega morilca|url=https://nova24tv.si/lokalno/sprevrzeno-miha-kordis-promotor-z-likom-mnozicnega-morilca/|date=2018-04-23|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref> ki so ga označili za brezdelneža,<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Kordiš, ki nikoli v življenju ni resno delal: “Drobno gospodarstvo je kramarsko gospodarstvo in ne opravlja razvojne funkcije”|url=https://nova24tv.si/slovenija/poslanec-kordis-ki-nikoli-v-zivljenju-ni-resno-delal-drobno-gospodarstvo-je-kramarsko-gospodarstvo-in-ne-opravlja-razvojne-funkcije/|date=2017-05-25|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref> Mihija Kradiša in Kukavičjega Mihca (po literarnem liku [[Pavle Zidar|Pavla Zidarja]]).<ref>{{Navedi splet|title=Mihi Kradiš: KUKAVIČJI MIHEC|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/mihi-kradis-kukavicji-mihec/|website=Demokracija|date=2020-11-25|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mihec Kradiš: Gospodarski čudež (pozor, politična poezija)|url=https://vipavska.javnost.si/2020/03/21/mihec-kradis-gospodarski-cudez-pozor-politicna-poezija/|website=Vipavska.eu|date=2020-03-21|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI|archive-date=2021-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210821225848/https://vipavska.javnost.si/2020/03/21/mihec-kradis-gospodarski-cudez-pozor-politicna-poezija/|url-status=dead}}</ref> [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] je protestirala proti njegovi izjavi, da je drobno gospodarstvo kramarsko gospodarstvo in da ne opravlja razvojne funkcije.<ref>{{Navedi splet|title=Besede poslanca Mihe Kordiša žaljive za obrtnike in podjetnike|url=https://www.ozs.si/novice/besede-poslanca-mihe-kordisa-zaljive-za-obrtnike-in-podjetnike-5c94ea41c2a0822410417434|website=www.ozs.si|accessdate=2021-08-21|date=24. maj 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/jY9BC4JAEIV_iwevO1OWVLeVQNA6lIg2l9DYVmF1Zd0S-vUJHStxbu_xfQ8GCHKgtnjWsrC1bgs15gv512gb8ygOFxguz2s87ZfBMUEPEx8hmwJWAQLN8fHP8Zn-BEDT8xGQVLr8vMrb0ttIICPuwgjDHmasK2u7fueii8MwMKm1VILddMN65eIvq9K9hfwLhq5J0_x1EBl3nDfQmAO9/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P262 Profil] na straneh Državnega zbora Republike Slovenije {{8DZRS}} {{7DZRS}} {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kordiš, Miha}} [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Mi, socialisti!]] 0wfp7gd6t44h1ctapc79siwyzc7r1qr 6659224 6659223 2026-04-13T11:00:37Z Upwinxp 126544 –duhovičenje političnih glasil 6659224 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik | name = Miha Kordiš | image = <!-- Wikidata --> | caption = | alma_mater = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | other_names = | image_size = 180px | known_for = | occupation = <!-- Wikidata --> | nationality = | party = [[Levica (stranka)|Levica]] (2014–2025)<br>[[Mi, socialisti!]] (2025–) | order1 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] | termstart1 = 2014 | termend1 = 2026 }} '''Miha Kordiš''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[aktivist]], * [[6. marec]] [[1989]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Od leta 2014 je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Bil je med ustanovitelji [[Levica (politična stranka)|Združene Levice]], danes stranke Levica. Leta 2022 je kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah]] za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]]. 10. marca 2025 ga je Levica izključila iz stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Levica gotovo ne bo prestopila parlamentarnega praga na državnozborskih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kordis-levica-gotovo-ne-bo-prestopila-parlamentarnega-praga-na-drzavnozborskih-volitvah/738969|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-03-10|language=sl}}</ref> Po izključitvi je ustanovil stranko [[Mi, socialisti!]] in postal njen predsednik. == Mladost == Rodil se je 6. marca 1989 očetu Jožetu in mami Nadi Kordiš. Prihaja iz [[Sveti Duh, Škofja Loka|Svetega Duha pri Škofji Loki]]. Leta 2008 je maturiral na [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnaziji Škofja Loka]], na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] pa je leta 2016 diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi poslanci? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-470402|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=15. junij 2018}}</ref> Že v času srednje šole se je začel ukvarjati z aktivizmom. == Politika == Bil je aktiven v študentski politiki. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah v Sloveniji 2014]] je bil kandidat [[Združena levica|Združene levice]] v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], kjer je bil izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah 2018]] je uspeh ponovil na listi [[Levica (politična stranka)|Levice]] v volilni enoti Kranj. Prav tako je bil izvoljen tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]]. Septembra 2022 ga je Levica predlagala za kandidata stranke na letošnjih volitvah predsednika republike. Kandidaturo je s podpisi poslancev vložil v ponedeljek, 26. septembra.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš ob vložitvi kandidature opozoril na pomen družbene solidarnosti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kordis-ob-vlozitvi-kandidature-opozoril-na-pomen-druzbene-solidarnosti/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-26|language=sl}}</ref> V kampanji poudarja predvsem svojo podporo delavcem z nizkimi plačami.<ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš - Predsedniške volitve 2022 - STA|url=https://www.sta.si/predsedniske-volitve-2022/3089253|website=www.sta.si|accessdate=2022-10-18}}</ref> Kot državnika, ki ga ima za vzor, je navedel [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidati na Radiu Prvi o vlogi predsednika in številnih krizah, ki pretresajo Evropo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/soocenja/predsedniski-kandidati-na-radiu-prvi-o-vlogi-predsednika-in-stevilnih-krizah-ki-pretresajo-evropo/642668|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-19|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedel zadnje mesto, prejel je 24.518 oz. 2,81 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Miha Kordiš je bil med najbolj opaznimi kritiki vodenja stranke Levice v mandatu koordinatorja Luke Mesca; očitki so se dotikali ideološkega drsenja stranke proti politični sredini. Tozadevno se je okoli Kordiša oblikovalo tudi tako imenovano levo krilo stranke, ki je napovedalo tudi lastno listo kandidatov za svet stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aktivistično krilo od Mesca pričakuje »new deal« v stranki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/aktivisticno-krilo-od-mesca-pricakuje-new-deal-v-stranki/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Levici so osnovali levo krilo stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-levici-so-osnovali-levo-krilo-stranke/|website=N1|date=2023-05-24|accessdate=2023-09-04|language=sl-SI|first=Tadeja|last=Lepoša}}</ref> Po umiku Luke Mesca z mesta koordinatorja sta se za njegovo mesto potegovala Kordiš in [[Asta Vrečko]]. Večinsko podporo je prejela slednja.<ref>{{Navedi splet|title=Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-koordinatorica-levice-je-asta-vrecko-levica-ostaja-trdna-mocna-in-stabilna/680003|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Levice Asta Vrečko, Luka Mesec še vedno podpredsednik vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vodenje-levice-po-neuradnih-informacijah-prevzema-asta-vrecko.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-02|language=sl}}</ref> Kordišev politični slog je bil večkrat označen za [[Skrajna levica|radikalnega]], posebno v odnosu do vprašanje zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Kordiš ali politika trolanja|url=https://www.delo.si/mnenja/kolumne/predsednik-kordis-ali-politika-trolanja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-04|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/janja-bozic-marolt-ne-z-asto-vrecko-ne-z-miho-kordisem-levica-ne-pride-v-parlament-1081951|title=janja-bozic-marolt-ne-z-asto-vrecko-ne-z-miho-kordisem-levica-ne-pride-v-parlament-1081951|date=2. 9. 2023|website=Reporter.si|publisher=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kordiš na zadnjem mestu, Mesec: Številke niso bistvene|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/predsedniske-volitve-2022/kordis-s-kampanjo-zelo-zadovoljen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-09-04}}</ref> 6. februarja 2024 je [[poslanska skupina Levica]] na Mandatno-volilno komisijo poslala predlog za razrešitev Mihe Kordiša z mesta predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve ter z mesta člana v odborih DZ in v preiskovalni komisiji. Pozvali so ga tudi k izstopu iz poslanske skupine, saj so mu poslanci soglasno izrekli nezaupnico. K izstopu so ga pozvali zaradi "zlorabe položaja, zavajanj, pritiskov, groženj in izsiljevanja v poslanski skupini, ki so se zgodile v času njegove večmesečne bolniške odsotnosti".<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš: Poskušajo me disciplinirati in utišati, saj se me zlomiti ali kupiti ne da |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-kordisu-ocita-zlorabo-polozaja-zavajanje-groznje-in-izsiljevanje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Kordiš se je odzval z besedami, da poslanske skupine ne namerava zapustiti in da ga je odločitev poslanskih kolegov presenetila.<ref>{{Navedi splet|title=Kordiš poslanske skupine ne namerava zapustiti. Kdaj naj bi počilo v Levici?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-mihe-kordisa-vse-skupaj-mi-je-precej-presenetljivo/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Novembra 2024 mu je stranka zamrznila članstvo, a je kljub temu ostal del poslanske skupine. 10. marca 2025 ga je disciplinska komisija Levice dokončno izključila iz stranke, Kordiš pa je napovedal ustanovitev nove socialistične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Miho Kordiša izključili iz Levice, s podporniki bo ustanovil novo stranko|url=https://n1info.si/novice/slovenija/miho-kordisa-izkljucili-iz-levice-s-podporniki-bo-ustanovil-novo-stranko/|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-03-10|language=sl}}</ref> Prvotno naj bi se imenovala ''Levo krilo'', a je aprila 2025 sporočil novo ime ''Mi, socialisti!''.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Ob tem je ustanovni kongres napovedal za jesen 2025, po lastnih navedbah naj bi imela stranka v nastajanju aprila že preko 500 članov.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Mihe Kordiša se bo imenovala Mi, socialisti!, ustanovni kongres predviden jeseni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-mihe-kordisa-se-bo-imenovala-mi-socialisti-ustanovni-kongres-predviden-jeseni/743590|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Stranka v nastajanju se je vključila v zbiranje podpisov Delavske koalicije za referendum o pokojninski reformi ter se udeležila shoda proti militarizaciji.<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu proti militarizaciji v Ljubljani tudi glasni pozivi k izstopu Slovenije iz zveze Nato|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-shodu-proti-militarizaciji-v-ljubljani-tudi-glasni-pozivi-k-izstopu-slovenije-iz-zveze-nato/750046|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-16|language=sl|first=M.|last=Zavratnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Referenduma o pokojninski reformi ne bo. Pobudniki zbrali le dobro četrtino potrebnih podpisov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referenduma-o-pokojninski-reformi-ne-bo-pobudniki-zbrali-le-dobro-cetrtino-potrebnih-podpisov/763544|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-16|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Ustanovni kongres nove stranke [[Mi, socialisti!]] je potekel 16. novembra 2025 v [[Sokolski dom Tabor|Sokolskem domu Tabor]], na njem pa je bil Kordiš izvoljen za njenega predsednika. V prvem nagovoru se je zavzel za odpravo [[Kapitalizem|kapitalističnega sistema]], boj proti [[Podnebne spremembe|podnebni krizi]] in organizacijsko podporo [[Proletariat|delavskemu razredu]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija dobiva novo politično stranko|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-dobiva-novo-politicno-stranko/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> Kot fizična oseba je sodeloval v kampanji pred [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]], in sicer kot podpornik zakona.<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=T.|first=K.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|first1=M.|last1=Z.|first2=Al.|last2=Ma.}}</ref> Stranka Mi, socialisti! se je z 72 kandidati podala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve 2026]], Kordiš je kandidiral v okrajih Ljubljana Center in Šiška I.<ref>{{Navedi splet|title=Mi, socialisti! vložili kandidatne liste: "Ta država potrebuje resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/mi-socialisti-vlozili-kandidatne-liste-ta-drzava-potrebuje-resno-levo-alternativo/773921|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo vse kandidira na volitvah: objavljamo popoln seznam kandidatov in kandidatk|url=https://n1info.si/volitve-2026/kdo-vse-kandidira-na-volitvah-objavljamo-popoln-seznam-kandidatov-in-kandidatk/|website=N1|date=2026-03-07|accessdate=2026-03-16|language=sl-SI}}</ref> Z osvojenimi 286 glasovi (1, 27 odstotka) mandata ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-29|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> ==== Stališča do ruske agresije na Ukrajino ==== Miha Kordiš je 24. februarja 2022 v zapisu na [[Facebook|Facebooku]] za [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski napad na Ukrajino]] s ponovitvijo ruske retorike o »[[Kje ste bili osem let?|sedmih letih obstreljevanja Donbasa]]« okrivil Ukrajino, »širjenje NATO«, ruske obtožbe o domnevni pripravi Ukrajine na napad na ruski [[Marionetna država|marionetni republiki]] v [[Donbas|Donbasu]], in mednarodno skupnost, ki naj bi v Ukrajini »urila neonaciste«. Trdil je tudi, da gre za »posredniško vojno«, da naj bi obstajal dogovor NATO o neširitvi proti vzhodu, ki naj bi ga prekršili in da bi po njegovem mnenju vojno preprečila oz. ustavila nevtralnost Ukrajine in izvajanje [[Sporazumi iz Minska|sporazuma iz Minska]] za »avtonomijo« Donbasa.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice s kontroverznimi stališči glede Ukrajine in Rusije|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanec-levice-s-kontroverznimi-stalisci-glede-ukrajine-in-rusije-382066|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-05-17|language=sl}}</ref> Kordiš je marca 2025 kritiziral odziv Evrope na rusko agresijo in slovensko podporo Ukrajine. Zagovarjal je upoštevanje »varnostnih interesov« Rusije, normalizacijo odnosov z Rusijo in povezovanje s Kitajsko ter nasprotoval povečanju obrambnih izdatkov v Evropi, ker naj bi po njegovem mnenju posegli v socialno državo.<ref name=":0">{{Citat|title=Več orožja, več miru?|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175114587?s=tv|accessdate=2025-03-23}}</ref> == Kontroverze == Pozval je k nacionalizaciji podjetij [[Ivo Boscarol|Iva Boscarola]] in [[Igor Akrapovič|Igorja Akrapoviča]], ko sta izrazila nezadovoljstvo nad davčno politiko v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice Boscarolu in Akrapoviču 'grozi' z nacionalizacijo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-levice-na-facebooku-boscarolu-in-akrapovicu-grozi-z-nacionalizacijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-14|date=31. avgust 2018}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref> Opravičil se je za označitev dela zdravnikov z mazači, čeprav je Levica trdila, da gre pri celotni zgodbi za manipulacijo s strani stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Zdravniki mazači? Levica in Kordiš se posipata s pepelom. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-mazaci-levica-in-kordis-se-posipata-s-pepelom-536622|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=14. oktober 2020}}</ref> V državnem zboru je nosil majico s podobo [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-med-pogajanji-v-parlamentu-s-titovo-majico.html|title=Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico|date=30.7.2018|accessdate=13.5.2020|website=24ur.com|publisher=ProPlus|last=P.|first=N.}}</ref> in zaščitno masko z [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]], drugače pa tudi majico s [[Che Guevara|Chejem Guevaro]], s čimer si je prislužil kritike desničarskih medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Nov modni trend: Tito majice v državnem zboru|url=https://www.domovina.je/nov-modni-trend-tito-mikice-v-drzavnem-zboru/|website=Domovina|date=2018-08-02|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI|first=Eva|last=Gregorc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Kordiš brezsramno paradiral po hodnikih parlamenta s Titovo majico, Brščič njegov stil oblačenja komentira: Čaščenje psihopatov naj bo v zasebni domeni, v državni instituciji pa nima kaj početi!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/poslanec-kordis-brezsramno-paradiral-po-hodnikih-parlamenta-s-titovo-majico-brscic-njegov-stil-oblacenja-komentira-cascenje-psihopatov-naj-bo-v-zasebni-domeni-v-drzavni-instituciji-pa-nima-kaj-poce/|date=2018-07-30|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI|archive-date=2021-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210821225848/https://nova24tv.si/slovenija/politika/poslanec-kordis-brezsramno-paradiral-po-hodnikih-parlamenta-s-titovo-majico-brscic-njegov-stil-oblacenja-komentira-cascenje-psihopatov-naj-bo-v-zasebni-domeni-v-drzavni-instituciji-pa-nima-kaj-poce/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/komentar/rdeca-zvezda-ne-sodi-v-drzavni-zbor-rs-in-pika/|title=Rdeča zvezda ne sodi v Državni zbor RS in pika!|date=3. februar 2021|accessdate=22. avgust 2021|website=demokracija.si|last=Kopše|first=Davorin}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sprevrženo: Miha Kordiš – promotor z likom množičnega morilca|url=https://nova24tv.si/lokalno/sprevrzeno-miha-kordis-promotor-z-likom-mnozicnega-morilca/|date=2018-04-23|accessdate=2021-08-21|language=sl-SI}}</ref> [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] je protestirala proti njegovi izjavi, da je drobno gospodarstvo kramarsko gospodarstvo in da ne opravlja razvojne funkcije.<ref>{{Navedi splet|title=Besede poslanca Mihe Kordiša žaljive za obrtnike in podjetnike|url=https://www.ozs.si/novice/besede-poslanca-mihe-kordisa-zaljive-za-obrtnike-in-podjetnike-5c94ea41c2a0822410417434|website=www.ozs.si|accessdate=2021-08-21|date=24. maj 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/jY9BC4JAEIV_iwevO1OWVLeVQNA6lIg2l9DYVmF1Zd0S-vUJHStxbu_xfQ8GCHKgtnjWsrC1bgs15gv512gb8ygOFxguz2s87ZfBMUEPEx8hmwJWAQLN8fHP8Zn-BEDT8xGQVLr8vMrb0ttIICPuwgjDHmasK2u7fueii8MwMKm1VILddMN65eIvq9K9hfwLhq5J0_x1EBl3nDfQmAO9/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P262 Profil] na straneh Državnega zbora Republike Slovenije {{8DZRS}} {{7DZRS}} {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kordiš, Miha}} [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Mi, socialisti!]] gcxfzjfjbebulhw8vo4cukbywfj2vhd Matej Tašner Vatovec 0 418644 6659220 6609091 2026-04-13T10:52:01Z Upwinxp 126544 volitve 2026, konec poslanskega mandata 6659220 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Matej Tašner Vatovec |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=1. avgust 2014 |termend=10. april 2026 |birth_date=6. februar 1983 |birth_place=Koper |party=[[Levica (Slovenija)|Levica]] (2014–2026)<br>[[Socialni demokrati|SD]] (2026– ) |occupation=filozof, politik |spouse=[[Maja Tašner Vatovec]] }} '''Matej Tašner Vatovec''' (tudi '''Matej T. Vatovec'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Seznam slovenskih politikov|politik]] in [[Filozofija|filozof]], * [[6. februar]] [[1983]], [[Koper]], [[Slovenija]]. Je aktualni poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Več let je bil vodja [[Poslanska skupina Levica|poslanske skupine stranke Levica]]. 6. januarja 2026 je prestopil v [[Socialni demokrati|Socialne demokrate]].<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han v SD zvabil vodjo poslancev Levice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/je-matjaz-han-v-poslansko-skupino-sd-zvabil-vodjo-poslancev-levice/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec naj bi se odločil za prestop v SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-vodja-poslancev-levice-matej-tasner-vatovec-naj-bi-se-odlocil-za-prestop-v-sd/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Mladost in filozofija == Rodil se je v Kopru. Oče je bil zaposlen na [[Srednja tehniška šola Koper|Srednji tehniški šoli Koper]], mati pa v tovarni Lama Dekani. Obiskoval je Osnovno šolo [[Janko Premrl|Janka Premrla - Vojka]] v Kopru, pozneje pa Srednjo ekonomsko in družboslovno šolo Koper, kjer je pričel prebirati [[Sigmund Freud|Freuda]], [[Karl Marx|Marxa]] in [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzscheja]]. Za tem se je vpisal na novoustanovljeno [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteto za humanistične študije]] v Kopru. V tem času je tudi postal sekretar za izobraževanje pri Študentski organizaciji Univerze na Primorskem ter organiziral izobraževalne projekte, filmske večere, filozofski krožek in podobno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/ozadja/osebno-z-matejem-tasnerjem-vatovcem-pobudnik-priznanja-palestine.html|title=Osebno z Matejem Tašnerjem Vatovcem: Pobudnik priznanja Palestine|date=1. 2. 2015|accessdate=|website=Delo|publisher=|last=Grah|first=Marija}}</ref> Diplomiral je leta 2006 z diplomskim delom "Pekel so ljudje: teorija pogleda v Sartrovi Bit in nič" (za katero je leta 2007 prejel univerzitetno nagrado Srečka Kosovela).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/pedagoski-sodelavci/matej.vatovec|title=Fakulteta za humanistične študije|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624180404/http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/pedagoski-sodelavci/matej.vatovec|url-status=dead}}</ref> Po diplomi se je vpisal na podiplomski študij, med tem obdobjem pa je s [[Karlo Hmeljak|Karlom Hmeljakom]] in Borutom Jermanom ustanovil Aktiv F3, neformalno organizacijo, ki je bila namenjena neformalnemu izobraževanju vrstnikov in mlajših generacij ter preseganju aktualne, precej osiromašene kulturne ponudbe. Ime F3 izvira iz Marxove 3. teze o Feuerbachu:<blockquote>"Materialistični nauk, da so ljudje produkti okoliščin in vzgoje, spremenjeni ljudje torej produkti drugih okoliščin in predrugačene vzgoje, pozablja, da okoliščine spreminjajo ravno ljudje in da mora vzgojitelj sam biti vzgojen. Zato pripelje nujno do tega, da razdeli družbo na dva dela, od katerih je eden vzvišen nad družbo. (Npr. pri Robertu Ownu.)</blockquote><blockquote>Sovpadanje spreminjanja okoliščin in človeške dejavnosti je moči dojeti in racionalno razumeti le kot prevratno prakso."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1845/o_feuerbachu.htm|title=Marx o Feuerbachu|accessdate=2016-05-19|website=www.marxists.org}}</ref></blockquote>V tem času se je tudi ukvarjal s prevajalstvom, pozneje pa se je zaposlil kot asistent in raziskovalec na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/ozadja/osebno-z-matejem-tasnerjem-vatovcem-pobudnik-priznanja-palestine.html|title=Osebno z Matejem Tašnerjem Vatovcem: Pobudnik priznanja Palestine|date=1. 2. 2015|accessdate=|website=Delo|publisher=|last=Grah|first=Matija}}</ref> V letu 2010 se je v okviru raziskovalne štipendije francoske vlade izpopolnjeval na [http://cirphles.ens.fr/ciepfc/?lang=fr CIEPFC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160928005221/http://cirphles.ens.fr/ciepfc/?lang=fr |date=2016-09-28 }} (Centre International d’Etude de la Philosophie Française Contemporaine) v Parizu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/pedagoski-sodelavci/matej.vatovec|title=.: UP FHŠ :.|accessdate=2016-05-19|website=www.fhs.upr.si|archive-date=2016-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624180404/http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/pedagoski-sodelavci/matej.vatovec|url-status=dead}}</ref> Leta 2012 je izšel njegov prevod knjige [[Pierre Bourdieu|Pierra Bourdieuja]] ''Homo academicus''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.emka.si/homo-academicus/PR/1331252|title=Homo academicus: Pierre Bourdieu: 9789612530617: Knjiga {{!}} Emka.si|accessdate=2016-05-19|website=www.emka.si|archive-date=2016-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160916153547/http://www.emka.si/homo-academicus/PR/1331252|url-status=dead}}</ref> Doktoriral je leta 2014 z nalogo "Pozaba domišljije: zgodovinske, filozofske in ekonomske okoliščine za vzpon in padec domišljije kot filozofskega koncepta". Med drugim je soustanovitelj društva Svarog, kluba neodvisnega filma, režiser, scenarist in fotograf ter soavtor dveh kratkih filmov, ''(s)Prehod'' (2006) in ''V senci'' (2007).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/6927/matej-vatovec/|title=Matej Vatovec - Slovenski filmski center, javna agencija|accessdate=2016-05-19|website=www.film-center.si}}</ref> == Politična kariera == [[Slika:Matej T. Vatovec 2017.jpg|sličica|Leta 2017]] Na predčasnih volitvah v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] leta 2014 je kandidiral v volilni enoti 2, v volilnem okraju Koper I, na listi [[Združena levica|Združene levice]], kjer je tudi bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P288|title=Portal DZ - Poslanec|accessdate=2016-05-19|website=www.dz-rs.si|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202001957/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P288|url-status=dead}}</ref> V 7. državnem zboru Republike Slovenije je bil namestnik vodje [[Poslanska skupina Levica|poslanske skupine Levice]] in me drugim predsednik [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za poslovnik]]. Bil je tudi član Nacionalne skupine Interparlamentarne unije v Državnem zboru. Ponovno je bil izvoljen za poslanca na predčasnih državnozborskih volitvah 3. junija 2018 in v 8. sklicu državnega zbora opravljal funkcijo vodje [[Poslanska skupina Levica|poslanske skupine Levica]]. Na listi Levice je bil izvoljen tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] in ponovno zasedel mesto vodje poslanske skupine. V sledečih koalicijskih pogajanjih se ga je nekajkrat omenjalo kot kandidata za [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]], a je nato ostal v poslanskih klopeh in vodja poslanske skupine Levice.<ref>{{Navedi splet|title=Vodja poslancev SD bo Prednik, Levice pa Tašner Vatovec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vodja-poslancev-sd-bo-prednik-levice-pa-tasner-vatovec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-06-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Danes bodo oblikovane poslanske skupine, znani bodo tudi njihove vodje|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62871e4183d51/danes-bodo-oblikovane-poslanske-skupine-znani-bodo-tudi-njihove-vodje|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-06-13|language=sl}}</ref> Njegova žena [[Maja Tašner Vatovec]] je bila imenovana za vodjo kabineta ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Luka Mesec|Luke Mesca]].<ref>{{Navedi splet|title=Žena poslanca Levice je dobila dobro službo pri ministru Mescu|url=https://siol.net/novice/slovenija/zena-poslanca-levice-je-dobila-dobro-sluzbo-pri-ministru-mescu-581602|website=siol.net|accessdate=2022-06-13|language=sl}}</ref> Med do sedaj vidnejšemi projekti, ki jih je predlagal, sta priznanje [[Palestina|Palestine]] kot neodvisne države<ref name="#1">{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/ozadja/osebno-z-matejem-tasnerjem-vatovcem-pobudnik-priznanja-palestine.html|title=Osebno z Matejem Tašnerjem Vatovcem: Pobudnik priznanja Palestine|accessdate=2016-05-19|website=www.delo.si}}</ref> in izenačitev socialnih pravic raznospolnih in istospolnih parov.<ref name="#1"/><ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/politika/dz-potrdil-pravice-istospolnih-partnerstev-izenacene-z-raznospolnimi.html|title=Zakonska zveza izenačena za vse|accessdate=2016-05-19|website=www.delo.si}}</ref> Vatovčeva aktivnost glede Palestine in pozivi k odzivu mednarodne skupnosti so bili označeni za hipokritično v luči popolne odsotnosti obsodb [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]] (tako po [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|2014]] kot po 2022) in obsodb ruskih vojnih zločinov, politika »zmedenosti in medlosti«, ki jo zagovarja do Ukrajine pa kot točno to nad čemer se zgraža pri [[Izrael|Izraelu]].<ref>{{Navedi splet|title=(KOLUMNA) Hipokrizija ali strateška shizofrenija?|url=https://www.delo.si/mnenja/kolumne/kolumna-hipokrizija-ali-strateska-shizofrenija|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-10|language=sl}}</ref> 6. januarja 2026 je, takrat še kot vodja poslanske skupine Levica, prestopil v stranko [[Socialni demokrati]]. Izstopil je tako iz poslanske skupine kot stranke Levica. Kot razlog je navedel potrebo po združevanju skupnih vrednot politične levice v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna, ni bila pa sprejeta na mah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tasner-vatovec-o-prestopu-k-sd-ju-odlocitev-ni-bila-enostavna-ni-bila-pa-sprejeta-na-mah/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(ODZIVI) Prestop Mateja Tašnerja Vatovca v SD: "Izkazal se je kot mož beseda." V Levici so v šoku ...|url=https://vecer.com/slovenija/odzivi-prestop-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-izkazal-se-je-kot-moz-beseda-v-levici-so-v-soku--10401679|website=Večer|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> Sokoordinatorica Levice [[Asta Vrečko]] je njegov odhod označila kot izdajstvo stranke iz koristoljubja, ter navedla, da pred odhodom indicev za izstop iz stranke ni pokazal.<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu k SD-ju: Odločitev ni bila enostavna. Vrečko: Izdal je stranko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-k-sd-ju-odlocitev-ni-bila-enostavna-vrecko-izdal-je-stranko/769195|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestop Tašnerja Vatovca v SD popoln šok za Levico. Asta Vrečko: "Stranko je izdal iz osebnih koristi"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prestop-tasnerja-vatovca-v-sd-sok-za-levico-kako-stranka-pojasnjuje-njegov-odhod/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> Poslanka Levice Nataša Sukič je po odhodu Tašner Vatovca označila kot "bivšega tovariša", ker sta imela tudi dober odnos, pa da jo je prestop pretresel in šokiral.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Po odhodu Mateja Tašnerja Vatovca v SD vodenje poslancev Levice prevzema Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-prestopu-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-nova-vodja-poslancev-levice-postala-natasa-sukic/|website=N1|date=2026-01-08|accessdate=2026-01-08|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je zapisala, da je prestopil v stranko, znano po aferah v vsakem mandatu, in podpornico [[NATO|zveze NATO]] in oboroževanja.<ref>{{Navedi splet|title=V Levici po odhodu Vatovca še vedno presenečeni. Janša: Mesec je naslednji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prestop-mateja-tasnerja-vatovca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> Z Matejem Tašnerjem Vatovcem je v SD prestopila tudi njegova žena Maja.<ref>{{Navedi splet|title=Tašner Vatovec o prestopu v SD: Ne gre za kupčijo s predsednikom Hanom, to je korak naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tasner-vatovec-o-prestopu-v-sd-ne-gre-za-kupcijo-s-predsednikom-hanom-to-je-korak-naprej/769294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na listi SD je kandidiral na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] v volilnem okraju Koper 1 in ni bil izvoljen.<ref>{{navedi novice |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-23 |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |accessdate=2026-04-13}}</ref> == Zasebno == Njegova žena je [[Maja Tašner Vatovec]]. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih politikov]] * [[Seznam slovenskih filozofov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki}} {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tašner Vatovec, Matej}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] ktz3pnd9oyamlo0878xv9kame7wk0bn Mandić 0 421500 6659128 6478020 2026-04-12T23:42:23Z ~2026-13659-49 255600 /* Priimek */ 6659128 wikitext text/x-wiki '''Mandić''' je lahko: == Priimek == Opomba: pri nekaterih slovenskih nosilcih priimka se včasih uporablja tudi poslovenjena oblika ([[Mandič]]) *[[Ante Mandić]] (1881–1959), hrvaški pravnik in politik *[[Dominik Mandić]] (1889–1973), hrvaški frančiškan, zgodovinar in izseljenski delavec *[[Dušan Mandić]] (*1954), slovenski slikar/likovni umetnik (član skupine [[Irwin]]) *Dušan Mandić (*1994), srbski vaterpolist *[[Edvard Mandić]], arhitekt * [[Frane Mandić]] (1850–1924), hrvaški zdravnik in narodni delavec * [[Gligorije Mandić]] (1912–1994), črnogorski general * [[Igor Mandić]] (1939–2022), hrvaški esejist, literarni in glasbeni kritik, publicist *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960), slovenska mikrobiologinja, univ. prof. *[[Janko Mandić]], slovenski filmski igralec * [[Josip Mandić]] (1883–1959), hrvaško-češki skladatelj (odvetnik) * [[Leopold Mandić|Leopold Bogdan Mandić]] (1886–1942), hrvaški kapucin in svetnik * [[Lucija Mandić]], slovenska literarna zgodovinarka in teoretičarka * [[Marko Mandić]] (*1974), slovenski gledališki in filmski igralec * [[Matko Mandić]] (1849–1915), hrvaški politik in publicist *[[Mihovil Mandić]] (1871–1948), hrvaški zgodovinar in arheolog *[[Miroslav Mandić]] (*1955), bosansko-slovenski filmski scenarist in režiser (prof. [[AGRFT]]) *[[Nataša Tul Mandić]], ginekologinja/porodničarka *[[Nikola Mandić]] (1869–1945) predsednik vlade [[NDH]] *[[Nina Mandić]], srbska smučarka *[[Oleg Mandić]] (1906–1979), hrvaški pravni zgodovinar, sociolog in politik *[[Oleg Mandič ml.]] (*1933), hrvaški pravnik in publicist, zadnji zapornik v Auschwitzu *[[Oliver Mandić]] (*1953), srbski novovalovski pevec in skladatelj popularne glasbe *[[Pero Mandić]] (*1938), bosanski slikar-naivec *[[Srna Mandić]] (*1953), slovenska sociologinja, strok. za stanovanjsko problematiko *[[Stanko Mandić]] (1915–1987), srbski arhitekt in profesor *[[Svetislav Mandić]] (1921–2003), srbski pesnik, konservator in slikar-kopist fresk *[[Štefan Mandić]] (1813–1880), slovenski telovadni učitelj in sabljač *[[Zdravko Mandić]] (1935–2012), bosansko-srbsko-vojvodinski slikar == Naselje == * [[Mandić Selo]], Občina Vojnić, Hrvaška * [[Mandići]], Občina Danilovgrad, Črna gora {{Razločitev}} rf1adp42d178b7pufpcpvwusmqsoez1 Malta (otok) 0 435274 6658994 6445815 2026-04-12T13:00:00Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ np 6658994 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Malta | image name = Only Malta Island map.png | image caption = Zemljevid otoka Malta | image size = | map image = Malta-Malta.svg | map caption = | native name = | native name link = | nickname = | location = južno od [[Sicilija|Sicilije]], [[Sredozemsko morje]] | coordinates = {{Coord|35|53|N|14|27|E|region:MT_scale:300000|display=inline}} | archipelago = Malteški otoki | total islands = | major islands = | area_km2 = 246 | coastline_km = 197 | highest mount = Ta' Dmejrek | elevation_m = 253 | country = Malta | country capital = [[Valletta]] | country largest city = Birkirkara | country largest city population = 22.319 | population = 409.259 | population as of = marec 2013 | density_km2 = 1664 | ethnic groups = Maltežani | additional info = }} '''Malta''' je največji od treh [[otok]]ov, ki sestavljajo [[arhipelag]]. Včasih ga za statistične namene imenujejo kar Valletta, da bi razlikovali glavni otok od celotne [[Malta|države Malta]]. Leži sredi [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] neposredno južno od [[Italija|Italije]] in severno od [[Libija|Libije]]. Otok je dolg 27 km, širok 14,5 km, skupna površina je 246 km². Na otoku so številni manjši kraji in naselja (največje je [[Birkirkara]]), ki skupaj sestavljajo urbano območje z več kot 480.000 prebivalci. Samo glavno mesto [[Valletta]] ima 5827 prebivalcev (stanje 2019). Za pokrajino so značilni nizki hribi s terasastimi polji. == Zgodovina == [[File:Hagar Quim II.jpg|thumb|Ħaġar Qim]] Ljudje so naselili Malto leta 5200 pr. n. št., ko so v zgodnjem [[neolitik]]u s Sicilije prišli lovci ali kmetje. Zgodnje neolitske naselbine so odkrili na odprtih območjih in tudi v jamah, kot je Għar Dalam. <ref name="Skeates2010">{{navedi knjigo|author=Robin Skeates|title=An Archaeology of the Senses: Prehistoric Malta|url=https://books.google.com/books?id=HOjDB8M27wkC&pg=PA124|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-921660-4|pages=124–132}}</ref> Okoli 3500 pr. n. št. jih je zamenjala kultura [[megalit]]skih graditeljev [[tempelj|templjev]]. Zgradili so nekaj najstarejših prostostoječih struktur na svetu v obliki megalitskih templjev, kot sta [[Ħaġar Qim]] in [[Mnajdra]]. <ref>{{navedi splet|url=http://users.aber.ac.uk/jpg/malta/arch.html |title=Archaeology and prehistory |publisher=Aberystwyth, The University of Wales |accessdate=25 August 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081212031419/http://users.aber.ac.uk/jpg/malta/arch.html |archivedate=12 December 2008 |df= }}</ref> Po letu 2500 pr. n. št. se je prebivalstvo zmanjšalo, vendar je otok kmalu postal domovina [[bronasta doba|bronastodobnih]] priseljencev, ki so se naselili na območjih, kot je Borġ in-Nadur. Na Malti so zgradili prve [[utrdba|utrdbe]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.touristlink.com/malta/borg-in-nadur/overview.html |title=Borg in-Nadur |publisher=Tourist Link |accessdate=25 August 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141230230139/http://www.touristlink.com/malta/borg-in-nadur/overview.html |archivedate=30 December 2014 |df= }}</ref> Malti so kasneje vladali [[Feničani]], [[Kartažani]], [[Rimljani]], [[Bizantinci]] in [[Arabci]], preden jo je leta 1091 zasedla Sicilija. Otok je nato postal del [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilije]], dokler ga niso zavzeli pripadniki [[Malteški viteški red|reda svetega Janeza]] skupaj z [[Gozo]]m in [[Tripoli]]jem leta 1530. Leta 1565 so se red in Maltežani uprli velikemu osmanskemu vdoru, ki je bil znan kot [[veliko obleganje Malte]]. Red je vladal Malti več kot 250 let in zgradil več velikih arhitekturnih del, tudi glavno mesto Valletta. Leta 1798 so Francozi pod Napoleonom zasedli Malto in vladali od 1798 do 1800. [[Napoleon]] je od 12. do 18. junija prebival v palači Parisio v Valleti. [[Francozi]] so ostali, dokler se niso Maltežani uprli. Leta 1800 so Britanci prevzeli nadzor nad Malto in otok je bil na začetku britanski [[protektorat]], čez nekaj let pa [[Kolonija (geografija)|kolonija]]. [[Britanci]] so vladali približno 150 let, Malta pa je postala neodvisna leta 1964. Deset let kasneje je država Malta postala Republika Malta. Leta 2004 se je pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in štiri leta pozneje sprejela evro. <ref>{{navedi novice|title=Cyprus and Malta set to join eurozone in 2008|url=http://www.euractiv.com/euro/cyprus-malta-set-join-eurozone-2008/article-163836|accessdate=25 August 2014|work=Euractiv|date=18 May 2007}}</ref> == Geografija == [[File:Malta ali 2009224 lrg.jpg|thumb|Satelitska slika Malte]] Malta je največji otok v arhipelagu v osrednjem Sredozemlju, približno 80 km južno od italijanskega otoka Sicilije prek Malteškega kanala. Malta je vzhodno od svojih sestrskih otokov Gozo in [[Comino]]. Leži na plitki polici, [[šelf]]u, ki je nastala na visokem kopenskem mostu med Sicilijo in severno Afriko, ki je postala osamljena, ko se je morska gladina po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]] povišala. <ref>{{navedi splet|url=http://www.reading.ac.uk/nmsruntime/saveasdialog.aspx?lID=12783|title=Island Landscape Dynamics: Examples from the Mediterranean|accessdate=25 August 2014|archive-date=2011-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110504030029/http://www.reading.ac.uk/nmsruntime/saveasdialog.aspx?lID=12783|url-status=dead}}</ref> Malta zato leži na območju med evrazijsko in afriško tektonsko ploščo. <ref>{{navedi splet|url=http://www.gerom.org/page.asp?ID=7 |title=Geothermal Engineering Research Office Malta |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120426065336/http://www.gerom.org/page.asp?ID=7 |archivedate=26 April 2012 |df= }}</ref> Številni zalivi vzdolž razčlenjene obale otokov zagotavljajo dobre možnosti za pristanišča. Pokrajina je sestavljena iz nizkih gričev s terasastimi polji. Najvišja točka na Malti je Ta 'Dmejrek (253 m) blizu Dinglija. Čeprav je ob velikih padavinah nekaj manjših rek, na Malti ni trajnih rek ali jezer. Nekateri vodotoki imajo svežo vodo vse leto, npr. Ras ir-Raħeb pri Baħriji in l-Imtaħleb. [[Fitogeografija|Fitogeografsko]] Malta spada v provinco Liguro-Tyrrhenian [[Sredozemlje|sredozemske regije]] v borealnem kraljestvu. Po podatkih WWF ozemlje Malte spada v [[ekoregija|ekoregijo]] sredozemski gozdovi in makija. <ref>{{navedi splet|url=http://www.panda.org/about_wwf/where_we_work/ecoregions/mediterranean_forests_scrub.cfm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080313050219/http://www.panda.org/about_wwf/where_we_work/ecoregions/mediterranean_forests_scrub.cfm |archivedate=13 March 2008 |title=Mediterranean Forests, Woodlands and Scrub&nbsp;– A Global Ecoregion |publisher=Panda.org |accessdate=28 November 2008 |url-status=dead |df= }}</ref> [[File:View of Nature Reserve from St. Agatha's Tower.JPG|thumb|Malteška pokrajina, Għadira]] Nekateri manjši otoki so: * otok Dellimara (Marsaxlokk) * Filfla (Żurrieq / Siġġiewi) * skala Għallis (Naxxar) * otoki svetega Pavla (Mellieħa) * [[Manoelov otok]] (Gżira), s celino ga povezuje most Mistra Rocks (San Pawl il-Baħar) * otok Qawra Point / Ta 'Fraben (San Pawl il-Baħar) * skala Sala (Żabbar) * skala Xrobb l-Għaġin (Marsaxlokk) === Urbanizacija === Po Eurostatu je otok Malta enotno večje urbano območje, imenovano "Valletta". Po demografskih podatkih je celotna država opredeljena kot urbana površina <ref>{{navedi splet|url=http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |title=Demographia: World Urban Areas |format=PDF |accessdate=20 October 2013}}</ref>. Po mnenju Evropske mreže za opazovanje urejanja prostora je Malta opredeljena kot funkcionalno urbano območje (FUA). <ref>[http://www.espon.eu/export/sites/default/Documents/Projects/ESPON2006Projects/StudiesScientificSupportProjects/UrbanFunctions/fr-1.4.3_April2007-final.pdf "Study on Urban Functions"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924002318/http://www.espon.eu/export/sites/default/Documents/Projects/ESPON2006Projects/StudiesScientificSupportProjects/UrbanFunctions/fr-1.4.3_April2007-final.pdf |date=2015-09-24 }} – European Spatial Planning Observation Network, 2007</ref> Po podatkih Združenih narodov je približno 95 % Malte mestno območje, ki se stalno povečuje. <ref>[https://www.un.org/esa/population/publications/wup2007/2007WUP_Highlights_web.pdf "World Urbanization Prospects"] – Department of Economic and Social Affairs/Population Division, United Nations (Table A.2; page 79)</ref> Tudi po izsledkih študij ESPON in Evropske komisije je ''celotno ozemlje Malte ena sama urbana regija''. <ref>[http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/official/reports/coheter/coheter_en.pdf "Interim Territorial Cohesion Report"] – Preliminary results of ESPON and EU Commission studies</ref> == Gospodarstvo == [[File:AIDAcara Valetta.jpg|thumb|Pomorska industrijska cona Valletta]] [[File:Malta - Siggiewi - Triq Panoramika - quarries 01 ies.jpg|thumb|Kamnolom apnenca Siġġiewi]] [[File:Malta - Birzebbuga - Triq il-Qajjenza + San Lucian Oil Company 01 ies.jpg|thumb|Naftni rezervoarji v Birżebbuġi]] Glavni otok Malta pomembno prispeva k celotnemu gospodarstvu države, ki je po mnenju Mednarodnega denarnega sklada (MDS) sama razvrščena kot napredno gospodarstvo. Do leta 1800 je bila Malta odvisna od bombaža, tobaka in njegovih ladjedelnic za izvoz. Malteško gospodarstvo se je okrepilo z odprtjem Sueškega prekopa leta 1869, saj se je zelo povečal civilni ladijski promet, ki je uporabljal pristanišča na otoku. Do konca 19. stoletja je gospodarstvo začelo nazadovati in do začetka devetdesetih let 20. stoletja ostalo v resnih kriznih razmerah. Novejše trgovske ladje so namreč zahtevale manj pogosto ustavljanje zaradi goriva. Po drugi svetovni vojni se je gospodarstvo ponovno okrepilo. === Turizem === Malta je priljubljen turistični cilj z 1,2 milijona turistov letno.<ref name="Malta in Figures">[http://www.nso.gov.mt/statdoc/document_file.aspx?id=2326 Malta in Figures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305122040/http://www.nso.gov.mt/statdoc/document_file.aspx?id=2326 |date=2016-03-05 }}&nbsp;– National Statistics Office, Malta, 2008 ISBN 978-99909-73-64-8</ref> Turistična infrastruktura se je v preteklih letih izredno povečala, na otoku je več dobrih hotelov. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[https://dmoztools.net/Regional/Europe/Malta/ Malta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170521205913/http://dmoztools.net/Regional/Europe/Malta/ |date=2017-05-21 }} [[Kategorija:Otoki Malte]] 4cpbkfk148cwm3wq6pihanb7u9juhy8 Manoelova utrdba 0 435341 6658993 6654806 2026-04-12T12:58:33Z Ljuba24b 92351 np 6658993 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba |name= Manoelova utrdba<br> Forti Manoel |partof= |location= Manoelov otok, Gżira, [[Malta]], obzidje Manoelove utrdbe je na polotoku Tigné v Sliemi |coordinates={{koord novi|35|54|10|N|14|30|19|E|type:landmark_region:MT|display=inline,title}} |image= [[File:Malta - Gzira - Manoel Island - Fort Manoel (Ferry Sliema-Valletta) 02 ies.jpg|300px]] |caption= |type= zvezdasta utrdba |code= |built= 1723–1733 |used = okoli 1734–1964 |builder= [[Malteški viteški red|red svetega Janeza]] |materials= [[apnenec]] |height= |demolished= |condition= nedotaknjena kot zgodovinski spomenik |ownership= |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= zavzetje Malte 1798<br>obleganje Malte (1798–1800)<br>[[druga svetovna vojna]] |events= |extra= {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | Name = Knights' Fortifications around the Harbours of Malta | Type = kulturni | Criteria = i, ii, iv | ID = 982 | Year = 1998 | Link = http://whc.unesco.org/en/tentativelists/982/ }} }} '''Manoelova utrdba''' (malteško ''Forti Manoel'' ali ''Fortizza Manoel'') je zvezdasta [[utrdba]] na [[Manoelov otok|Manoelovem otoku]] v Gżiri na [[Malta|Malti]]. Zgrajena je bila v 18. stoletju po naročilu [[Malteški viteški red|reda svetega Janeza]], ko je vladal veliki mojster [[António Manoel de Vilhena]], po katerem je imenovana. Britanska vojska jo je prevzela leta 1800 in jo uporabljala do leta 1964. Utrdba je bila močno poškodovana v drugi svetovni vojni, vendar je bila obnovljena in je zdaj v dobrem stanju. Utrdba je severozahodno od Vallette in nadzira pristanišče Marsamxett in sidrišče Sliema Creek. Utrdba je [[baročna arhitektura]] in je zasnovana z vidika uporabnosti in estetike. Že od leta 1998 je na seznamu Unescove svetovne dediščine kot viteška utrdba okoli pristanišč Malte (''Knights' Fortifications around the Harbours of Malta''). <ref>{{navedi splet|title=Knights' Fortifications around the Harbours of Malta|url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/982/|website=UNESCO Tentative List|accessdate=15 July 2015}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje in neuspeli predlogi === [[File:Malta; view of the quarantine area. Etching by M-A. Benoist, Wellcome L0019027.jpg|thumb|left|Na jedkanici je pristanišče Marsamxett leta 1720, tik pred gradnjo Manoelove utrdbe. Manoelov otok je v ospredju v sredini pristanišča.]] V 16. stoletju je bilo pristanišče Marsamxett eno od dveh glavnih pristanišč v mestu Valletta. V središču pristanišča je bil otok ''Isolotto'', zdaj znan kot ''Manoelov otok'', imenuje se po utrdbi, ki gleda na mesto. Kmalu po dograditvi Vallette je red svetega Janeza spoznal, da je to ranljiva točka mestne obrambe. Že leta 1569 je bilo predlagano, da se na otoku (''Isolotto'') zgradi majhna utrdba s [[kavalir (fortifikacija)|kavalir]]jem, da se prepreči, da bi sovražnik zavzel otok in zgradil na njem [[baterija (vojaštvo)|baterije]]. Grožnjo sta ponovno obudila španski vojaški inženir Scipione Campi leta 1577 in Giovanni Battista leta 1582. Naslednji predlog za gradnjo utrdbe na otoku je leta 1670 pripravil italijanski vojaški inženir Antonio Maurizio Valperga. Predlagal je približno šestkotno utrdbo z izpostavljenim zaščitnim delom (''[[reduta]]'') v nizozemskem slogu. Predlog so kritizirali inženirji viteškega reda. Tretji predlog pa je pripravil flamski vojaški inženir Carlos de Grunenbergh leta 1687. Predlagal je utrdbo s štirimi [[bastijon]]i in [[revelin]]om, obkroženo z [[obrambni jarek|jarkom]], prikrito potjo in obrambno steno zunaj glavnih zidov utrdbe. Drugi predlogi so bili pripravljeni leta 1715, dala sta jih vitez René Jacob de Tigné in skupina francoskih inženirjev. Bilo je več različnih načrtov, tudi gradnja obalnih baterij in izpostavljen zaščitni del. Drugi načrti so vključevali gradnjo trdnjave s štirimi utrdbami ali združevanje vseh treh (utrdba, baterija in reduta) za obrambo otoka. <ref name=arx-manoel>{{cite journal|last1=Spiteri|first1=Stephen C.|title=Fort Manoel|journal=ARX Occasional Papers|date=2014|issue=4|url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Journals/arx-fort-manoel-occasional-papers-4.html|accessdate=25 June 2015}}</ref> === Konstrukcija === Leta 1723 je bil usklajen končni načrt po predlogu Reneja Jacoba de Tignéja in Charlesa Françoisa de Mondiona, vojaškega inženirja reda. Nova utrdba je bila kvadratna s štirimi bastijoni in dvema kavalirjema. Utrdbo je financiral [[António Manoel de Vilhena]] in so jo po njem tudi poimenovali. Prav tako je ustanovil Manoelov sklad, ki je skrbel za vzdrževanje, garnizon in njegove izpostave. Prvi kamen je postavil de Vilhena 14. septembra 1723 in delo je hitro napredovalo. Do leta 1727 so bili končani glavno obrambno zidovje utrdbe, kavalirji in prehodi. Jarek je bil izkopan do leta 1732, kapela, vojašnice, skladišča in protinapadni sistem pa okrog leta 1733. Do leta 1734 je bila utrdba dejavna vojaška ustanova. Ko je Mondion umrl leta 1733, je bil pokopan v kripti pod kapelo. <ref>{{navedi novice|title=Descendant visits Mondion's masterpiece, Fort Manoel|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20110831/local/descendant-visits-mondion-s-masterpiece-fort-manoel.382674|accessdate=25 June 2015|work=Times of Malta|date=31 August 2011}}</ref> Leta 1757 je bila na polotoku Tigné Point v Sliemi zgrajena topniška baterija Lembi. Financiral jo je Manoelov sklad in je bila del Manoelove utrdbe, ker je bila namenjena preprečevanju sovražnika, da bi bombardiral severni breg utrdbe. Razstavljena je bila po gradnji [[Utrdba Tigné|utrdba Tigné]] leta 1795. Gradnjo slednje je delno financiral Manoelov sklad. <ref>{{navedi splet|last1=Spiteri|first1=Stephen C.|title=Fort Tigné – 1792 – Part I|url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Building-Methods/fort-tigne-1792.html|website=MilitaryArchitecture.com|accessdate=25 June 2015|date=26 December 2011}}</ref> Do leta 1761 so utrdbo šteli za eno najboljših celovitih utrdb, Comte de Bourlamaque pa je razkril, da je bila utrdba narejena z veliko skrbjo (''modèle de fortification fait avec soin''). <ref>{{cite journal|last=Zammit|first=Ninu|author-link=|title=Vauban and French Architecural Influence in Malta |url=http://www.doi-archived.gov.mt/EN/press_releases/2007/11/pr1795.asp|work=Department of Information|location=Valletta, Malta|issue=1795|date=22 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329144819/http://www.doi-archived.gov.mt/EN/press_releases/2007/11/pr1795.asp|archive-date=29 March 2017}}</ref> === Francoska zasedba === [[File:Malta 230915 Valletta 08.jpg|thumb|left|Manoelova utrdba, kot se vidi iz bastijona svetega Mihaela v Valletti]] Utrdba je bila prvič uporabljena med francoskim vpadom na Malto junija 1798 v obdobju [[Francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojn]]. V tistem času je utrdbi poveljeval portugalski vitez Gourgeau z garnizonom prostovoljnih divjih lovcev (''Cacciatori'') lahkega pehotnega polka <ref>{{navedi splet|title=Caccatori Maltesi|url=https://hrgm.wordpress.com/units/orders-knights-of-st-john-military-units/caccatori-maltesi/|website=Historical Re-Enactment Group of Malta|accessdate=28 August 2015}}</ref> in z nekaj moškimi birkirkarske milice. Predali so se, ko je veliki mojster Hompesch trdnjavo uradno predal [[Napoleon]]u. 12. junija je prevzel utrdbo francoski garnizon z nekaj sto vojaki. Med naslednjo malteško vstajo in uporom proti Francozom so malteški uporniki v San Ġwannu zgradili topniški bateriji Għargħar in Sqaq Cappara, da bi bombardirali trdnjavo. Maltežani so jo večkrat napadli, Francozi pa so vsaj enkrat napadali svoje lastne položaje. 12. septembra 1799 so francoski vojaki iz utrdbe poskušali utišati uporniško strelno orožje v San Ġwannu, vendar so malteški uporniki odbili napad. <ref name=arx-blockade>{{cite journal|last1=Spiteri|first1=Stephen C.|title=Maltese ‘siege’ batteries of the blockade 1798–1800|journal=Arx – Online Journal of Military Architecture and Fortification|date=May 2008|issue=6|pages=13–41|url=http://www.militaryarchitecture.com/images/stories/Arx/arx6-2008.pdf|accessdate=25 June 2015}}</ref> === Britanska vladavina === [[File:Malta-fortmanoel-military-2009.jpg|thumb|Obleganje Malte (druga svetovna vojna), zgodovinska ponovitev pri Manoelovi utrdbi]] Ko je Malta leta 1800 postala britanski [[protektorat]], je septembra istega leta utrdbo uradno prevzela britanska vojska. V poznem 19. stoletju so bili odstranjeni [[vogalni stolpič]]i na bastijonih, ki gledajo na Valletto, da bi se lahko izognili topovom. Kasneje so bile narejene spremembe na bastijonu svetega Antona, ko je bilo porušeno skladišče streliva, da bi pridobili prostor za tri topove tipa ''QF 12-pounder 12 cwt naval gun''. Britanska vojska je leta 1906 končno razgradila topove, čeprav je ostala vojaška enota. Utrdba je bila leta 1925 vpisana na seznam starin. <ref>{{navedi splet|title=Protection of Antiquities Regulations 21st November, 1932 Government Notice 402 of 1932, as Amended by Government Notices 127 of 1935 and 338 of 1939. |url=https://www.mepa.org.mt/file.aspx?f=2627 |website=Malta Environment and Planning Authority|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160419101304/https://www.mepa.org.mt/file.aspx?f=2627 |archivedate=19 April 2016 |url-status=dead |df= }}</ref> Med drugo svetovno vojno so jo ponovno uporabili, ko je bila tam razporejena baterija 3,7-inčnih težkih protiletalskih topov. Orožje je bilo nameščeno v betonskih bunkerjih in razporejeno v polkrogu v utrdbi in okoli nje. Zaradi letalskih napadov so bili poškodovani obzidje, vojašnica in kapela. Utrdba je bila opuščena do leta 1964. <ref name=times2008-12-06>{{navedi novice|title=MIDI restoring crypt, chapel at Fort Manoel|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20081206/local/midi-restoring-crypt-chapel-at-fort-manoel.236070|accessdate=30 August 2015|work=Times of Malta|date=6 December 2008}}</ref> === Nedavna zgodovina === Po zaprtju je bila zapuščena in je ostala pozabljena. Deli so bili uničeni zaradi vandalov. <ref>{{navedi splet|title=About RMYC : About Fort Manoel|url=http://www.rmyc.org/about-rmyc/fort-manoel/|website=Royal Malta Yacht Club|accessdate=16 August 2015|archive-date=2010-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522030508/http://www.rmyc.org/about-rmyc/fort-manoel/|url-status=dead}}</ref> Leta 1970 je Kraljevski jadralski klub Malte dobil del utrdbe kot svojo klubsko hišo in ostal v njej do leta 2008, ko je dobil nove prostore v Ta 'Xbiexu. <ref>{{navedi splet|title=History|url=http://www.rolexmiddlesearace.com/rmyc/history/|website=The Royal Malta Yacht Club|accessdate=21 August 2015}}</ref> Avgusta 2001 je razvojno podjetje MIDI začelo obnavljati trdnjavo. Prva faza projekta, ki je vključevala obnovo trga in rekonstrukcijo porušene kapele, je bila končana leta 2009. Drugo fazo, vključno z obnovo zunanjih utrdb in [[glasija|glasij]], je odobril malteški urad za okolje in načrtovanje leta 2012. <ref>{{navedi novice|last1=Grima |first1=Noel |title=Two Problems complicate approval of the restoration of Fort Manoel’s outer fortifications |url=http://www.independent.com.mt/articles/2012-10-05/local-news/Two-Problems-complicate-approval-of-the-restoration-of-Fort-Manoel%E2%80%99s-outer-fortifications-316924 |work=The Malta Independent |date=5 October 2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/6gTBFGlbG?url=http://www.independent.com.mt/articles/2012-10-05/local-news/Two-Problems-complicate-approval-of-the-restoration-of-Fort-Manoel%E2%80%99s-outer-fortifications-316924 |archivedate=2 April 2016 |url-status=dead |df= }}</ref> Obnovitev utrdbe skupaj z bližnjo Tignéjevo je stala 30 milijonov evrov. <ref>{{navedi splet|title=Restoration of Fort Manoel|url=http://www.midimalta.com/restoration-fort-manoel|website=MIDI plc|accessdate=22 August 2014|archive-date=2014-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140717114232/http://www.midimalta.com/restoration-fort-manoel|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Fort Manoel restoration works impress|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20100215/local/fort-manoel-restoration-works-impress.294270|accessdate=25 June 2015|work=Times of Malta|date=15 February 2010}}</ref> == Opis == [[File:The Chapel at the fort DSC 0100.jpg|thumb|Trg in kapela v Manoelovi utrdbi po obnovi]] [[File:Malta - Floriana - Misrah Papa Gwanni XXIII - Monument to Grand Master de Vilhena 01 ies.jpg|thumb|Spomenik velikemu mojstru de Vilheni, ki je bil prej v utrdbi, zdaj je v Floriani]] Manoelova utrdba je zgrajena v obliki kvadrata s pentagonalnim bastijonom na vsakem vogalu, ki ji daje obliko zvezde. Štirje bastijoni se imenujejo sveta Helena, sveti Anton, sveti Janez in Naša gospa. Prva dva sta na morski strani in nasproti Vallette. Prvotno sta imela vogalne stolpiče in skladišča smodnika, vendar so bili stolpiči v 19. stoletju razstavljeni na obeh bastijonih in skladišče na svetem Antonu porušeno, da bi lahko namestili tri nove topove. Skladišče na bastijonu svete Helene je še nedotaknjeno. <ref name=stanthonybastion>{{navedi splet|title=St. Anthony Bastion – Fort Manoel|url=http://www.culturalheritage.gov.mt/filebank/inventory/Knights%20Fortifications/1317.pdf|website=National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands|accessdate=15 July 2015|date=28 June 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|title=St Helen Bastion – Fort Manoel|url=http://www.culturalheritage.gov.mt/filebank/inventory/Knights%20Fortifications/1316.pdf|website=National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands|accessdate=15 July 2015|date=28 June 2013}}</ref> [[Kurtina]], ki povezuje ta dva bastijona, ima glavna vrata, ki jih varuje [[luneta (fortifikacija)| luneta]], imenovana ''Couvre Porte''. <ref>{{navedi splet|title=Couvre Porte – Fort Manoel|url=http://www.culturalheritage.gov.mt/filebank/inventory/Knights%20Fortifications/1344.pdf|website=National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands|accessdate=15 July 2015|date=28 June 2013}}</ref> Bastijona sveti Janez in Naše gospe sta vzdolž kopenske strani utrdbe. Vsak bastijon je zaščiten z nizkim kavalirjem. Zaščitna stena med bastijonoma je nadalje zaščitena s peterokotnim [[revelin]]om, ki je večinoma iz rezanega kamna. <ref>{{navedi splet|title=Ravelin – Fort Manoel|url=http://www.culturalheritage.gov.mt/filebank/inventory/Knights%20Fortifications/1320.pdf|website=National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands|accessdate=15 July 2015|date=28 June 2013}}</ref> Znotraj utrdbe je trg, na njem so obnovljena kapelica svetega Antona Padovanskega, nekaj zgradb vojašnice, orožarna in druge zgradbe. Kip velikega mojstra Vilhene, ki je nekoč stal na trgu, je bil odstranjen v 19. stoletju in preseljen v Valletto. Kasneje so ga ponovno preselili in je zdaj v Floriani. == Zgodba o duhu == Trdnjavo je najverjetneje preganjal črni vitez z oklepom in [[Regalije|regalijami]] reda svetega Janeza, podoben pa je bil velikemu mojstru de Vilheni. V 40. letih 20. stoletja se je vitez začel pojavljati iz zraka v bližini ruševin kapele svetega Antona Padovanskega, ki so jo bombardirali v drugi svetovni vojni. Videli naj bi ga malteški in angleški moški v utrdbi. Ko so ruševine iz uničene kapele začeli obnavljati, so delavci poročali, da je vitez nadziral njihovo delo. Ko je bila odprta kripta pod kapelo, so ugotovili, da je bila izropana, ostanki vitezov, ki so bili tam pokopani, pa raztreseni. Po obnovi grobnice in pokopu kosti se je črni vitez ustavil. Leta 1980 je bilo že drugič vlomljeno v kripto in črni vitez se je začel ponovno pojavljati. <ref>{{navedi knjigo|last1=Attard|first1=Joseph|title=The Ghosts of Malta|url=https://archive.org/details/ghostsofmalta0000atta|date=1997|publisher=Publishers Enterprises Group (PEG) Ltd|location=San Ġwann|isbn=9990900302|pages=[https://archive.org/details/ghostsofmalta0000atta/page/14 14]–16|edition=5}}</ref> == Popularna kultura == * Manoelova utrdba je omenjena v domišljijski knjigi, ki je izšla leta 2007, ''Il-Misteru tal-Forti Manoel'' (Skrivnost Manoelove utrdbe), ki jo je napisal Charles Zarba. * Utrdba je kraj streljanja v razburljivi sceni v ''Baelorju'', deveti epizodi TV-serije ''[[Igra prestolov (TV-serija) |Igra prestolov]]'' iz leta 2011. [24] * Utrdba je bila uporabljena tudi pri snemanju filmov ''Vstajenje'' in ''Asasinov nazor'' leta 2016 [25]. * Utrdba je vidna tudi v filmu iz leta 2016: ''13 ur: Skrivni vojaki Bengazija''. == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * Azzopardi, Joe (2008), [http://dinlarthelwa.org/wp-content/uploads/2012/05/33.pdf "Fort Manoel"], Din L-Art Helwa – National Trust of Malta, Vigilo, pp. 26–33. ==Zunanje povezave== {{commons category| Fort Manoel}} *[http://www.culturalheritage.gov.mt/filebank/inventory/Knights%20Fortifications/1315.pdf National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands] *[https://www.youtube.com/watch?v=-PAXGibteTc YouTube video by Dr. Stephen C. Spiteri about Fort Manoel] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Valletti]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1733]] [[Kategorija: Malteški vitezi]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Malti]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Malti]] fr15tukc4lu5sztkng3zr7g37wpvghw Anže Logar 0 435398 6659199 6648342 2026-04-13T09:31:16Z Polhec 251237 Konec mandat poslanca 2026 6659199 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Anže Logar |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = |term_start = |term_end = |predecessor = |successor = |term_start2 = 13. marec 2020 |term_end2 = 1. junij 2022 |predecessor2 = [[Miro Cerar]] |successor2 = [[Tanja Fajon]] |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (1999–2024)<br>[[Demokrati.]] (2024– ) |spouse = |children = |profession = |education = Fakulteta za uporabne družbene študije, Fakulteta za evropske državne študije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani |religion = |signature = |footnotes = |order1 = |order2 = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] |order3 = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start3 = 2014 |term_end3 = 2020; 2022–2026 |alma mater = [[Univerza v Ljubljani]] |premier2 = [[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]]) }} '''Anže Logar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[ekonomist]], * [[15. maj]] [[1976]], [[Ljubljana]]. Izobraževal se je na ljubljanski ekonomski fakulteti ter fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Leta 2016 je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. V prvi in drugi vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] je bil direktor [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], med predsedovanjem Slovenije [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], pa je bil uradni govorec predsedstva. Leta 2014 in 2018 je bil izvoljen za poslanca Slovenske demokratske stranke v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je kandidiral za [[Župan Ljubljane|župana Mestne občine Ljubljana]]. Ob nastopu [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] marca 2020 je bil imenovan za [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Leta 2022 je kandidiral za predsednika Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi Anže Logar|url=https://www.dnevnik.si/1042992318|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-01|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901213812/https://www.dnevnik.si/1042992318|url-status=dead}}</ref> V prvem krogu je osvojil največ glasov, v drugem krogu pa ga je premagala Nataša Pirc Musar. Kljub temu je Logar dosegel najboljši rezultat za kandidata desne sredine v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> 24. novembra 2023 je na odstopil z mesta predsednika sveta SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar za N1 potrdil: “Drži. Odstopil sem.”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-anze-logar-odstopa-kot-predsednik-sveta-sds/|website=n1info.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je izstopil iz stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz stranke SDS; Janša: "Upamo, da sledi tudi vrnitev poslanskega mandata"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-izstopil-iz-stranke-sds-jansa-upamo-da-sledi-tudi-vrnitev-poslanskega-mandata/723740|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-09|language=sl}}</ref> Od 16. novembra 2024 je predsednik stranke [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Država in politika morata služiti ljudem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-drzava-in-politika-morata-sluziti-ljudem/727590|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> == Izobraževanje == Leta 2000 je diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]], januarja leta 2006 je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, v juliju 2016 pa je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. == Politika == V času [[8. vlada Republike Slovenije|osme]] in [[10. vlada Republike Slovenije|desete slovenske vlade]] je opravljal delo direktorja [[Urada Vlade RS za komuniciranje]], med predsedovanjem Slovenije [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. === Lokalna politika === Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah leta 2010]] je bil listi Slovenske demokratske stranke izvoljen za svetnika v [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana]]. Ponovno je bil izvoljen tudi v letu 2014<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_ljubljana.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-18}}</ref> in 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestni-svet/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2020-09-08|language=sl}}</ref> [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|Na lokalnih volitvah 2018]] je kandidiral za [[Župan Ljubljane|župana Mestne občine Ljubljana]]. Prejel je 29.879 glasov oz. 29,50 % vseh glasov in se med desetimi kandidati uvrstil na drugo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-09-08|archive-date=2018-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20181204005656/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|url-status=dead}}</ref> === Poslanec državnega zbora === Julija leta 2014 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/izvoljeni_kandid_po_strankah.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-10-18}}</ref> V mandatu 2014-2018 je deloval kot član Mandatno-volilne komisije, odbora za finance in monetarno politiko, za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije. V 7. sklicu Državnega zbora je predsedoval [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji|Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji]]. Julija 2018 je bil drugič izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. V mandatu je deloval kot član odbora za finance in za zunanjo politiko. Bil je predsednik [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ DZ RS]]. Za poslanca je bil znova izvoljen tudi na državnozborskih volitvah leta 2022. Postal je podpredsednik [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zunanjo politiko]] in član [[Odbor za finance Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za finance]]. === Minister za zunanje zadeve === [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg empfängt den slowenischen Außenminister Anže Logar 19.02.2021 02.jpg|levo|sličica|229x229_pik|Z avstrijskim ministrom [[Alexander Schallenberg|Schallenbergom]].]] [[Slika:Secretary Pompeo Meets with Slovenian Foreign Minister Logar in Ljubljana (50222916322).jpg|sličica|Z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na Brniku, 2020]] Ob sestavljanju [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], je bil s strani [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] predlagan za [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Pred [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odborom za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije]], je bil zaslišan 10. marca 2020. Zanj je glasovalo 13 poslancev, 7 pa jih je bilo proti.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Potrebujemo tihega odposlanca za Hrvaško|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-10|language=sl}}</ref> Med prioritete je navedel širitev diplomatske mreže po svetu, več t. i. "tihe diplomacije" ter boljše sodelovanje z obrambnim ministrstvom. Zavzel se je tudi za krepitev odnosov s sosednjo [[Hrvaška|Hrvaško]] ter uresničitev arbitražne razsodbe.<ref>{{Navedi splet|title= Anže Logar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-03-10}}</ref> Logar se je zavzel za ''"vrnitev [[Slovenija|Slovenije]] na diplomatski zemljevid"'' in aktivnejšo povezavo z vsemi državami.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: "Slovenija se vrača na diplomatski zemljevid". Pahor za enotnost EU-ja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-slovenija-se-vraca-na-diplomatski-zemljevid-pahor-za-enotnost-eu-ja/535038|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-24|language=sl}}</ref> V začetku mandata je soustvaril skupino [[Pobuda Central 5|Central 5]], ki združuje zunanje ministre petih centralnoevropskih držav: [[Slovenija|Slovenije]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Madžarska|Madžarske]].<ref>{{Navedi novice|title=Drugo srečanje ministrov Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije (Central 5) v Budimpešti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-07-14-drugo-srecanje-ministrov-avstrije-ceske-madzarske-slovaske-in-slovenije-central-5-v-budimpesti/|newspaper=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-15|language=sl}}</ref> 23. oktobra 2020 so z ministrstva sporočili, da je bil tudi minister Logar pozitiven na [[SARS-CoV-2|koronavirus]].<ref>{{Navedi splet|title=Zunanji minister Logar pozitiven; minister Koritnik kršil vladni odlok|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/zunanji-minister-logar-pozitiven-minister-koritnik-krsil-vladni-odlok/540031|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-24|language=sl}}</ref> [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg in Skopje 22.05.2021 01.jpg|sličica|Z zunanjim ministri v Skopju, 2021]] Predsednik države [[Borut Pahor]] je Logarjevo delovanje v vlogi zunanjega ministra pohvalil kot aktivno in ambiciozno pri postavljanju Slovenije na zemljevidu [[Evropa|Evrope]].<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor s predsednikom države|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogovori-s-politiki/174748895|website=RTV 4D|accessdate=2021-02-04|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> V prvem letu mandata je Logar kot zunanji minister opravil petdeset srečanj v Sloveniji ali tujini, 39 video in audio konferenc ter dvajset uradnih telefonskih pogovorov.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mzzrs/status/1368921219941216257|url=https://twitter.com/mzzrs/status/1368921219941216257|website=Twitter|accessdate=2021-03-08|date=8. marec 2021|last=MFA Slovenia}}</ref> Logar je bil prvi slovenski zunanji minister po letu 2012, ki je obiskal [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] in prvi, ki je po letu 2007 obiskal [[Italija|Italijo]]. V njegovem mandatu je v Slovenijo po 23 letih znova prišel ameriški državni sekretar, in sicer [[Mike Pompeo]]. Ob Logarjevem povratnem obisku v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] sta Slovenija in [[Združene države Amerike]] podpisali strateški dialog.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=jQ3tRUPKTHg|title=Logar: Vem, da bo strateški dialog z ZDA deloval tudi naprej|date=8. december 2012|accessdate=19. marec 2021|website=rtvslo.si|publisher=MMC RTV Slovenija}}</ref> 28. aprila 2021 ga je Vlada Republike Slovenije imenovala za visokega predstavnika za sodelovanje z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]], in sicer v času predsedovanja [[Slovenija|Slovenije]] [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister dr. Anže Logar imenovan za visokega predstavnika za sodelovanje z Evropskim parlamentom {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-28-minister-dr-anze-logar-imenovan-za-visokega-predstavnika-za-sodelovanje-z-evropskim-parlamentom/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-30|language=sl}}</ref> 9. decembra 2021, v času Logarjevega ministrovanja, je Slovenija uradno najavila kandidaturo za nestalno članico [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatura Republike Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024-2025 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-12-09-kandidatura-republike-slovenije-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-za-obdobje-2024-2025/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija bo znova kandidirala za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovenija-bo-znova-kandidirala-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-zn-a/604411|website=rtvslo.si|accessdate=2023-05-25|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> ==== Seznam obiskov ==== ''Glej članek: [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja]]'' === Kandidatura za predsednika države === 4. julija 2022 je Anže Logar sporočil, da bo kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah, in sicer kot neodvisen kandidat.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo tudi Anže Logar: Lahko ponudim aktivno držo predsednika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-tudi-anze-logar-lahko-ponudim-aktivno-drzo-predsednika/633086|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Dvakrat je prehodil Camino, zdaj želi stopiti še na predsedniško pot|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=N1|date=2022-07-04|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> Podporo mu je napovedala Slovenska demokratska stranka, zaradi česar bi moral Logar zbrati še tri tisoč podpisov državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Dokazal sem, da znam sodelovati. Nina Krajnik: Na kocki je ustavna demokracija.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-dokazal-sem-da-znam-sodelovati-nina-krajnik-na-kocki-je-ustavna-demokracija/633186|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> Prvopodpisana pod njegovo kandidaturo je bila nekdanja evropska poslanka [[Romana Jordan]].<ref name=":2" /> Kandidaturo je vložil v sredo, 21. septembra 2022, kot neodvisni kandidat s podporo 5000 volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsedniške volitve vložila še Logar in Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-kandidata-vlagata-kandidaturi-za-predsedniske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> V treh dneh jih je sicer zbral okoli 12.000.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar na predsedniške volitve kot neodvisni kandidat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-na-predsedniske-volitve-kot-neodvisni-kandidat/|website=N1|date=2022-09-13|accessdate=2022-10-09|language=sl-SI}}</ref> Oktobra mu je podporo napovedala tudi [[Slovenska ljudska stranka]].<ref>{{Navedi splet|title=SLS želi na predsedniškem stolčku Anžeta Logarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/sls-zeli-na-predsedniskem-stolcku-anzeta-logarja/642927|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|language=sl}}</ref> Na prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je uvrstil v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> ==== Stališča ==== Poudarjal je sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar|url=https://anzelogar.si/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|first=Anže|last=Logar}}</ref> Program: * Redna mesečna srečanja s predsednico parlamenta, predsednikom državnega sveta in predsednikom vlade, dvakrat letno srečanje predsednikov parlamentarnih strank, vsakoletni nagovor o stanju v državi, sklic Konvencije o prihodnosti Slovenije, ki bo po dveh letih razprave pripravila dokument o strateških ciljih družbe in države;<ref>{{Navedi splet|title=SODELOVANJE ZA PRIHODNOST|url=https://anzelogar.si/sodelovanje/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204321/https://anzelogar.si/sodelovanje/|url-status=dead}}</ref> * Zavedanje o pomenu podjetništva v času šolanja, reden dialog s podjetniki in njihovimi združenji, poudarjanje pomena investiranja v zelene tehnologije, povezovanje izobraževalnih institucij s podjetništvom in gospodarstvom, ustvarjanje podjetniškega okolja, v katerem bodo talentirani mladi želeli ostati;<ref>{{Navedi splet|title=GOSPODARSKO OKOLJE|url=https://anzelogar.si/gospodarstvo/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204317/https://anzelogar.si/gospodarstvo/|url-status=dead}}</ref> * Ustanovitev Strateškega foruma za zeleno preobrazbo sestavljenega iz predstavnikov politike, [[Nevladna organizacija|NVO]], znanstvene sfere, gospodarstva, kmetijstva, mladih in medijev, ustanovitev mesta koordinatorja za zeleno preobrazbo, redna srečanja med predstavniki gospodarstva in akademskih ter raziskovalnih inštitucij, uvedba posebne plakete za primere dobre prakse sodelovanja različnih deležnikov družbe;<ref>{{Navedi splet|title=ZELENI PREHOD|url=https://anzelogar.si/zeleno/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204315/https://anzelogar.si/zeleno/|url-status=dead}}</ref> * Organizacija serije dogodkov, ki bodo mladim predstavili institucije države, zakonitosti demokratične ureditve in izzive, letno zasedanje mladih odločevalcev, uvedba dnevov odprtih vrat samo za mlade, uvedba prakse v predsednikovem uradu, vključitev mladih v digitalno preobrazbo Urada predsednika republike, iskanje rešitev in podpiranje projektov na temo odvisnosti od socialnih omrežij;<ref>{{Navedi splet|title=MLADI|url=https://anzelogar.si/mladi/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204317/https://anzelogar.si/mladi/|url-status=dead}}</ref> * Spodbujanje investicij v obrambne sisteme skladno z zavezami iz NATO vrha v Madridu, podpora dodatnim investicijam v kibernetsko varnost, fokus zunanje politike usmerjen v EU, sosednje države, strateške partnerice in transatlantsko zavezništvo, poudarek znanstveni in gospodarski diplomaciji.<ref>{{Navedi splet|title=VARNOST IN MEDNARODNO OKOLJE|url=https://anzelogar.si/varnost/|website=Anže Logar|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016204318/https://anzelogar.si/varnost/|url-status=dead}}</ref> === Platforma sodelovanja in stranka Demokrati. === ==== Ustanovitev društva ==== Po predsedniških volitvah se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev, kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-05-25|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-05-25}}</ref> Ugibalo se je tudi o lastni stranki, a je spomladi 2023 napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-05-25|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar namerava do poletja ustanoviti novo politično platformo|url=https://siol.net/novice/slovenija/anze-logar-o-nacrtih-za-prihodnost-ustanavlja-platformo-sodelovanja-598144|website=siol.net|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-05-30|language=sl}}</ref> K projektu so pristopili nekdanja evropska poslanka in vodja Logarjeve predsedniške kampanje [[Romana Jordan]], poslanka SDS [[Eva Irgl]], pravnik [[Matej Avbelj]] ter vodja kabineta predsednika [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] [[Alja Brglez]], med simpatizerji se je omenjal tudi nekdanji minister za digitalno preobrazbo [[Mark Boris Andrijanič]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Janša Logarjevega društva ne zavrača niti ne podpira|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-logarjevega-drustva-ne-zavraca-niti-ne-podpira/669365|website=rtvslo.si|accessdate=2023-05-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša je pred ustanovitvijo društvo označil kot "dobrodošlo osvežitev", a da društva samega niti ne podpira niti ne zavrača.<ref name=":3" /> ==== Odstop z mesta predsednika Sveta SDS ==== 24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. Anže Logar je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''"Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju."''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.<ref name=":6" /> ==== Izstop iz SDS, ustanovitev Demokratov ==== 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-09|language=sl}}</ref> V izjavi za javnost je Logar naslednjega dne potrdil, da bo nova stranka ustanovljena do konca leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-10|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> 24. oktobra je Logar razkril, da se bo stranka imenovala Demokrati, saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> Na kongresu 16. novembra 2024 v Mariboru je bil Anže Logar izvoljen za predsednika stranke [[Demokrati.]] Na kongresu sta bila sprejeta tudi program in statut, Logar pa je v nagovoru po izvolitvi napovedal »veliko programsko koalicijo«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> == Zasebno == Je oče, njegova partnerka je inkluzivna pedagoginja [[Anja Rustja]].<ref>{{Navedi splet|title=Drugačen pogled: o kandidatih spregovorili njihovi partnerji #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/drugacen-pogled-o-kandidatih-spregovorili-njihovi-partnerji-video-590191|website=siol.net|accessdate=2022-10-20|language=sl}}</ref> Je ljubitelj [[Šport|športa]], sploh pohodništva; dvakrat je prehodil celotno [[Jakobova pot|Jakobovo pot]] Santiago de Compostela, in sicer enkrat po severni in enkrat po francoski strani.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar nam je razkril, kako je spoznal ženo in priznal, da ji je kar nekaj časa dvoril|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/anze-logar-nam-je-razkril-kako-je-spoznal-zeno-in-priznal-da-ji-je-kar-nekaj-casa-dvoril/|website=Govori.se|date=2018-10-29|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Dr. Anže Logar: "Menim, da Ljubljančani znamo ceniti to, kar imamo, ampak se ne smemo pri tem ustaviti"|url=https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/dr-anze-logar-menim-da-ljubljancani-znamo-ceniti-to-kar-imamo-ampak-se-ne-smemo-pri-tem-ustaviti/|website=Govori.se|date=2018-11-16|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref> Kot državnika, ki sta mu vzor, je navedel [[Tony Blair|Tonyja Blaira]] in [[Jacques Chirac|Jacquesa Chiraca]].<ref>{{Citat|title=Predsedniške volitve 2022: prvo veliko radijsko soočenje kandidatov|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17-00/174903809|accessdate=2022-10-16|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Njegov ded je slovenski akademski slikar [[Slavko Pengov]], ki je med drugim avtor freske v preddverju [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref name=":0" /> == Priznanja == 16. februarja 2007 mu je ob dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik [[Valdas Adamkus]] podelil državno priznanje za zasluge pri reševanju državljana [[Litva|Republike Litve]] pred utopitvijo.<ref>{{navedi splet |url=https://nova24tv.si/sprosceno/zanimivosti/ste-vedeli-da-je-poslanec-anze-logar-nekomu-resil-zivljenje-in-bil-nagrajen-z-odlikovanjem-latvije/ |title=Ste vedeli, da je poslanec Anže Logar nekomu rešil življenje in bil nagrajen z odlikovanjem Litve? |accessdate= |date=29. julij 2017 |format= |work=Nova24TV |archive-date=2020-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027104956/https://nova24tv.si/sprosceno/zanimivosti/ste-vedeli-da-je-poslanec-anze-logar-nekomu-resil-zivljenje-in-bil-nagrajen-z-odlikovanjem-latvije/ |url-status=dead }}</ref> 14. oktobra 2022 je italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]] sporočil, da bo Logarju podelil najvišje priznanje italijanske države, to je odlikovanje Viteza velikega križa za zasluge pri promociji in poglabljanju dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=Le onorificenze della Repubblica Italiana|url=https://www.quirinale.it/onorificenze/insigniti/375448|website=www.quirinale.it|accessdate=2022-10-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomembno priznanje za Anžeta Logarja|url=https://siol.net/novice/slovenija/pomembno-priznanje-za-anzeta-logarja-590062|website=siol.net|accessdate=2022-10-14|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Logar o socialnem sporazumu.webm|Anže Logar kot govorec vlade Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Foreign Minister Logar Take a Selfie (50222694316).jpg|Logar in ameriški državni sekretar [[Mike Pompeo|Pompeo]] (2020) Slika:Συνάντηση ΥΠΕΞ Ν. Δένδια με Σλοβένο ΥΠΕΞ, Anze Logar 04.jpg|Logar med ministrskim obiskom v Grčiji (2021) Slika:Secretary Blinken Meets With Slovenian Foreign Minister Anže Logar (51760065610).jpg|Logar in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken|Blinken]] (2021) Slika:Minister for European Affairs and Ownership Steering Tytti Tuppurainen met with the Minister for Foreign Affairs of Slovenia Anže Logar in Helsinki 14 January 2021 (50834759087).jpg|Ministrski obisk v Helsinkih (2021) Slika:Blejski strateški forum 2021 (51856080754).jpg|[[Blejski strateški forum]] (2021) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{7DZRS}} {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{DEFAULTSORT:Logar, Anže}} [[Kategorija:Anže Logar| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Direktorji Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 14. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2014–2018)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]] [[Kategorija:Člani Demokratov]] {{normativna kontrola}} k27rsysf04jc7ujtpa0ojmuhxyukyj2 Pogovor:Šlezija 1 436768 6659246 4886780 2026-04-13T11:57:50Z Ljuba24b 92351 6659246 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Poljska|država2=Češka|država3=Nemčija}} V Šleziji izkopavajo rudo in železo ? Rather premog. Ruda of železo is imported from Ukraine.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 11:18, 21. avgust 2017 (CEST) sr4v0rmukcxh1bl6j4y1gdkeblvz5kw Marijan Novina 0 437640 6659118 6395135 2026-04-12T21:49:10Z ~2026-13659-49 255600 /* Singli */ 6659118 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Marijan Novina''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[1974]], [[Novo mesto]]. Sodeloval je v [[Resničnostni sov|resničnostnem šovu]] ''[[Kmetija slavnih]]'', nastopil je tudi v oddaji ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' na POP TV. == Singli == * Rdeci cvet * Hvala ti ati za vse * Najlepše so Slovenke * Deklica povej * Ritem mojega srca * Želim si biti le tvoj * Mama, hvala za vse * Tisto dekle * V petek zvečer * Slovenski vojak * I pray withyou * To smo mi * ''Zate'' * ''Zjoči se'' * ''Moja punca'' * Ta noč * Le s teboj mi je lepo * Tiho pojem * Ljubil sem in ljubil bom * Zakaj * V dolgih nočeh * ''Punca tebe rabm'' * ''Štrajk'' * ''U tijelu anđela'' (2009) * ''Pravi sem kmetič'' * Vse enkrat mine * Svet se vrti nazaj * V mojih dlaneh * Sama * Saša * Dojdi * Zar sam previše te volio * Rad bi * Ti ljubiš * Ko sem s tabo * Vrni se * Gremo na morje * Moja mala ljubim te * Kdo te je ustvaril * Ona spi * Spomin me nate spremlja * Kje si zdaj * Molim s teboj * Novo mesto * Odlazim * Samo ti * Ako jednom odeš ti * Izplaci se * Moja mala ljubavi * More, sunce, ti i ja * Sve što imam ja * Moja mala * Ti znaš * Trebam te * Kaj ste angeli (makedonska) *Težki sem Kmetič * We must believe * Rad te imam sin moj * Tebi, sin moj * Angel in hudič * Res je fajn * Tišina * Zdaj vem, kaj je ljubezen * Zgodba ribiča == Albumi == * Najlepše so Slovenke (1992) Samozaložba * Ljubil sem in ljubil bom (2000), založba Nika Records *Popotovanje. (2009) samozaložba == Udeležba na glasbenih festivalih == *Saša - Orion 1999 * Saša-(Slovenska popevka 1999) * Zate (MMS 2000) * Zate (Maglaj 2000, 1 nagrada stokovne žirije) * Dojdi (Skopje 2000, 2 nagrada strokovne žirije) *Saša (Vitbsk Belorusija 2000,EVEROVIZIJA SLOVANSKIH NARODOV 2 MESTO STROKOVNE ŽIRIJE *Ako jednom odeš ti (festival MOSTAR 2002, 3 nagrada strokovne žirije) * Trebam te (Bihac 2002, 1 nagrada strokonve žirije) * Sve što imam ja (Banja Luka 2003) * Samo ti (Mostar 2003) * Zar sam previše te velio (Bihać 2003) * Sama (Hit festival 2003) * Vse enkrat mine - [[EMA 2003]] 9. mesto *Kaj ste angeli (Skopje 2004, 3 nagrada publike) * Svet se vrti nazaj - [[EMA 2004]] 14. mesto * Sama (Mostar 2004) * V mojih dlaneh (EMA 2006) * Moja mala ljubavi (Bihac 2006) * Moja mala ljubavi - rock verzija (skopje 2015 2 nagrada strokovne žirije) * We must believe (Varna Bolgarija 2015, posebna nagrada organizatorja) == Viri in literatura == * http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/marijan-novina-podpira-delavce/190503 {{normativna kontrola}} http://www.novinarji.si/predmeti/novinarsko-sporocanje-i/2018/01/brez-brade-prisel-do-finala/ {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Novina, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Novina, Marijan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Novina, Marijan]] dgfm9uva08qsczxnf5hnviocouyilyd Tadej Pogačar 0 461397 6659034 6658786 2026-04-12T15:11:00Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6659034 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] kot prvi kolesar v zgodovini vsaj sedemkrat zapored uvrstil na stopničke; kot edini v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] je katerega od njih uspel zmagati 5-krat zapored; kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke; in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Kot edini v zgodovini je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]] ter eden izmed osmih kolesarjev v zgodovini, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. In edini v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal 5x (4 različne); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 11 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (in tako mu manjka le še eden); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 247 tednov (in rekordnih 237 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj kar 6 etap, kar je več kot jih je denimo sloviti [[Eddy Merckx]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (zmagal pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je četrti Tour v karieri z štirimi etapnimi zmagami, tretjič je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], katero je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal eno etapo (št.2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal eno etapo (št.3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal dve etapi (št.3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal tri etape (št.1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št.2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal dve etapi (št.3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal tri etape (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 9-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1895,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.129 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] qtbndkubd37mabp0u1de383d3utuuxr 6659042 6659034 2026-04-12T15:13:52Z Sportomanokin 14776 /* Rezultati */ 6659042 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] kot prvi kolesar v zgodovini vsaj sedemkrat zapored uvrstil na stopničke; kot edini v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] je katerega od njih uspel zmagati 5-krat zapored; kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke; in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Kot edini v zgodovini je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]] ter eden izmed osmih kolesarjev v zgodovini, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. In edini v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal 5x (4 različne); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 11 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (in tako mu manjka le še eden); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 247 tednov (in rekordnih 237 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj kar 6 etap, kar je več kot jih je denimo sloviti [[Eddy Merckx]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (zmagal pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je četrti Tour v karieri z štirimi etapnimi zmagami, tretjič je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], katero je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal eno etapo (št.2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal eno etapo (št.3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal dve etapi (št.3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal tri etape (št.1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št.2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal dve etapi (št.3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal tri etape (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 9-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1895,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.129 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] f22xiyd1wuysnluhhys3nsy7odv0jrn 6659044 6659042 2026-04-12T15:15:07Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6659044 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] kot prvi kolesar v zgodovini vsaj sedemkrat zapored uvrstil na stopničke; kot edini v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] je katerega od njih uspel zmagati 5-krat zapored; kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke; in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Kot edini v zgodovini je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]] ter eden izmed osmih kolesarjev v zgodovini, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. In edini v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal 5x (4 različne); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 11 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (in tako mu manjka le še eden); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 247 tednov (in rekordnih 237 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj kar 6 etap, kar je več kot jih je denimo sloviti [[Eddy Merckx]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (zmagal pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je četrti Tour v karieri z štirimi etapnimi zmagami, tretjič je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], katero je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal eno etapo (št.2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal eno etapo (št.3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal dve etapi (št.3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal tri etape (št.1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št.2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal dve etapi (št.3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal tri etape (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 9-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1905,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.232 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] fc7l2v8jlg7te3vf1pfuw1rkn2yhhl4 Radio Ga Ga (radijska satira) 0 477318 6659097 6655348 2026-04-12T19:29:08Z Sportomanokin 14776 /* Nova generacija (82) */ 6659097 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''82''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (83) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=4| |rowspan=4|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |''1'' |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''83 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 3. april 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] 7hziu4rzs7r65remkmrx462y2nhioh2 6659098 6659097 2026-04-12T19:29:20Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (7) */ 6659098 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''82''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (83) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=4| |rowspan=4|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |''1'' |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''83 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 10. april 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] l7wk3t1e1v44qukmp9ftdprr8cffdpa 6659099 6659098 2026-04-12T19:29:33Z Sportomanokin 14776 6659099 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''83''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (83) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=4| |rowspan=4|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |''1'' |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''83 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 10. april 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] ip4f6bmikgc51y3t5zoga9jotpnnoc9 Uporabniški pogovor:A09 3 486683 6659163 6658676 2026-04-13T07:44:30Z Julius Schwarz 233957 /* Local values for seats */ odgovor 6659163 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) k2ewum06emfyn0q2i8zdo15sknkckn3 Damijan Kren 0 489450 6659013 6630630 2026-04-12T14:29:43Z ~2026-10176-47 254775 zaradi boljšega razumevanja sem dodal obširnejšo razlago kdo so člani tenkido akademije 6659013 wikitext text/x-wiki {{Avtobiografija}}{{Wikificiraj}}{{infopolje oseba|caption=Trener borilnih veščin in ustanovitelj Tenkida}} '''Damijan Kren''' je bil rojen leta 1970, v Mariboru. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist. Že od rane mladosti je svoj prosti čas namenil borilnim veščinam, vzhodnjaški filozofiji, ter zdravemu načinu življenja. Začetki njegovega ukvarjanja z borilnimi veščinami segajo v leto 1983, ko je pričel trenirati Shotokan Karate, v klubu Boris Kidrič iz Maribora, katerega ustanovitelj je bil Ljubo Javoršek, danes mojster 9. DAN. Po osnovni šoli je nadaljeval izobraževanje v Ljubljani, na Srednji šoli za farmacijo in zdravstvo. Tukaj je spoznal novi, mehkejši stil karateja- Sankukai, kateri ga je, s svojo eleganco v trenutku pritegnil. Tako se je leta 1986 pridružil Sankukai Karate klubu Forum. Njegov takratni učitelj je bil Slavka Šorotar. Po vrnitvi v Maribor je želel izpopolniti svoje znanje nožnih tehnik, zato je leta 1989 začel trenirati [[tekvondo]], v klubu Bresternica, pod vodstvom Franca Terglavčnika. Tekvondo je treniral vse do odhoda na služenje vojaškega roka leta 1990, in še kakšno leto po prihodu nazaj, ko se je vrnil karateju. Začel je trenirati Sankudo, v Karate klubu Kovinar iz Maribora. Njegova učitelja sta bila Miroslav Damjanović in Vili Kljajnšček. V klubu je ostal vse do leta 1999, ko sta skupaj z Dušanom Vrbovškom odprla svoj klub ( Nanbudo klub Nami) in pričela s treniranjem Nanbuda. Leta 2002 Dušan ustanovi Nanbudo klub Kaze. Nanbudo je borilna veščina, katere ustanovitelj je bil, tako kot Sankukai Karateja, Dushu Yoshinao Nanbu -10. DAN. V veliko pomoč, na začetku, so jima bili kolegi iz Ljubljane in Zagreba ( Duško Praštalo, Matjaž Fister, Gregor Jenčič, Leo Rafolt, Branko Užarevič). Damijan se je udelžil številnih mednarodnih seminarjev v Sloveniji in Evropi, ter tako pridobival znanje direktno pri ustaovitelju veščine ( Yoshinao Nanbu), katerega je nesebično prenašal na svoje člane. Leta 2001 je osvojil drugo mesto na državnem prvenstu v borbah, v kategoriji 75 kg +. Ter leta 2002 peto mesto na svetovnem prvenstvu v borbah ( absolutna kategorija), kar je bila najboljša uvrstitev slovenskih tekmovalcev tega leta. Njegovi člani so, pod njegovim vodstvom, posegali po najvišjih mestih, na državnih tekmovanjih. Leta 2003 je bil Damijan, skupaj z ostalimi, eden od glavnih pobudnikov za ustanovitev Nanbudo zveze Slovenije, pod okriljem katere sta bili organizirani dve državni prvenstvi. Ustanovni klubi: DO Nanbudo klub, Ljubljana, Nanbudo klub Nami, Maribor in Nanbudo klub Kaze, Hoče Za predsednika je bil izvoljen Aleksander Kelšin. Leta 2004 je preko Športne zveze Maribora opravil tečaj za trenerje športnih panog. Leta 2005 je pridobil diplomo karate inštruktorja pri Karate zvezi Slovenije, pridobil pa je tudi naziv strokovni delavec 1, športno treniranje, KARATE 1. stopnja. Ker so se razmere tako v slovenski, kot svetovni Nanbudo organizaciji začele krhati, se je Damijan odločil izstopiti iz Nanbuda. Leta 2006 je vzporedno začel s treniningi novonastale borilne veščine, katere avtor je bil sam, Tenkidom. Tenkido je sestavljena borilna veščina v kateri lahko najdemo elemente [[Ajkido|ajkida]], [[Karate|karateja]], [[Džudžic|džudžica]], tekvondoja ter [[Tajski boks|tajskega boksa]]. V Tenkidu poznajo več načinov borb in sicer: od enostavnih, katere so primerne za začetnike, te so brez kontakta ali z lahkim kontaktom, do borb, ki so primerne za člane, ki imajo višjo stopnjo znanja in v katerih je dovoljen polni kontakt. V zadnjih letih je zelo priljubljen način borbe, imenovan BOT Tenkido, gre za dinamičen način borenja, tako stoječe kot tudi na tleh, kar omogoča celostno razvijanje borbenih veščin posameznika. Obstaja pa tudi borba na parterju. Tenkido je sestavljeni iz treh besed: Ten- nebo, Ki- energija, Do- pot. Sama veščina se deli na dva dela BU DO, kjer se posamezniki učijo borbenih tehnik ( napad- obramba), ter uporabo tradicionalnih orožij ( Bokken, Nunchaku,...) in KI DO, kjer so predstavljene tehnike dihanja, dihalne vaje, meditacije, energetske vaje, zdravilne in samozdravilne tehnike. 2007 je bila ustanoviljena Tenkido Akademijo, kot krovna organizacija za poučevanje veščine Tenkido. Tenkido akademija je sestavljena iz mojstrov Tenkida, ki s svojim znanjem, izkušnjami in notranjo disciplino utelešajo bistvo te veščine, hkrati pa predstavljajo tudi nadzorno komisijo pri polaganju pasov ob odsotnosti njenega ustanovitelja. Damjan Kren je nosilec mojstrskega naziva 2. DAN v Nanbudu, 2.DAN v kyokushin karateju; licenco za drugi dan je pridobil tudi pri ugledni mednarodni organizaciji World Union of Karate-Do Federation (WUKF). Z odliko je položil tudi mojstrsko stopnjo 8. DAN v Tenkido veščini, pred strokovno komisijo Tenkido Akademije, ki mu jo je po uspešno opravljenem preverjanju tudi uradno potrdila. 2012 je Damijan Kren izdal knjigo z naslovom Tenkido pot do sožitja telesa in duha, leta 2023 pa prozo (resnično pravljico) z naslovom Ela, ter roman Ti, kateri odkriva skrivnostni notranji svet glavnega lika, razkrivajoč kompleksnost njegove psihe in globine njegovih čustev.. V ozadju zloveščih dogodkov in prikritih namigov se razkriva resnica, ki pretrese temelje realnosti in zbuja dvome v vsakdanje resnice... Bralca spodbuja k premišljevanju o lastnem življenju, medsebojnih odnosih ter etičnih načelih... Damijan Kren je tudi ustanovitel in glavi urednik podcasta FajterSI, v katerem se, v video intervjujih predstavljajo mojstri različnih borilnih veščin širom Slovenije. Leta 2024 je bila ustanovljena istoimenska strokovna komisija, ki podeljuje prvo in edino priznanje v Sloveniji za vse borilne/ bojevniške veščine brez izjeme. V tem duhu se vzpostavlja priznanje FajterSI, kot edino prestižno priznanje, ki izpostavlja izjemne dosežke in predanost posameznikov v različnih borilnih ali bojevniških veščinah. Priznanje Fajtersi poudarja raznolikost in izjemnost posameznikov, ki so posvečeni različnim borilnim tehnikam, od klasičnih do sodobnih, in s tem bogatijo slovensko borilno skupnost. Fajtersi ni le nagrada, ampak tudi skupnost enako mislečih posameznikov, ki si prizadevajo dvigniti raven borilnih veščin v Sloveniji na novo raven izjemnosti. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kren, Damijan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski karateisti]] [[Kategorija:Slovenski karateistični trenerji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Kren, Damijan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kren, Damijan]] kj3wi4d8iw4n0gbqhb8jlxyg57r0wic Pariz–Roubaix 0 497150 6659051 6537515 2026-04-12T15:28:17Z Sporti 5955 2026 6659051 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Pariz–Roubaix | image = | date = zgodnji april | region = severna [[Francija]] | localnames = Paris–Roubaix (fr.) | nickname = {{Unbulleted list|Severni pekel|Kraljica klasik|Velikonočna dirka|Nedelja v peklu|L'enfer du Nord}} | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI World Tour]] | type = [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | organiser = [[Amaury Sport Organisation]] | director = Jean-François Pescheux | first = {{start date|1896}} | number = 123 | final = | firstwinner = {{flagicon|GER|empire}} [[Josef Fischer (kolesar)|Josef Fischer]] | mostwins = '''vsak po 4 zmage:'''<br />{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]<br />{{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] | mostrecent = {{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] }} '''Pariz–Roubaix''' ({{jezik-fr|'''Paris–Roubaix'''}}; in tudi '''''Severni pekel''''', '''''Kraljica klasik''''', '''''Velikonočna dirka''''', '''''Nedelja v peklu''''' in '''''L'enfer du Nord''''') je pomladanska enodnevna [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] oziroma [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v severni [[Francija|Franciji]], ki od leta 1896 poteka med [[Pariz]]om in [[Roubaix]]om na [[Belgija|belgijski]] meji.<ref>{{navedi splet|title=I'm talking total cobbles |author=Matt Seaton |work=The Guardian|date=2006-04-05 |url=https://www.theguardian.com/g2/story/0,1746888,00.html |access-date=2007-09-01 }}{{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Poleg [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] velja za eno izmed dveh najbolj prestižnih in najslovitejših enodnevnih kolesarskih dirk na svetu. A se niti kolesarski poznavalci, mediji, navijači in sami kolesarji ne morejo zediniti katera od teh dveh je pomembnejša in več vredna. Po prestižu sodi tik ob bok [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP (cestna dirka)]]. Je ena najstarejših aktivnih kolesarskih dirk na svetu in je trenutno del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Dirko organizira skupina [[Amaury Sport Organisation]], direktor pa je [[Jean-François Pescheux]]. V sodobnem kolesarstvu je dirka znana kot ena izmed petih kolesarskih [[spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], kamor pa zraven [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] (obe trasi na tlakovcih), ki tradicionalno poteka teden dni kasneje, med spomenike spadajo še dirke [[Milano–San Remo]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji]]. Od leta 1977 zmagovalec te dirke z tehnično zelo zahtevno traso, dobi pokal s tlakovcem. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke sta [[Roger De Vlaeminck]] in [[Tom Boonen]] s po štirimi zmagami.<ref>{{navedi splet|author=Hood, Andrew |title=Racing this week&nbsp;— Of txapelas and pavé |url=http://www.velonews.com/article/90231 |publisher=VeloNews |date=2009-04-06 |access-date=2009-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090410203849/http://www.velonews.com/article/90231 |archive-date=10 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Skupaj z [[E3 Saxo Bank Classic]], [[Gent–Wevelgem]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] spada med tlakovane klasike. == Moški == ===Zmagovalci po letih=== [[Slika:Tom Boonen in Bos van Wallers-Arenberg.JPG|thumb|165px|d'Arenberg (2009)]] [[Slika:Trouee dArenberg - Paris-Roubaix 2008.jpg|thumb|right|165px|Tlakovani odsek Arenberg]] [[Slika:Btv1b8438637g-p030a.jpg|thumb|right|165px|Prva dirka (1896)]] [[Slika:Course Paris-Roubaix - dans la cote de Doullens Georges Ronse (?) et Charles Pelissier - btv1b9056461m.jpg|thumb|right|165px|Dirka (1927)]] [[Slika:The peloton through Trouée d'Arenberg, Paris-Roubaix 2008.jpg|thumb|right|165px|Dirka (2008)]] [[Slika:2012 Paris-Roubaix (6918999466).jpg|thumb|right|165px|Dirka (2012)]] [[Slika:Tête du Paris-Roubaix - 2015.jpg|thumb|right|165px|Dirka (2015)]] [[Slika:Paris-Roubaix 2019 Bois Wallers-Arenberg 9.jpg|thumb|right|165px|Dirka (2019)]] {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Leto ! scope="col" width=220px| Zmagovalec ! scope="col" width=220px| Drugi ! scope="col" width=220px| Tretji |- | 1896 |{{ikonazastave|DEU|cesarstvo}} [[Josef Fischer]] |{{ikonazastave|DNK}} [[Charles Meyer]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]] |- | 1897 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Mathieu Cordang]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Michel Frédérick]] |- | 1898 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Auguste Stephane]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Wattelier]] |- | 1899 |{{ikonazastave|FRA}} [[Albert Champion]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Bor]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambroise Garin]] |- | 1900 |{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Bouhours]] |{{ikonazastave|DEU|cesarstvo}} [[Josef Fischer]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Maurice Garin]] |- | 1901 |{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Lesna]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambroise Garin]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Itsweire]] |- | 1902 |{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Lesna]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Édouard Wattelier]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambroise Garin]] |- | 1903 |{{ikonazastave|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Chapperon]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] |- | 1904 |{{ikonazastave|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[César Garin]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Pothier]] |- | 1905 |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] |{{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] |- | 1906 |{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Cadolle]] |{{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] |- | 1907 |{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Passerieu]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] |- | 1908 |{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Lorgeou]] |{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] |- | 1909 |{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Masselis]] |- | 1910 |{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]] |- | 1911 |{{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Alphonse Charpiot]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Hauwaert]] |- | 1912 |{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Leturgie]] |- | 1913 |{{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Deruyter]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]] |- | 1914 |{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Crupelandt]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Luguet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]] |- |colspan=4 align=center|''dirk med leti 1915 in 1918 zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]] ni bilo'' |- | 1919 |{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Honoré Barthélémy]] |- | 1920 |{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Eugène Christophe]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] |- | 1921 |{{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Pélissier]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] |- | 1922 |{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Dejonghe]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Émile Masson (1888)|Émile Masson Sr.]] |- | 1923 |{{ikonazastave|CHE}} [[Heiri Suter]] |{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]] |- | 1924 |{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Ville]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]] |- | 1925 |{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Bestetti]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Van Hevel]] |- | 1926 |{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Delbecque]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]] |- | 1927 |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Joseph Curtel]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Pélissier]] |- | 1928 |{{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Meunier]] |- | 1929 |{{ikonazastave|BEL}} [[Charles Meunier]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Aimé Deolet]] |- | 1930 |{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Vervaecke]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Maréchal]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] |- | 1931 |{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Charles Pélissier]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Decroix]] |- | 1932 |{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Gijssels]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]] |{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Herbert Sieronski]] |- | 1933 |{{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Vervaecke]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Léon Le Calvez]] |- | 1934 |{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Wauters]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]] |- | 1935 |{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Aerts]] |- | 1936 |{{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gaston Rebry]] |- | 1937 |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Jules Rossi]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Declercq]] |- | 1938 |{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Storme]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Van Houtte]] |- | 1939 |{{ikonazastave|BEL}} [[Émile Masson (1915)|Émile Masson Jr.]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] |- |colspan=4 align=center|''dirk med leti 1940 in 1942 zaradi [[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] ni bilo'' |- | 1943 |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]] |- | 1944 |{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Desimpelaere]] |{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Jules Rossi]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]] |- | 1945 |{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Maye]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Kléber Piot]] |- | 1946 |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Gauthier]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Vlaemynck]] |- | 1947 |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Thiétard]] |- | 1948 |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Émile Idée]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]] |- | 1949 |{{ikonazastave|ITA}} [[Serse Coppi]]<br>{{ikonazastave|FRA}} [[André Mahé]] | |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Leenen]] |- | 1950 |{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] |- | 1951 |{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] |- | 1952 |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] |{{ikonazastave|FRA}} [[André Mahé]] |- | 1953 |{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Donato Piazza]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]] |- | 1954 |{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Rijckaert]] |- | 1955 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Forestier]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] |- | 1956 |{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Forestier]] |- | 1957 |{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]] |- | 1958 |{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Van Daele]] |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- | 1959 |{{ikonazastave|BEL}} [[Noël Foré]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Desmet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]] |- | 1960 |{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Tino Sabbadini]] |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] |- | 1961 |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]] |{{ikonazastave|BEL}} [[René Vanderveken]] |- | 1962 |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]] |- | 1963 |{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Daems]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]] |- | 1964 |{{ikonazastave|NLD}} [[Peter Post]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Benoni Beheyt]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Yvo Molenaers]] |- | 1965 |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Sels]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vannitsen]] |- | 1966 |{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf De Smet]] |- | 1967 |{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Janssen]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]] |- | 1968 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]] |- | 1969 |{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vekemans]] |- | 1970 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Leman]] |- | 1971 |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Rosiers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]] |- | 1972 |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]] |- | 1973 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Rosiers]] |- | 1974 |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]] |- | 1975 |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]] |- | 1976 |{{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |- | 1977 |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Teirlinck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] |- | 1978 |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]] |- | 1979 |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]] |- | 1980 |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]] |- | 1981 |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |- | 1982 |{{ikonazastave|NLD}} [[Jan Raas]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Yvon Bertin]] |{{ikonazastave|FRG}} [[Gregor Braun]] |- | 1983 |{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |- | 1984 |{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Rogiers]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Bondue]] |- | 1985 |{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bruno Wojtinek]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- | 1986 |{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Dhaenens]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]] |- | 1987 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Patrick Versluys]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Rudy Dhaenens]] |- | 1988 |{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk Demol]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Thomas Wegmüller]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- | 1989 |{{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]] |- | 1990 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]] |{{ikonazastave|CAN}} [[Steve Bauer]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Edwig Van Hooydonck]] |- | 1991 |{{ikonazastave|FRA}} [[Marc Madiot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Colotti]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Carlo Bomans]] |- | 1992 |{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Olaf Ludwig]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Capiot]] |- | 1993 |{{ikonazastave|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Olaf Ludwig]] |- | 1994 |{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Baldato]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]] |- | 1995 |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]] |- | 1996 |{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]] |- | 1997 |{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Guesdon]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jo Planckaert]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]] |- | 1998 |{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Peeters]] |- | 1999 |{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Peeters]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]] |- | 2000 |{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Erik Zabel]] |- | 2001 |{{ikonazastave|NLD}} [[Servais Knaven]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]] |{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]] |- | 2002 |{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Steffen Wesemann]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] |- | 2003 |{{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Dario Pieri]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Vjačeslav Jekimov]] |- | 2004 |{{ikonazastave|SWE}} [[Magnus Bäckstedt]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Tristan Hoffman]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Roger Hammond]] |- | 2005 |{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] |{{ikonazastave|USA}} [[George Hincapie]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]] |- | 2006 |{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]] |- | 2007 |{{ikonazastave|AUS}} [[Stuart O'Grady]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Steffen Wesemann]] |- | 2008 |{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]] |- | 2009 |{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]] |- | 2010 |{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Thor Hushovd]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Antonio Flecha]] |- | 2011 |{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Vansummeren]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten Tjallingii]] |- | 2012 |{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Sébastien Turgot]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Ballan]] |- | 2013 |{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Sep Vanmarcke]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]] |- | 2014 |{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]] |{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]] |- | 2015 |{{ikonazastave|DEU}} [[John Degenkolb]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Zdeněk Štybar]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |- | 2016 |{{ikonazastave|AUS}} [[Mathew Hayman]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Ian Stannard]] |- | 2017 |{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Zdeněk Štybar]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Sebastian Langeveld]] |- | 2018 |{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Silvan Dillier]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Niki Terpstra]] |- | 2019 |{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Nils Politt]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Yves Lampaert]] |- | 2020 || align="center" colspan=3 |''odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]'' |- | 2021 |{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Florian Vermeersch]] |{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]] |- | 2022 |{{ikonazastave|NED}} [[Dylan van Baarle]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] |{{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- | 2023 |{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] |- | 2024 |{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- | 2025 |{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]] |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |{{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- | 2026 |{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |{{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Stuyven]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center rowspan=2|4 || {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972,&nbsp;1974,&nbsp;1975,&nbsp;1977 |- | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] || 2005,&nbsp;2008,&nbsp;2009,&nbsp;2012 |- | align=center rowspan=8|3 || {{flagicon|FRA}} [[Octave Lapize]] || 1909,&nbsp;1910,&nbsp;1911 |- | {{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] || 1931,&nbsp;1934,&nbsp;1935 |- | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 1961,&nbsp;1962,&nbsp;1965 |- | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968,&nbsp;1970,&nbsp;1973 |- | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 1978,&nbsp;1979,&nbsp;1980 |- | {{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] || 1996,&nbsp;2000,&nbsp;2002 |- | {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] || 2006,&nbsp;2010,&nbsp;2013 |- | {{flagicon|NED}} ''[[Mathieu van der Poel]]'' || 2023,&nbsp;2024,&nbsp;2025 |- | align=center rowspan=11|2 || {{flagicon|ITA|1861}} [[Maurice Garin]] || 1897,&nbsp;1898 |- | {{flagicon|FRA}} [[Lucien Lesna]] || 1901,&nbsp;1902 |- | {{flagicon|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]] || 1903,&nbsp;1904 |- | {{flagicon|FRA}} [[Charles Crupelandt]] || 1912,&nbsp;1914 |- | {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] || 1919,&nbsp;1921 |- | {{flagicon|BEL}} [[Georges Claes]] || 1946,&nbsp;1947 |- | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 1948,&nbsp;1952 |- | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] || 1984,&nbsp;1986 |- | {{flagicon|FRA}} [[Marc Madiot]] || 1985,&nbsp;1991 |- | {{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] || 1992,&nbsp;1993 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Ballerini]] || 1995,&nbsp;1998 |} ===Zmagovalci po državah=== {| class="wikitable" ! Zmage|| Država |- | align=center | 58|| {{BEL}} |- | align=center | 28|| {{FRA}} |- | align=center | 14|| {{ITA}} |- | align=center | 10|| {{NED}} |- | align=center | 4|| {{SUI}} |- | align=center rowspan=3| 2|| {{AUS}} |- | {{GER}} |- | {{IRL}} |- | align=center rowspan=4| 1|| {{LUX}} |- | {{MLD}} |- | {{SVK}} |- | {{SWE}} |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Paris-Roubaix}} * {{official|https://www.paris-roubaix.fr/}} {{UCI World Tour}} {{Kolesarske klasike}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1896]] ds2741v39zo8mqw2fbxmf5p68j7col2 Spomenik (kolesarstvo) 0 506263 6659053 6656713 2026-04-12T15:30:05Z Sporti 5955 dp 6659053 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | Kolesarski spomenik |- | align="center" colspan=2 | [[File:Ce soir 17 avril 1949 Paris-Roubaix Monument.jpg|268px]]<br><small>Ime se prvič pojavi v časopisu [[Ce soir]] (17.4.1949)</small> |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Osnovni podatki |- | '''Prva omemba:''' || 17. april 1949 |- | '''Država:''' || [[Francija]] |- | '''Časopis:''' || Ce soir |- | '''Avtor:''' || Albert Baker d'Isy |- | '''Dirka:''' || [[Pariz–Roubaix]] |- | '''Izviren članek:''' || "monument" du cyclisme |- | '''Prevod:''' || "Spomenik" kolesarstva |} '''»Spomeniki«''' je v žargonu ime za pet največjih [[enodnevna dirka|enodnevnih]] [[klasične kolesarske dirke|klasičnih kolesarskih dirk]] na svetu. In veljajo za najstarejše, najdaljše, najtežje in najprestižnejše enodnevne dirke v moškem [[kolesarstvo|kolesarstvu]], dolge med 240 in 300 km. Vsem petim mitskim dirkam ([[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji|Flandrija]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège|L–B–L]] in [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]]) je skupno to, da njihovi začetki segajo v obdobje pred [[Prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]]. Vsaka od njih ima bogato zgodovino in značilnosti. So tudi enodnevne dirke z največ podeljenimi točkami na koledarju [[UCI World Tour]] in edina peterica dirk z oznako 3. kategorije UCI. Višje rangirane so le [[dirka po Franciji]] (1. kategorija), [[dirka po Italiji]] in [[Dirka po Španiji|Vuelta]] (obe 2. kategorije) ter SP in [[Olimpijske igre|OI]]. Nešteto ostalih "navadnih" enodnevnih klasičnih dirk je rangiranih nižje, med 4. in 6. kategorijo. Daleč najuspešnejši na kolesarskih spomenikih je belgijec [[Eddy Merckx]], ki je med 1966 in 1976 dosegel skupno 19 zmag, v letih 1969, 1971, 1972 in 1975 pa je kot prvi doslej osvojil kar tri klasike v eni sezoni; kar je prvi ponovil [[Tadej Pogačar]] leta 2025 in je z 12 zmagami drugi na večni lestvici. Belgijci [[Rik Van Looy]], [[Eddy Merckx]] in [[Roger De Vlaeminck]] so edini kolesarji v zgodovini, ki so zmagali na vseh petih klasičnih dirkah; Merckx kot edini na vsaki najmanj dvakrat.<ref>{{Citation | title = Cycling Hall of Fame: Introduction | url = http://www.cyclinghalloffame.com/gen_info.asp | year = 2010 | access-date = 2010-07-12 | archive-date = 2010-07-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100726100529/http://www.cyclinghalloffame.com/gen_info.asp | url-status = dead }}</ref><ref>{{Citation | title = Cycling Monuments | url = http://www.trails.com/list_31612_cycling-monuments.html | year = 2010 | access-date = 2010-07-12 }}</ref><ref>{{Citation | title = Cancellara dreams of all winning all five of cycling monuments | url = http://www.cyclingnews.com/news/cancellara-dreams-of-all-winning-all-five-of-cycling-monuments | year = 2010 | journal = CyclingNews.com | access-date = 2010-07-12 }}</ref><ref>{{Citation | title = Spomeniki = templji, temelji in navdih kolesarstva | url = https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/spomeniki-templji-temelji-in-navdih-kolesarstva/573480 | date = 2021-03-19 | journal = [[MMC-RTV SLO]] | access-date = 2021-10-10 }}</ref> Naši so osvojili 14 spomenikov, najuspešnejši je [[Tadej Pogačar]] z 12 zmagami (na štirih različnih dirkah), po 1 pa imata [[Primož Roglič]] (sploh prvi Slovenec z zmago na spomenikih) in [[Matej Mohorič]]. ==Seznam spomenikov== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:67%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Milano–San Remo|Milano–S.Remo]] ![[Dirka po Flandriji|Flandrija]] ![[Pariz–Roubaix]] ![[Liège–Bastogne–Liège|L–B–L]] ![[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] |- |width=63|[[Slika:2019 Milan-Sanremo.jpg|sredina|150px|brezokvirja]] |width=48|[[Slika:Roger de Vlaeminck.jpg|sredina|105px|brezokvirja]] |width=48|[[Slika:Tom Boonen in Bos van Wallers-Arenberg.JPG|sredina|135px|brezokvirja]] |width=48|[[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sredina|188px|brezokvirja]] |width=45|[[Slika:Henri Pélissier, vainqueur au sprint du Tour de Lombardie en 1911.jpg|sredina|130px|brezokvirja]] |} * {{flagicon|Italy}} [[Milano–San Remo]]&nbsp;– prva klasična dirka sezone z italijanskim imenom ''La Primavera'' (pomlad), ker poteka konec marca. Prvič je potekala leta 1907 in velja za šprintersko klasično dirko, saj poteka na preko 300 km dolgi in večinoma ravninski trasi po obali [[Ligurija|Ligurije]]. * {{flagicon|Belgium}} [[Dirka po Flandriji]]&nbsp;– nizozemsko ''Ronde van Vlaanderen'', je prva od klasik po tlakovcih in poteka prvo nedeljo v aprilu od leta 1913, in tako najmlajši spomenik. Zaznamujejo jo ozke ceste po hribih flamskih [[Ardeni|Ardenov]], ki so pogosto stopničasti in tlakovani, zato se kolesarji stalno borijo za položaj v ospredju glavnine. Od leta 2017 je štart v [[Antwerpen|Antwerpnu]], cilj pa od leta 2012 v [[Oudenaarde]]ju. * {{flagicon|France}} [[Pariz–Roubaix]]&nbsp;– tudi ''Kraljica klasik'' in ''l'Enfer du Nord'' (»Severni pekel«), tradicionalno poteka teden dni po Dirki po Flandriji in je zadnja od dirk po tlakovcih. Poteka od leta 1896 po trasi z več daljšimi odseki po tlakovanih cestah, ki so prašni v suhem vremenu in blatni v dežju, zaradi česar velja za najzahtevnejšo enodnevno dirko. Cilj je na [[Velodrom Roubaix|velodromu v Roubaixu]]. * {{flagicon|Belgium}} [[Liège–Bastogne–Liège]]&nbsp;– potela konec aprila. ''La Doyenne'' je najstarejša klasika, zadnja od ardenskih klasik in tudi zadnja od spomladanskih klasik. Prvič je potekala leta 1892 kot amaterska dirka, od leta 1894 pa kot profesionalna. Zaradi več kratkih in strmih vzponov v Ardenih ter cilja na klanec v predmestju [[Liège]]a na njej prevladujejo specialisti za vzpone. * {{flagicon|Italy}} [[Dirka po Lombardiji]]&nbsp;– tudi ''Jesenska klasika'' in ''Dirka odpadlega listja'', poteka konec septembra ali v začetku oktobra. Prvič je potekala leta 1905 kot dirka Milano–Milano, od leta 1907 je bila preimenovana v ''Giro di Lombardia'', leta 2012 pa v ''Il Lombardia''. Traso zaznamujejo neraven teren in krajši vzponi okoli [[Komsko jezero|Komskega jezera]]. Je najkrajša dirka izmed vseh petih spomenikov, ki odvisno od leta, variira med 240 in 255 kilometrov. ==Izvor in razlaga imena== 17. aprila 1949, na dan 47. enodnevne dirke [[Pariz–Roubaix]], je francoski novinar in specialist za kolesarstvo [[Albert Baker d'Isy]] v francoskem dnevnem časopisu [[Ce soir]] objavil članek z naslovom "''Paris–Rubaix: »monument« du cyclismese''" (Pariz–Rubaix: spomenik kolesarstvu). Baker je navdahnjen z umetnostjo gradnje arhitekturnih spomenikov, opisal kot [[zvonik]], vrh [[stolnica|stolnice]] ali pa kot priče nastajajoče preteklosti in pozabljene umetnosti, v središču novega mesta, sredi stavb. Erozija, vojna in golobi so sicer nekoliko poškodovali stare tlakovce, a so jih ohranili kot tudi druge svetovne znamenitosti; [[Poševni stolp v Pisi]], londonski [[Picadilly Circus]] ali [[Moskovski kremelj]], česar pa v Ameriki nimajo. Leta 1950 je ta izraz povzel še drug francoski novinar, Jacques Goddet (1905-2000), prav tako na dirki Pariz-Roubaix je slavil zmago Fausta Coppija s temi besedami, prevedeno: »Spomenik mednarodnega kolesarstva, Paris-Roubaix je potolkel kolesarje s svojo legendo in tudi s svojimi hudičevimi težavami. »Prodigissime« se je zdelo, da ignorira trušč tlakovcev, ki ga je zdrobil.« V 1980ih se je po zaslugi francoskega tiska in mednarodnih poročevalcev izraz razširil, posebej po tem ko je [[Sean Kelly]] v tem obdobju dominiral na teh dotičnih dirkah, saj je zmagal na 4 od 5 spomenikov. Velike zasluge za popularizacijo izraza ima [[Philippe Bouvet]], dolgoletni novinar časnika [[L'Équipe]], ki je s svojimi zapisi in knjigami v zadnjih desetletjih 20. stoletja pomagal utrditi ta naziv v kolesarskem besednjaku. Koncept petih spomenikov in marketinški vzpon spomenikov, ki se je uveljavil v sredini 1990ih let, je podprl takratni predsednik mednarodne kolesarske UCI zveze, [[Hein Verbruggen]], skupaj z organizatorji teh dirk. Cilj je bil ustvariti prestižno skupino dirk, ki bi jih bilo lažje tržiti. Šele okoli leta 2010 je UCI te dirke uradno začel obravnavati kot prestižnejše od ostalih enodnevnih dirk, kar se odraža v bistveno večjem številu točk, ki jih od korone naprej ko se tudi uradno imenujejo spomeniki, zmagovalci prejmejo za svetovno lestvico in se tudi uradno im. ==Zmagovalci spomenikov== {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! Leto ! [[Milano–San Remo]] ! [[Dirka po Flandriji]] ! [[Pariz–Roubaix]] ! [[Liège–Bastogne–Liège]] ! [[Dirka po Lombardiji]] |- !1892 |rowspan=15 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' |rowspan=21 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' |rowspan=4 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' | {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] <small>(1/3)</small> |rowspan=13 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' |- !1893 | {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] <small>(2/3)</small> |- !1894 | {{flagicon|BEL}} [[Léon Houa]] <small>(3/3)</small> |- !1895 |rowspan=13 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' |- !1896 | {{flagicon|Nemško cesarstvo}} [[Josef Fischer (kolesar)|Josef Fischer]] |- !1897 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Maurice Garin]] <small>(1/2)</small> |- !1898 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Maurice Garin]] <small>(2/2)</small> |- !1899 | {{flagicon|FRA}} [[Albert Champion (kolesar)|Albert Champion]] |- !1900 | {{flagicon|FRA}} [[Emile Bouhours]] |- !1901 | {{flagicon|FRA}} [[Lucien Lesna]] <small>(1/2)</small> |- !1902 | {{flagicon|FRA}} [[Lucien Lesna]] <small>(2/2)</small> |- !1903 | {{flagicon|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]] <small>(1/2)</small> |- !1904 | {{flagicon|FRA}} [[Hippolyte Aucouturier]] <small>(2/2)</small> |- !1905 | {{flagicon|FRA}} [[Louis Trousselier]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]] |- !1906 | {{flagicon|FRA}} [[Henri Cornet]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Giuseppe Brambilla]] |- !1907 | {{flagicon|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] | {{flagicon|FRA}} [[Georges Passerieu]] | {{flagicon|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>(1/2)</small> |- !1908 | {{flagicon|BEL}} [[Cyrille van Hauwaert]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Cyrille van Hauwaert]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|FRA}} [[André Trousselier]] | {{flagicon|LUX}} [[François Faber]] <small>(1/2)</small> |- !1909 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] | {{flagicon|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Victor Fastre]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Cuniolo]] |- !1910 | {{flagicon|FRA}} [[Eugène Christophe]] | {{flagicon|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>(2/3)</small> |align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' | {{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Micheletto]] |- !1911 | {{flagicon|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Joseph Van Daele]] | {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>(1/6)</small> |- !1912 | {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>(2/6)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Charles Crupelandt]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Omer Verschoore]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] |- !1913 | {{flagicon|BEL}} [[Odile Defraye]] | {{flagicon|BEL}} [[Paul Deman]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|LUX}} [[François Faber]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Maurits Moritz]] | {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>(3/6)</small> |- !1914 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Ugo Agostoni]] | {{flagicon|BEL}} [[Marcel Buysse]] | {{flagicon|FRA}} [[Charles Crupelandt]] <small>(2/2)</small> |rowspan=5 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' | {{flagicon|ITA|1861}} [[Lauro Bordin]] |- !1915 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Ezio Corlaita]] |rowspan=4 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' |rowspan=4 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>(1/5)</small> |- !1916 |align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' | {{flagicon|ITA|1861}} [[Leopoldo Torricelli]] |- !1917 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>(2/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Philippe Thys]] |- !1918 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>(1/9)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>(3/5)</small> |- !1919 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]] | {{flagicon|BEL}} [[Henri van Lerberghe]] | {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>(4/6)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Léon Devos (kolesar)|Léon Devos]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>(2/9)</small> |- !1920 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>(4/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Jules Van Hevel]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Paul Deman]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Léon Scieur]] | {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>(5/6)</small> |- !1921 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>(3/9)</small> | {{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>(6/6)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>(4/9)</small> |- !1922 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Léon Devos (kolesar)|Léon Devos]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Albert Dejonghe]] | {{flagicon|BEL}} [[Louis Mottiat]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>(5/9)</small> |- !1923 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>(6/9)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Heiri Suter]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Heiri Suter]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>(2/3)</small> |- !1924 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Pietro Linari]] | {{flagicon|BEL}} [[Gérard Debaets]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Jules Van Hevel]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>(3/3)</small> |- !1925 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>(7/9)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Julien Delbecque]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Félix Sellier]] | {{flagicon|BEL}} [[Georges Ronsse]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>(1/6)</small> |- !1926 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>(8/9)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Denis Verschueren]] | {{flagicon|BEL}} [[Julien Delbecque]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Dieudonné Smets]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>(2/6)</small> |- !1927 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Pietro Chesi]] | {{flagicon|BEL}} [[Gérard Debaets]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Georges Ronsse]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Maurice Raes]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>(3/6)</small> |- !1928 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>(9/9)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Jan Mertens (kolesar)|Jan Mertens]] | {{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] | {{flagicon|BEL}} [[Ernest Mottard]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>(5/5)</small> |- !1929 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>(4/6)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Jef Dervaes]] | {{flagicon|BEL}} [[Charles Meunier]] | {{flagicon|BEL}} [[Alfons Schepers]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Piero Fossati]] |- !1930 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Michele Mara]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Frans Bonduel]] | {{flagicon|BEL}} [[Julien Vervaecke]] | {{flagicon|Weimarska republika}} [[Hermann Buse]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Michele Mara]] <small>(2/2)</small> |- !1931 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>(5/6)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Romain Gijssels]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Alfons Schepers]] <small>(2/4)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>(6/6)</small> |- !1932 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] | {{flagicon|BEL}} [[Romain Gijssels]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Romain Gijssels]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Marcel Houyoux]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Antonio Negrini]] |- !1933 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Alfons Schepers]] <small>(3/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Sylvère Maes]] | {{flagicon|BEL}} [[François Gardier]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]] |- !1934 | {{flagicon|BEL}} [[Jef Demuysere]] | {{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] <small>(2/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] <small>(3/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Theo Herckenrath]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>(2/2)</small> |- !1935 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Louis Duerloo]] | {{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Alfons Schepers]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Enrico Mollo]] |- !1936 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Angelo Varetto]] | {{flagicon|BEL}} [[Louis Hardiquest]] | {{flagicon|FRA}} [[Georges Speicher]] | {{flagicon|BEL}} [[Albert Beckaert]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/7)</small> |- !1937 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]] | {{flagicon|BEL}} [[Michel D'Hooghe (kolesar)|Michel D'Hooghe]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Jules Rossi]] | {{flagicon|BEL}} [[Eloi Meulenberg]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Aldo Bini]] <small>(1/2)</small> |- !1938 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Edgard de Caluwé]] | {{flagicon|BEL}} [[Lucien Storme]] | {{flagicon|BEL}} [[Alfons Deloor]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]] <small>(1/2)</small> |- !1939 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/7)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Karel Kaers]] | {{flagicon|BEL}} [[Émile Masson Jr.]] | {{flagicon|BEL}} [[Albert Ritserveldt]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(3/7)</small> |- !1940 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(4/7)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Achiel Buysse]] <small>(1/3)</small> |rowspan=3 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' |rowspan=3 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' | {{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(5/7)</small> |- !1941 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]] | {{flagicon|BEL}} [[Achiel Buysse]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Mario Ricci]] <small>(1/2)</small> |- !1942 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Adolfo Leoni]] | {{flagicon|BEL}} [[Briek Schotte]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|ITA|1861}} [[Aldo Bini]] <small>(2/2)</small> |- !1943 | {{flagicon|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Achiel Buysse]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Marcel Kint]] | {{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] <small>(1/2)</small> |rowspan=2 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' |- !1944 |rowspan=2 align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] <small>(1/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Maurice Desimpelaere]] |align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' |- !1945 | {{flagicon|BEL}} [[Sylvain Grysolle]] | {{flagicon|FRA}} [[Paul Maye]] | {{flagicon|BEL}} [[Jean Engels]] | {{flagicon|ITA|1861}} [[Mario Ricci]] <small>(2/2)</small> |- !1946 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>(1/9)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] <small>(2/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Georges Claes]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme|P. Depredomme]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>(2/9)</small> |- !1947 | {{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(6/7)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Emiel Faignaert]] | {{flagicon|BEL}} [[Georges Claes]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Richard Depoorter]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>(3/9)</small> |- !1948 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>(4/9)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Briek Schotte]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] <small>(3/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Maurice Mollin]] | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>(5/9)</small> |- !1949 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>(6/9)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Serse Coppi]]<br>{{flagicon|FRA}} [[André Mahé]] | {{flagicon|FRA}} [[Camille Danguillaume]] | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>(7/9)</small> |- !1950 | {{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(7/7)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>(8/9)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Prosper Depredomme|P. Depredomme]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Renzo Soldani]] |- !1951 | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Antonio Bevilacqua]] | {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/4)</small> |- !1952 | {{flagicon|ITA}} [[Loretto Petrucci]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] <small>(4/5)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Minardi]] |- !1953 | {{flagicon|ITA}} [[Loretto Petrucci]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|NED}} [[Wim van Est]] | {{flagicon|BEL}} [[Germain Derijcke]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Alois De Hertog]] | {{flagicon|ITA}} [[Bruno Landi (kolesar)|Bruno Landi]] |- !1954 | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] <small>(5/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|LUX}} [[Marcel Ernzer]] | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>(9/9)</small> |- !1955 | {{flagicon|BEL}} [[Germain Derijcke]] <small>(2/4)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(3/4)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Stan Ockers]] | {{flagicon|ITA}} [[Cleto Maule]] |- !1956 | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/6)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/6)</small> | {{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] |- !1957 | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(3/6)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(4/6)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Germain Derijcke]] <small>(3/4)<br></small>{{flagicon|BEL}} [[Frans Schoubben]] | {{flagicon|ITA}} [[Diego Ronchini]] |- !1958 | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] <small>(1/8)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Germain Derijcke]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Leon Vandaele]] | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(5/6)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Nino Defilippis]] |- !1959 | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] <small>(2/8)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Noël Foré]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(6/6)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] <small>(3/8)</small> |- !1960 | {{flagicon|FRA}} [[René Privat]] | {{flagicon|BEL}} [[Arthur De Cabooter]] | {{flagicon|BEL}} [[Pino Cerami]] | {{flagicon|NED}} [[Albertus Geldermans]] | {{flagicon|BEL}} [[Emile Daems]] <small>(1/3)</small> |- !1961 | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] | {{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] <small>(4/8)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] <small>(5/8)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Vito Taccone]] |- !1962 | {{flagicon|BEL}} [[Emile Daems]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] <small>(6/8)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] <small>(7/8)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Jef Planckaert]] | {{flagicon|NED}} [[Jo de Roo]] <small>(1/3)</small> |- !1963 | {{flagicon|FRA}} [[Joseph Groussard]] | {{flagicon|BEL}} [[Noel Foré]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Emile Daems]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]] | {{flagicon|NED}} [[Jo de Roo]] <small>(2/3)</small> |- !1964 | {{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|FRG}} [[Rudi Altig]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|NED}} [[Peter Post]] | {{flagicon|BEL}} [[Willy Blocklandt]] | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] |- !1965 | {{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] | {{flagicon|NED}} [[Jo De Roo]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] <small>(8/8)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Carmine Preziosi]] | {{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] <small>(3/3)</small> |- !1966 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Edward Sels]] | {{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] | {{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>(2/4)</small> |- !1967 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/19)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] | {{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] | {{flagicon|BEL}} [[Walter Godefroot]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/2)</small> |- !1968 | {{flagicon|FRG}} [[Rudi Altig]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Walter Godefroot]] <small>(2/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Walter Van Sweefelt]] | {{flagicon|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- !1969 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Walter Godefroot]] <small>(3/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Jean-Pierre Monseré]] |- !1970 | {{flagicon|ITA}} [[Michele Dancelli]] | {{flagicon|BEL}} [[Eric Leman]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck|Roger D. Vlaeminck]] <small>(1/11)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/2)</small> |- !1971 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(8/19)</small> | {{flagicon|NED}} [[Evert Dolman]] | {{flagicon|BEL}} [[Roger Rosiers]] | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(9/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(10/19)</small> |- !1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(11/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eric Leman]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/11)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(12/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(13/19)</small> |- !1973 | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/11)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eric Leman]]| <small>(3/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(14/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(15/19)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>(3/4)</small> |- !1974 | {{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|NED}} [[Cees Bal]] | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/11)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/11)</small> |- !1975 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(16/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(17/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/11)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(18/19)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/6)</small> |- !1976 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(19/19)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Walter Planckaert]] | {{flagicon|BEL}} [[Marc Demeyer]] | {{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/11)</small> |- !1977 | {{flagicon|NED}} [[Jan Raas]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(8/11)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(9/11)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/5)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli|G. Baronchelli]] <small>(1/2)</small> |- !1978 | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(10/11)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Walter Godefroot]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/6)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Joseph Bruyère]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/6)</small> |- !1979 | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(11/11)</small> | {{flagicon|NED}} [[Jan Raas]] <small>(2/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(4/6)</small> | {{flagicon|FRG}} [[Dietrich Thurau]] | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/5)</small> |- ! 1980 | {{flagicon|ITA}} [[Pierino Gavazzi]] | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(5/6)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Fons De Wolf]] <small>(1/2)</small> |- ! 1981 | {{flagicon|BEL}} [[Fons De Wolf]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/5)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Josef Fuchs (kolesar)|Josef Fuchs]] | {{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] <small>(2/4)</small> |- ! 1982 | {{flagicon|FRA}} [[Marc Gomez]] | {{flagicon|BEL}} [[René Martens]] | {{flagicon|NED}} [[Jan Raas]] <small>(3/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/2)</small> |- ! 1983 | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|NED}} [[Jan Raas]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] <small>(3/4)</small> | {{flagicon|NED}} [[Steven Rooks]] | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/9)</small> |- ! 1984 | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(6/6)</small> | {{flagicon|NED}} [[Johan Lammerts]] | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/9)</small> | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(3/9)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(5/5)</small> |- ! 1985 | {{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eric Vanderaerden]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Marc Madiot]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] <small>(1/6)</small> | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/9)</small> |- ! 1986 | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/9)</small> | {{flagicon|NED}} [[Adri van der Poel]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/9)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] <small>(2/6)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli|G. Baronchelli]] <small>(2/2)</small> |- ! 1987 | {{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] | {{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] | {{flagicon|BEL}} [[Eric Vanderaerden]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] <small>(3/6)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] <small>(4/6)</small> |- ! 1988 | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Planckaert]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Dirk Demol]] | {{flagicon|NED}} [[Adri van der Poel]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] |- ! 1989 | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Edwig van Hooydonck|E. van Hooydonck]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]] | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/9)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/2)</small> |- ! 1990 | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] <small>(5/6)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Planckaert]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Eric van Lancker]] | {{flagicon|FRA}} [[Gilles Delion]] |- ! 1991 | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] | {{flagicon|BEL}} [[Edwig van Hooydonck|E. van Hooydonck]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Marc Madiot]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Moreno Argentin]] <small>(6/6)</small> | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/9)</small> |- ! 1992 | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/9)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Jacky Durand]] | {{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle|G. Duclos-Lassalle]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Dirk de Wolf]] | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/2)</small> |- ! 1993 | {{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] | {{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] <small>(1/6)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle|G. Duclos-Lassalle]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/2)</small> |- ! 1994 | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|MDA}} [[Andrej Čmil]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] | {{flagicon|RUS}} [[Vladislav Bobrik]] |- ! 1995 | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] <small>(2/6)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Franco Ballerini]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Mauro Gianetti]] | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Faresin]] |- ! 1996 | {{flagicon|ITA}} [[Gabriele Colombo]] | {{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] <small>(1/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] <small>(3/6)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Andrea Tafi (kolesar)|Andrea Tafi]] <small>(1/3)</small> |- ! 1997 | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Frédéric Guesdon]] | {{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] <small>(2/5)</small> | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/2)</small> |- ! 1998 | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] <small>(2/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] <small>(4/6)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Franco Ballerini]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] <small>(3/5)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] <small>(1/2)</small> |- ! 1999 | {{flagicon|BEL}} [[Andrej Čmil]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Peter Van Petegem]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Andrea Tafi (kolesar)|Andrea Tafi]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] | {{flagicon|ITA}} [[Mirko Celestino]] |- ! 2000 | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] <small>(3/4)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Andrej Čmil]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] <small>(5/6)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] <small>(1/5)</small> | {{flagicon|LTU}} [[Raimondas Rumšas]] |- ! 2001 | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Gianluca Bortolami]] | {{flagicon|NED}} [[Servais Knaven]] | {{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>(1/2)</small> |- ! 2002 | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] | {{flagicon|ITA}} [[Andrea Tafi (kolesar)|Andrea Tafi]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Johan Museeuw]] <small>(6/6)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] <small>(2/5)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] <small>(4/5)</small> |- ! 2003 | {{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] <small>(3/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Peter Van Petegem]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Peter Van Petegem]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] | {{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] <small>(5/5)</small> |- ! 2004 | {{flagicon|ESP}} [[Óscar Freire]] <small>(1/3)</small> | {{flagicon|GER}} [[Steffen Wesemann]] | {{flagicon|SWE}} [[Magnus Bäckstedt]] | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] | {{flagicon|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>(1/3)</small> |- ! 2005 | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] <small>(1/7)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] <small>(2/7)</small> | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov|A. Vinokurov]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] <small>(4/5)</small> |- ! 2006 | {{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] <small>(3/7)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] <small>(1/7)</small> | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] <small>(5/5)</small> |- ! 2007 | {{flagicon|ESP}} [[Óscar Freire]] <small>(2/3)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Ballan]] | {{flagicon|AUS}} [[Stuart O'Grady]] | {{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>(2/3)</small> |- ! 2008 | {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] <small>(2/7)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Stijn Devolder]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] <small>(4/7)</small> | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>(3/3)</small> |- ! 2009 | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] | {{flagicon|BEL}} [[Stijn Devolder]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] <small>(5/7)</small> | {{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] | {{flagicon|BEL}} [[Philippe Gilbert]] <small>(1/5)</small> |- ! 2010 | {{flagicon|ESP}} [[Óscar Freire]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] <small>(3/7)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] <small>(4/7)</small> | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov|A. Vinokurov]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Philippe Gilbert]] <small>(2/5)</small> |- ! 2011 | {{flagicon|AUS}} [[Matthew Goss]] | {{flagicon|BEL}} [[Nick Nuyens]] | {{flagicon|BEL}} [[Johan Vansummeren]] | {{flagicon|BEL}} [[Philippe Gilbert]] <small>(3/5)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Oliver Zaugg]] |- ! 2012 | {{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] <small>(6/7)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] <small>(7/7)</small> | {{flagicon|KAZ}} [[Maksim Iglinski]] | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |- ! 2013 | {{flagicon|GER}} [[Gerald Ciolek]] | {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] <small>(5/7)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] <small>(6/7)</small> | {{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |- ! 2014 | {{flagicon|NOR}} [[Alexander Kristoff]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] <small>(7/7)</small> | {{flagicon|NED}} [[Niki Terpstra]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] <small>(2/2)</small> |- ! 2015 | {{flagicon|GER}} [[John Degenkolb]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|NOR}} [[Alexander Kristoff]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|GER}} [[John Degenkolb]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/3)</small> |- ! 2016 | {{flagicon|FRA}} [[Arnaud Démare]] | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|AUS}} [[Mathew Hayman]] | {{flagicon|NED}} [[Wout Poels]] | {{flagicon|COL}} [[Esteban Chaves]] |- ! 2017 | {{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] | {{flagicon|BEL}} [[Philippe Gilbert]] <small>(4/5)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/4)</small> | {{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/3)</small> |- ! 2018 | {{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(3/3)</small> | {{flagicon|NED}} [[Niki Terpstra]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] <small>(2/2)</small> | {{flagicon|LUX}} [[Bob Jungels]] | {{flagicon|FRA}} [[Thibaut Pinot]] |- ! 2019 | {{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] | {{flagicon|ITA}} [[Alberto Bettiol]] | {{flagicon|BEL}} [[Philippe Gilbert]] <small>(5/5)</small> | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|NED}} [[Bauke Mollema]] |- ! 2020 | {{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] <small>(1/2)</small> | {{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]] <small>(1/8)</small> | align=center style="color:#ccc;"|''ni potekala'' | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |- ! 2021 | {{flagicon|BEL}} [[Jasper Stuyven]] | {{flagicon|DEN}} [[Kasper Asgreen]] | {{flagicon|ITA}} [[Sonny Colbrelli]] | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/12)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/12)</small> |- ! 2022 | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' | {{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]] <small>(2/8)</small> | {{flagicon|NED}} [[Dylan van Baarle]] | {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>(1/2)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/12)</small> |- ! 2023 | {{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]] <small>(3/8)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/12)</small> | {{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]] <small>(4/8)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>(2/2)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/12)</small> |- ! 2024 | {{flagicon|BEL}} [[Jasper Philipsen]] | {{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]] <small>(5/8)</small> | {{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]] <small>(6/8)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(6/12)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(7/12)</small> |- ! 2025 | {{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]] <small>(7/8)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(8/12)</small> | {{flagicon|NED}} [[Mathieu van der Poel]] <small>(8/8)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(9/12)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(10/12)</small> |- ! 2026 | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(11/12)</small> | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(12/12)</small> | {{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] <small>(2/2)</small> | | |- ! Leto ! [[Milano–San Remo]] ! [[Dirka po Flandriji]] ! [[Pariz–Roubaix]] ! [[Liège–Bastogne–Liège]] ! [[Dirka po Lombardiji]] |} == Statistika == === Po zmagovalcih === {| class="wikitable sortable" |- ! Uvr. ! Kolesar ! Država ! Prva<br>zmaga ! Zadnja<br>zmaga ! width=40px|[[Milano–San Remo|M–S]] ! width=40px|[[Dirka po Flandriji|ToF]] ! width=40px|[[Pariz–Roubaix|P–R]] ! width=40px|[[Liège–Bastogne–Liège|L–B–L]] ! width=40px|[[Dirka po Lombardiji|GdL]] ! Skupaj |-align=center | 1 | align=left|{{sortname|Eddy|Merckx}} | align=left|{{BEL}} | 1966 | 1976 |bgcolor=gold| '''7''' | 2 | 3 |bgcolor=gold| '''5''' | 2 !bgcolor=gold| '''19''' |-align=center | 2 | align=left style="background:#CFECEC"|{{sortname|Tadej|Pogačar}} | align=left|{{SLO}} | 2021 | 2026 | 1 |bgcolor=gold| '''3''' | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 |bgcolor=gold| '''5''' ! 12 |-align=center | 3 | align=left|{{sortname|Roger|De Vlaeminck}} | align=left|{{BEL}} | 1970 | 1979 | 3 | 1 |bgcolor=gold| '''4''' | 1 | 2 ! 11 |-align=center |rowspan=3| 4 | align=left|{{sortname|Costante|Girardengo}} | align=left|{{ITA}} | 1918 | 1928 | 6 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 ! 9 |-align=center | align=left|{{sortname|Fausto|Coppi}} | align=left|{{ITA}} | 1946 | 1954 | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — |bgcolor=gold| '''5''' ! 9 |-align=center | align=left|{{sortname|Sean|Kelly|Sean Kelly (kolesar)}} | align=left|{{IRL}} | 1983 | 1992 | 2 | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 | 2 | 3 ! 9 |-align=center | rowspan=2|7 | align=left|{{sortname|Rik|Van Looy}} | align=left|{{BEL}} | 1958 | 1965 | 1 | 2 | 3 | 1 | 1 ! 8 |-align=center | align=left|{{sortname|Mathieu|van der Poel}} | align=left|{{NED}} | 2020 | 2025 | 2 |bgcolor=gold| '''3''' | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 8 |-align=center |rowspan=3|9 | align=left|{{sortname|Gino|Bartali}} | align=left|{{ITA}} | 1939 | 1950 | 4 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 ! 7 |-align=center | align=left|{{sortname|Tom|Boonen}} | align=left|{{BEL}} | 2005 | 2012 | align=center style="color:#ccc;"| — |bgcolor=gold| '''3''' |bgcolor=gold| '''4''' | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 7 |-align=center | align=left|{{sortname|Fabian|Cancellara}} | align=left|{{SUI}} | 2006 | 2014 | 1 |bgcolor=gold| '''3''' | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — !7 |-align=center |rowspan=6|12 | align=left|{{sortname|Henri|Pélissier||Pelissier, Henri}} | align=left|{{FRA}} | 1911 | 1921 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 ! 6 |-align=center | align=left|{{sortname|Alfredo|Binda}} | align=left|{{ITA}} | 1925 | 1931 | 2 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 4 ! 6 |-align=center | align=left|{{sortname|Fred|De Bruyne}} | align=left|{{BEL}} | 1956 | 1959 | 1 | 1 | 1 | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — ! 6 |-align=center | align=left|{{sortname|Francesco|Moser}} | align=left|{{ITA}} | 1975 | 1984 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 ! 6 |-align=center | align=left|{{sortname|Moreno|Argentin}} | align=left|{{ITA}} | 1985 | 1991 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 4 | 1 ! 6 |-align=center | align=left|{{sortname|Johan|Museeuw}} | align=left|{{BEL}} | 1993 | 2002 | align=center style="color:#ccc;"| — |bgcolor=gold| '''3''' | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 6 |-align=center |rowspan=6| 18 | align=left|{{sortname|Gaetano|Belloni}} | align=left|{{ITA}} | 1915 | 1928 | 2 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 ! 5 |-align=center | align=left|{{sortname|Rik|Van Steenbergen}} | align=left|{{BEL}} | 1944 | 1954 | 1 | 2 | 2 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 5 |-align=center | align=left|{{sortname|Bernard|Hinault}} | align=left|{{FRA}} | 1977 | 1984 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | 2 | 2 ! 5 |-align=center | align=left|{{sortname|Michele|Bartoli}} | align=left|{{ITA}} | 1996 | 2003 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 | 2 ! 5 |-align=center | align=left|{{sortname|Paolo|Bettini}} | align=left|{{ITA}} | 2000 | 2006 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 | 2 ! 5 |-align=center | align=left|{{sortname|Philippe|Gilbert}} | align=left|{{BEL}} | 2009 | 2019 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | 1 | 1 | 2 ! 5 |-align=center |rowspan=10| 24 | align=left|{{sortname|Gaston|Rebry}} | align=left|{{BEL}} | 1931 | 1935 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 4 |-align=center | align=left|{{sortname|Alfons|Schepers}} | align=left|{{BEL}} | 1929 | 1935 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — ! 4 |-align=center | align=left|{{sortname|Louison|Bobet}} | align=left|{{FRA}} | 1951 | 1956 | 1 | 1 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 ! 4 |-align=center | align=left|{{sortname|Germain|Derycke}} | align=left|{{BEL}} | 1953 | 1958 | 1 | 1 | 1 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — ! 4 |-align=center | align=left|{{sortname|Felice|Gimondi}} | align=left|{{ITA}} | 1966 | 1974 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 ! 4 |-align=center | align=left|{{sortname|Walter|Godefroot}} | align=left|{{BEL}} | 1967 | 1978 | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 | 1 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — ! 4 |-align=center | align=left|{{sortname|Hennie|Kuiper}} | align=left|{{NED}} | 1981 | 1985 | 1 | 1 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 ! 4 |-align=center | align=left|{{sortname|Jan|Raas}} | align=left|{{NED}} | 1977 | 1983 | 1 | 2 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 4 |-align=center | align=left|{{sortname|Erik|Zabel}} | align=left|{{GER}} | 1997 | 2001 | 4 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 4 |-align=center | align=left|{{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=left|{{ESP}} | 2006 | 2017 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 4 | align=center style="color:#ccc;"| — ! 5 |-align=center |rowspan=18| 34 |-align=center | align=left|{{sortname|Léon|Houa}} | align=left|{{BEL}} | 1892 | 1894 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Octave|Lapize}} | align=left|{{FRA}} | 1909 | 1911 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|René|Vermandel}} | align=left|{{BEL}} | 1921 | 1924 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Giovanni|Brunero}} | align=left|{{ITA}} | 1922 | 1924 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Romain|Gijssels}} | align=left|{{BEL}} | 1931 | 1932 | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Achiel|Buysse}} | align=left|{{BEL}} | 1940 | 1943 | align=center style="color:#ccc;"| — |bgcolor=gold| '''3''' | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Fiorenzo|Magni}} | align=left|{{ITA}} | 1949 | 1951 | align=center style="color:#ccc;"| — |bgcolor=gold| '''3''' | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Jo|de Roo}} | align=left|{{NED}} | 1962 | 1965 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Emile|Daems}} | align=left|{{BEL}} | 1960 | 1963 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Tom|Simpson}} | align=left|{{GBR}} | 1961 | 1965 | 1 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Eric|Leman}} | align=left|{{BEL}} | 1970 | 1973 | align=center style="color:#ccc;"| — |bgcolor=gold| '''3''' | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Andrej|Čmil}} | align=left|{{MDA}}<br>{{BEL}} | 1994 | 2000 | 1 | 1 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Andrea|Tafi|Andrea Tafi (kolesar)}} | align=left|{{ITA}} | 1996 | 2002 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | 1 ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Peter|Van Petegem}} | align=left|{{BEL}} | 1999 | 2003 | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Oscar|Freire}} | align=left|{{ESP}} | 2004 | 2010 | 3 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Damiano|Cunego}} | align=left|{{ITA}} | 2004 | 2008 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 3 ! 3 |-align=center | align=left|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} | align=left|{{ITA}} | 2015 | 2018 | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | 2 ! 3 |-align=center |rowspan=2|114 | align=left style="background:#CFECEC"|{{sortname|Primož|Roglič}} | align=left|{{SLO}} | 2020 | | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center| 1 | align=center style="color:#ccc;"| — ! 1 |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{sortname|Matej|Mohorič}} | align=left|{{SLO}} | 2022 | | 1 | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — | align=center style="color:#ccc;"| — ! 1 |} === Po državah === {| class="wikitable sortable" |- ! Uvr. ! Država ! width=40px|[[Milano–San Remo|M–S]] ! width=40px|[[Dirka po Flandriji|ToF]] ! width=40px|[[Pariz–Roubaix|P–R]] ! width=40px|[[Liège–Bastogne–Liège|L–B–L]] ! width=40px|[[Dirka po Lombardiji|GdL]] ! Skupaj |-align=center | 1 | align=left|{{BEL}} | 23 |bgcolor=gold| '''69''' |bgcolor=gold| '''58''' |bgcolor=gold| '''61''' | 12 |bgcolor=gold| '''223''' |-align=center | 2 | align=left|{{ITA}} |bgcolor=gold| '''51''' | 11 | 14 | 12 |bgcolor=gold| '''69''' | 157 |-align=center | 3 | align=left|{{FRA}} | 14 | 3 | 28 | 5 | 12 | 62 |-align=center | 4 | align=left|{{NED}} | 5 | 13 | 10 | 4 | 4 | 36 |-align=center | 5 | align=left|{{SUI}} | 2 | 4 | 4 | 6 | 5 | 21 |-align=center | rowspan=1|6 | align=left|{{SLO}} | 2 | 3 | 0 | 4 | 5 | 14 |-align=center | rowspan=1|7 | align=left|{{GER}} | 7 | 2 | 2 | 2 | 0 | 13 |-align=center |rowspan=2| 8 | align=left|{{IRL}} | 2 | 0 | 2 | 3 | 4 | 11 |-align=center | align=left|{{ESP}} | 5 | 0 | 0 | 4 | 2 | 11 |-align=center | rowspan=3| 10 | align=left|{{AUS}} | 2 | 0 | 2 | 1 | 0 | 5 |-align=center | align=left|{{DEN}} | 0 | 2 | 0 | 2 | 1 | 5 |-align=center | align=left|{{LUX}} | 0 | 0 | 1 | 3 | 1 | 5 |-align=center |rowspan=1|13 | align=left|{{GBR2}} | 2 | 1 | 0 | 0 | 1 | 4 |-align=center |rowspan=1|14 | align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 0 | 3 | 0 | 3 |-align=center |rowspan=3|15 | align=left|{{NOR}} | 1 | 1 | 0 | 0 | 0 | 2 |-align=center | align=left|{{RUS}} | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 | 2 |-align=center | align=left|{{SVK}} | 0 | 1 | 1 | 0 | 0 | 2 |-align=center |rowspan=6|18 | align=left|{{COL}} | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 |-align=center | align=left|{{LTU}} | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 |-align=center | align=left|{{MDA}} | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 1 |-align=center | align=left|{{POL}} | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 |-align=center | align=left|{{SWE}} | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 1 |-align=center | align=left|{{USA}} | 0 | 0 | 0 | 1 | 0 | 1 |- |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili spomeniki isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|Točkovanje |- ! Novo ! Prejšnje |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|800 |style="color:#ccc;" align=center width=65px|500 |- !2. mesto |align=center|640 |style="color:#ccc;" align=center|400 |- !3. mesto |align=center|520 |style="color:#ccc;" align=center|325 |- !4. mesto |align=center|440 |style="color:#ccc;" align=center|275 |- !5. mesto |align=center|360 |style="color:#ccc;" align=center|225 |- !6. mesto |align=center|280 |style="color:#ccc;" align=center|175 |- !7. mesto |align=center|240 |style="color:#ccc;" align=center|150 |- !8. mesto |align=center|200 |style="color:#ccc;" align=center|125 |- !9. mesto |align=center|160 |style="color:#ccc;" align=center|100 |- !10. mesto |align=center|135 |style="color:#ccc;" align=center|85 |- !11. mesto |align=center|110 |style="color:#ccc;" align=center|70 |- !12. mesto |align=center|95 |style="color:#ccc;" align=center|60 |- !13. mesto |align=center|85 |style="color:#ccc;" align=center|50 |- !14. mesto |align=center|65 |style="color:#ccc;" align=center|40 |- !15. mesto |align=center|55 |style="color:#ccc;" align=center|35 |- !16.−20. mesto |align=center|50 |style="color:#ccc;" align=center|30 |- !21.−30. mesto |align=center|30 |style="color:#ccc;" align=center|20 |- !31.−50. mesto |align=center|15 |style="color:#ccc;" align=center|10 |- !51.−55. mesto |align=center|10 |style="color:#ccc;" align=center|5 |- !56.−60. mesto |align=center|5 |style="color:#ccc;" align=center|3 |} ==Sklici== {{sklici}} {{Kolesarske klasike}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] p9renjc7zn9c3i8myp203n4upa2i864 Lakota v Kazahstanu 1931–1933 0 510304 6659009 6658682 2026-04-12T14:18:10Z Lp0 on fire 251215 Remove spam reference that was translated from enwiki; replace with citation needed 6659009 wikitext text/x-wiki '''Lakota v Kazahstanu 1931–1933''', znana tudi kot '''Asharshylyk''' in '''Zulmat''' ter '''Kazahstanska katastrofa''',<ref>[[:en:Robert_Conquest|Conquest, Robert]] (1987). ''The Harvest of Sorrow: Soviet Collectivization and the Terror-famine''.</ref> je bila lakota, v kateri je umrlo 1,5 milijona ljudi v sovjetskem [[Kazahstan|Kazahstanu]], ki je bil takrat del Ruske socialistične federativne sovjetske republike v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], od katerih je bilo 1,3 milijona etničnih Kazahstancev. Ocenjujejo, da je zaradi lakote umrlo od 38 do 42 odstotkov vseh Kazahstancev,<ref name="Getty and Manning">{{navedi knjigo|title=Stalinist Terror: New Perspectives|url=https://archive.org/details/stalinistterrorn00gett|url-access=limited|publisher=Cambridge University Press|year=1993|isbn=9780521446709|editor-last1=Getty|editor-first1=J. Arch|editor-last2=Manning|editor-first2=Roberta Thompson|page=[https://archive.org/details/stalinistterrorn00gett/page/n274 265]}}</ref> kar je najvišji odstotek katere koli etnične skupine, ki jo je ubila [[Sovjetska lakota 1932-1933|sovjetska lakota v letih 1932–1933]]. Drugi viri navajajo, da je umrlo kar 2,0 do 2,3 milijona.<ref>{{navedi splet|last=Pannier|first=Bruce|date=28 December 2007|url=https://www.rferl.org/a/1079304.html|title=Kazakhstan: The Forgotten Famine|website=RFERL|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|accessdate=26 November 2021}}</ref> {{Infopolje Napad na civiliste|title=Lakota v Kazahstanu 1931–1933|image=ALAGolod.jpg|caption=Spominska kocka na mestu, postavljena za bodoči spomenik žrtvam lakote (1931–1933) v središču Almatyja v Kazahstanu. Spomenik je bil zgrajen leta 2017.|date=1931–1933|location=[[Kazahstan]], [[Sovjetska zveza]]|victims=2,0 do 2,3 milijona}} Lakota se je začela pozimi 1930, eno leto pred drugo lakoto v [[Ukrajina|Ukrajini]], imenovano [[gladomor]], z vrhuncem v letih 1931–1933.<ref>{{navedi splet| url=http://www.rferl.org/content/article/1079304.html|title=Kazakhstan: The Forgotten Famine|last=Pannier|first=Bruce|date=28 December 2007|publisher=Rferl.org|access-date=9 July 2015}}</ref><ref name="Ohayon">{{navedi splet|last=Isabelle|first=Ohayon|title=The Kazakh Famine: The Beginnings of Sedentarization|date=13 January 2016|url=https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/kazakh-famine-beginnings-sedentarization}}</ref><ref name="Cameron 2016">{{cite journal|last=Cameron|first=Sarah|date=10 September 2016|title=The Kazakh Famine of 1930–33: Current Research and New Directions|url=https://www.researchgate.net/publication/308010845_The_Kazakh_Famine_of_1930-33_Current_Research_and_New_Directions|journal=East/West: Journal of Ukrainian Studies|language=en|volume=3|issue=2|pages=117–132|doi=10.21226/T2T59X|issn=2292-7956|access-date=19 November 2021|via=ResearchGate}}</ref> Zaradi lakote so Kazahstanci postali manjšina v Kazahstanski ASSR, kar je povzročilo ogromno ljudi, ki so umrli ali so sami se izselili in šele v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so Kazahstanci ponovno postali največja etnična skupina v Kazahstanu. Pred lakoto je bilo okoli 60 % prebivalcev republike etničnih Kazahstancev, delež pa se je po lakoti močno zmanjšal na okoli 38 % prebivalstva.<ref name="auto">Қазақстан тарихы: Аса маңызды кезеңдері мен ғылыми мәселелері. Жалпы білім беретін мектептің қоғамдык- гуманитарлық бағытындағы 11-сыныбына арналған оқулық / М.Қойгелдиев, Ә.Төлеубаев, Ж.Қасымбаев, т.б. — Алматы: «Мектеп» баспасы, 2007. — 304 бет,суретті. {{ISBN|9965-36-106-1}}</ref> Nekateri znanstveniki menijo, da lakota spada v širšo zgodovino kolektivizacije v Sovjetski zvezi in del sovjetske lakote v letih 1932–1933. Nekateri zgodovinarji in znanstveniki lakoto opisujejo kot genocid nad Kazahstanci, ki ga je zagrešila sovjetska država, vendar ni dokazov, ki bi podprli to stališče.<ref>{{navedi splet|last=Ohayon|first=Isabelle|date=28 September 2013|url=https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/kazakh-famine-beginnings-sedentarization.html|url-status=live|title=The Kazakh Famine: The Beginnings of Sedentarization|website=Sciences Po|publisher=Paris Institute of Political Studies|access-date=19 December 2021|quote=V zgodnjih 1990-ih so nekateri kazahstanski zgodovinarji (Abylkhozhin, Tatimov) lakoto označili za »Gološčekinov genocid«, pri čemer so izključno odgovornost za to tragedijo pripisali prvemu sekretarju Komunistične partije Kazahstana in poudarili njegovo prezir do ljudi, ki so jih dojemali kot zaostale. Čeprav v magnum opusu zgodovine Kazahstana (Zgodovina Kazahstana s drevnejshyhvremen do našihdnej, 2010: 284 in drugo), argument o genocidu, ki ga trenutno najdemo v nekaterih učbenikih, ni omenjen, je bil do neke mere prazna vaja, ker ni temeljil na mednarodnopravni definiciji genocida in ni šel posebej daleč v smislu dokazov. Namesto tega so bili ti argumenti skladni z uradno sovjetsko trditvijo, da prisilni odstop Gološčekina in njegova zamenjava z Mirzojanom razkrivata, da je bil celoten dogodek delo enega samega človeka. Čeprav je bilo dokazano in priznano, da je Gološčekin kot politični vodja igral ključno vlogo pri prikrivanju celotnega obsega povečanja umrljivosti med letoma 1930 in 1933, še vedno obstaja malo dokazov o želji vlade ali posameznih posameznikov, da bi iztrebili Kazahstance kot skupino, ali celo o tem, da bi ugotovili prepričljive motive za takšno premišljeno strategijo. Dejansko kazahstansko prebivalstvo nikoli ni predstavljalo politične nevarnosti za sovjetsko vlado, niti protestno gibanje ali secesionistična nagnjenja med prebivalstvom niso nikoli ogrožala sovjetske ozemeljske celovitosti.(Ohayon, 2006: 365).}}</ref> V Kazahstanu so nekatere študije ponovile sovjetsko razlago genocida in ga označile kot genocid Gološčekin (kazaško: Голощёкин геноциді / Goloşekindık genotsid, kazahstanska izgovorjava: [ɡɐləˌʂʲokʲinˡtʂʲokʲinˈdʂʲokʲinˈdʂʲokʲinˈdʂʲokʲinˈdʂʲokʲinˈdəpchysɪma-je-tətəschyɐɪ]. Gološčekin je bil prvi sekretar komunistične partije v Kazahstanski SSR in je znan tudi kot eden glavnih storilcev [[Usmrtitev družine Romanov|usmrtitve družine Romanov]]. == Etimologija == Lakota je splošno znana kot ''Ašaršilik''.<ref name=":0">{{cite journal |last=Ertz |first=Simon |year=2005 |title=The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives |journal=Zhe: Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies |issue=1 |pages=1–14}}</ref><ref name=":1">{{cite book |last=Levene |first=Mark |url=https://books.google.com/books?id=OwBGDwAAQBAJ |title=Devastation Volume I: The European Rimlands 1912–1938 |publisher=Oxford University Press |year=2018 |isbn=978-0-1925-0941-3 |edition=E-book |location=Oxford}}</ref> Izvira iz kazaščine: Ашаршылық, [ɑʃɑrʃɯˈɫɯq], kar pomeni 'lakota' ali 'strah'. == Ozadje == V letih pred lakoto je več medsebojno povezanih dejavnikov igralo ključno vlogo pri poslabšanju težkih razmer. Zgodovinski kontekst je oblikoval kompleksen preplet demografskih sprememb in tradicionalnih nomadskih živinorejskih praks v Srednji Aziji, zlasti osredotočenih na prehrano, ki je temeljila na mesu in mlečnih izdelkih. Nomadski življenjski slog Kazahov je vključeval sezonsko selitev čred čez prostrana stepska območja kot odgovor na nepredvidljivo razpoložljivost pašnih virov, ki jo je povzročalo ostro podnebje in raznolik teren regije. Posledično je odvisnost od mesa živine, zlasti med dolgimi in ostrimi zimami, postala temeljni vidik preživetja v kazahstanski stepi.<ref>{{Cite book |last=Cope |first=Tim |title=On the Trail of Genghis Khan: An Epic Journey Through the Land of the Nomads |publisher=Bloomsbury |year=2013 |isbn=9781408825051 |page=33}}</ref> Ključno vlogo je imela tudi demografska krajina, saj je bilo prebivalstvo v regiji zaznamovano s precejšnjim številom nomadskih kazaških pastirjev, kar je prispevalo k odvisnosti od živine za preživetje. Tradicionalne prakse reje živali in uživanja njihovega mesa so bile tesno povezane s kulturnimi normami in zgodovinskimi tradicijami Kazahstana.<ref name=":13">{{Cite book |last=Breyfogle |first=Nicholas B. |title=Eurasian Environments: Nature and Ecology in Imperial Russian and Soviet History |publisher=University of Pittsburgh Press |isbn=978-0-8229-6563-3 |location= |publication-place= |publication-date=6 November 2018}}</ref> Vendar pa je uničenje nomadskega živinorejstva imelo korenine v 19. stoletju z rusko osvojitvijo Srednje Azije, kar je pomenilo pomembno prelomnico. Ruske oblasti so uvedle spremembe, ki so vključevale prodajo rodovitne zemlje na dražbi, da bi v regijo privabile ruske kmete s poudarkom na kmetijstvu, s ciljem preoblikovanja tradicionalnega nomadskega načina življenja.<ref>{{Cite book |title=Conflict, Cleavage, and Change in Central Asia and the Caucasus |publisher=Cambridge University Press |year=1997 |isbn=0-521-59246-1 |editor-last=Dawisha |editor-first=Karen |pages=203–204 |editor-last2=Barrott |editor-first2=Bruce}}</ref> Ta sprememba v rabi zemljišč in gospodarskih dejavnostih je porušila občutljivo ravnovesje, ki so ga kazaški pastirji vzdrževali tisočletja, kar je povzročilo zmanjšano nomadsko mobilnost in povečano porabo žita. Te spremembe so postavile temelje za nadaljnje motnje v začetku 20. stoletja, ko se je regija spopadala s posledicami [[ruska revolucija|ruske revolucije]] in poznejše [[ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]]. Razmere je še poslabšala politika ''Prodrazvyorstke'', ki jo je sprejela boljševiška vlada, skupaj z že tako zahtevnimi posledicami hude občasne suše, ki je vključevala rekviriranje žita s podeželja za podporo mestnemu prebivalstvu in izvoz, kar je privedlo do kazahstanske lakote med letoma 1919 in 1922, v kateri je umrlo približno od 400.000 do 2 milijona ljudi.<ref name="Krasnobaeva">{{Cite web |last=Krasnobaeva |first=Nelli Leonidovna |date=2004 |title=Население Казахстана в конце XIX-первой четверти XX века |trans-title=Population of Kazakhstan from late 19th to early 20th centuries |url=http://cheloveknauka.com/naselenie-kazahstana-v-kontse-xix-pervoy-chetverti-xx-veka |journal= |language=ru |access-date=26 September 2016}}</ref><ref name=":02">{{Cite book |last=Everett-Heath |first=Tom |url=https://books.google.com/books?id=lF2QAgAAQBAJ&pg=PA7 |title=Central Asia: Aspects of Transition |date=8 December 2003 |publisher=Routledge |isbn=9781135798239 |pages=7 |language=en}}</ref> Z ustanovitvijo Sovjetske zveze leta 1922 je bil Kazahstan potegnjen v sfero sovjetske oblasti. Ta prehod je regijo postavil pod vpliv politik, ki jih je sprejela sovjetska vlada, zlasti prvega petletnega načrta, ki ga je izvajal Josif Stalin. V središču teh politik je bilo prizadevanje za kolektivizacijo kmetijstva, prakso, ki je vključevala vključevanje zasebnih zemljiških posesti in dela v kolektivno kmetovanje.<ref>{{Cite book |last=Daly |first=Jonathan |title=Hammer, Sickle, and Soil: The Soviet Drive to Collectivize Agriculture |publisher=Hoover Institution Press |year=2017 |isbn=9780817920661 |location=Leland Stanford Junior University |publication-place=Stanford, California}}</ref> == Pregled == Znaki kazahstanske lakote so se začeli pojavljati v poznih 1920-ih, dejavnik pa je bilo obdobje med letoma 1927 in 1928, obdobje ekstremnega mraza, v katerem je govedo stradalo in se ni moglo pasti.<ref>{{cite magazine |last=Bird |first=Joshua |date=13 April 2019 |title='The Hungry Steppe: Famine, Violence, and the Making of Soviet Kazakhstan' by Sarah Cameron |url=https://asianreviewofbooks.com/content/the-hungry-steppe-famine-violence-and-the-making-of-soviet-kazakhstan-by-sarah-cameron/ |magazine=Asian Review of Books |access-date=17 November 2021}}</ref><ref name="Wheatcroft 2020">{{cite journal |last=Wheatcroft |first=Stephen G. |date=August 2020 |title=The Complexity of the Kazakh Famine: Food Problems and Faulty Perceptions |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |issue=4 |pages=593–597 |doi=10.1080/14623528.2020.1807143 |s2cid=225333205}}</ref> Leta 1928 so sovjetske oblasti začele kolektivizacijsko kampanjo za zaplembo goveda bogatejšim Kazahom, imenovanim ''bai'', znano kot ''Mali oktober''. Kampanjo zaplembe so Kazahi izvajali proti drugim Kazahom, ti Kazahi pa so se sami odločili, kdo je ''bai'' in koliko jim bodo zaplenili.{{sfnp|Cameron|2018|p=71}} Nomadski Kazahi, ki so se ukvarjali s pašništvom, so bili prisilno nameščeni v kolektivne kmetije, kar je povzročilo zmanjšanje ustrezne paše.<ref name=":32">{{Cite web |last=Cameron |first=Sarah |date=26 March 2012 |title=The Kazakh Famine of 1930-33 and the Politics of History in the Post-Soviet Space |url=https://www.wilsoncenter.org/event/the-kazakh-famine-1930-33-and-the-politics-history-the-post-soviet-space |access-date=29 July 2022 |website=www.wilsoncenter.org |language=en}}</ref> Namen te akcije je bil, da bi Kazahe aktivno vključili v preobrazbo kazahstanske družbe.{{sfnp|Cameron|2018|p=72}} Zaradi kampanje proti njim je bilo morda deportiranih več kot 10.000 bajev.{{sfnp|Cameron|2018|p=95}} Kampanja je sledila aretacijam nekdanjih članov gibanja Alaš ter zatiranju verskih oblasti in praks.<ref name="compnicc">{{cite journal |last=Pianciola |first=Niccolò |title=Ukraine and Kazakhstan: Comparing the Famine |journal=Contemporary European History |date=23 July 2018 |volume=27 |issue=3 |pages=440–444 |doi=10.1017/S0960777318000309 |s2cid=165354361 |doi-access=free }}</ref> Kazahstanska živina in žito sta bila v veliki meri pridobljena med letoma 1929 in 1932, pri čemer je bila leta 1930 zasežena tretjina žita v republiki in več kot milijon ton zaplenjenih za oskrbo mest s hrano. Med letoma 1930 in 1931 je bila zasežena tretjina kazahstanske živine. Živina je bila premeščena v [[Moskva|Moskvo]] in [[Leningrad]], kar po mnenju Niccola Pianciole kaže, da so bili Kazahstanci zavestno žrtvovani imperialni hierarhiji potrošnje.<ref>{{cite journal |last1=Pianciola |first1=Niccolò |date=28 September 2022 |title=Sacrificing the Qazaqs: The Stalinist Hierarchy of Consumption and the Great Famine of 1931–33 in Kazakhstan |url=https://brill.com/view/journals/jcah/1/2/article-p225_1.xml?ebody=abstract%2Fexcerpt |journal=Journal of Central Asian History |volume=1 |issue=2 |pages=225–272 |doi=10.1163/27728668-12340008 |url-access=subscription |access-date=17 October 2023}}</ref> Nekateri Kazahi so bili izgnani s svoje zemlje, da bi naredili prostor za 200.000 ''posebnih naseljencev'' in zapornikov [[gulag]]a,{{sfnp|Cameron|2018|p=175}} del nezadostne zaloge hrane v Kazahstanu pa je bil namenjen tudi takim zapornikom in naseljencem.{{sfnp|Cameron|2018|p=99}} Pomoč v hrani Kazahom je bila selektivno razdeljena za odpravo razrednih sovražnikov. Mnogim Kazahom je bila zavrnjena pomoč v hrani, saj so jih lokalni uradniki imeli za neproduktivne, zato so pomoč v hrani namesto tega zagotovili evropskim delavcem v državi.{{sfnp|Kindler|2018|pp=176–177}} Kljub temu so Kazahi od države prejeli nekaj nujne pomoči v hrani,<ref name="Newton 2014">{{cite book |last=Newton |first=Scott |url=https://books.google.com/books?id=KU2LBQAAQBAJ |title=Law and the Making of the Soviet World: The Red Demiurge |publisher=Routledge |year=2014 |isbn=978-1-317-92977-2 |page=[https://books.google.com/books?id=KU2LBQAAQBAJ&pg=PT100 100]}}</ref> čeprav večina ni prispela ali pa je prispela z veliko zamudo.{{sfnp|Cameron|2018|p=159}} Sovjetski uradniki so v Kazahstan poslali zdravstveno osebje, da bi cepili 200.000 Kazahstancev proti črnim kozam.<ref name="Taugerreview">Cameron (2018), p. 175.</ref> Kazahstanske žrtve lakote so bile močno diskriminirane in izgnane iz praktično vseh sektorjev kazahstanske družbe.{{sfnp|Kindler|2018|p=180}} Sovjetske oblasti so Kazahstance v zasebnih dopisih označevale za ''dvonoge volkove''.<ref>Kindler, Robert, 2018, pg. 197</ref> Medtem ko je divjala lakota, so sovjetske oblasti še naprej nabavljale žito od Kazahov, Stalin pa se je izrecno zavzemal za ''represivno pot'' v procesu zbiranja, ker so se nabave ''ostro zmanjšale''.{{sfnp|Cameron|2018|p=159}} V tem duhu je bilo leta 1932 32 od manj kot 200 okrožij v Kazahstanu, ki niso izpolnjevala kvot za proizvodnjo žita, uvrščenih na črni seznam, kar pomeni, da jim je bilo prepovedano trgovati z drugimi vasmi.<ref name="Pianciola 2020">{{cite journal |last=Pianciola |first=Niccolò |date=August 2020 |title=Environment, Empire, and the Great Famine in Stalin's Kazakhstan |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |issue=4 |pages=588–592 |doi=10.1080/14623528.2020.1807140 |s2cid=225294912}}</ref> Kot je zgodovinarka Sarah Cameron opisala v intervjuju za Davisov center Univerze Harvard, je »[v] strategiji, ki je bila izrecno zasnovana po tehniki, ki so jo uporabljali proti stradajočim Ukrajincem, več regij Kazahstana uvrstilo na črni seznam. To je v bistvu ujelo stradajoče Kazahe v cone smrti, kjer ni bilo mogoče najti hrane.«<ref name=":2">{{cite web |last=Cameron |first=Sarah |date=20 May 2020 |title=Remembering the Kazakh Famine |url=https://daviscenter.fas.harvard.edu/insights/remembering-kazakh-famine |access-date=29 December 2021 |website=Davis Center for Russian and Eurasian Studies |publisher=Harvard University |quote="Moscow's sweeping program of state-led transformation clearly anticipates the cultural disruption of Kazakh society. And there's evidence to indicate that the Kazakh famine fits an expanded definition of genocide."}}</ref> Leta 1933 je Filippa Gološčokina zamenjal Levon Mirzojan iz Armenije,<ref>Kindler, Robert, 2018, p. 193</ref> ki je bil represiven zlasti do beguncev zaradi lakote in je odrekal pomoč s hrano območjem, ki so jih vodili kadri, ki so prosili za več hrane za svoje regije z uporabo, po Cameronovih besedah, »solznih telegramov«; v enem primeru je pod Mirzojanovo vladavino potisnil pooblaščenec dokumente o pomoči s hrano v žep in imel poročno slavje, namesto da bi jih prenesel cel mesec, medtem ko je na stotine Kazahov stradalo.{{sfnp|Cameron|2018|p=162}} Kmalu po prihodu je Mirzojan napovedal, da so tisti, ki so pobegnili ali kradli žito, »sovražniki« Sovjetske zveze in da bo republika proti njim sprejela »stroge ukrepe«. Vendar pa, kot ugotavlja Cameron, bi to definicijo lahko razširili na vsakega stradajočega begunca v državi.<ref name=":14">Cameron, Sarah (2018). ''The Hungry Steppe: Famine, Violence, and the Making of Soviet Kazakhstan''. Cornell University Press. {{ISBN|978-1-5017-3044-3}}. p. 162.</ref> Mirzojan se je s to kampanjo zavzemal za uporabo brutalnega kaznovanja, kot je streljanje. Na tisoče Kazahov se je nasilno uprlo kolektivizacijski kampanji z orožjem, ki ga je pustila bela vojska, samo leta 1930 pa je prišlo do osmih uporov.{{sfnp|Cameron|2018|p=124}} Na polotoku Mangišlak se je med letoma 1929 in 1931 uprlo 15.000 upornikov. V enem uporu so Kazahi zavzeli mesto Suzak v Irgizu, vrnili zaseženo premoženje in uničili skladišča žita. Uporniki so ob prevzemu omenjenega mesta tudi obglavili in odrezali ušesa članom stranke.{{sfnp|Cameron|2018|p=125}} Drugi Kazahstanci v uporih so se borili za ponovno odprtje prej zaprtih mošej in osvoboditev verskih voditeljev. Poročajo, da so uradniki OGPU pili kri Kazahstancev, ustreljenih med zatiranjem uporov. Nižji kadri so bili pogosto nezadovoljni in so se pridružili uporom, da bi pomagali v boju proti silam Rdeče armade.{{sfnp|Cameron|2018|p=125}} Pomemben kazahstanski pisatelj [[Gabit Musirepov]] je poročal, da je v okrožju Turgai v Kazahstanu našel trupla, ''zložena kot drva'' ob cesti. Drugo poročilo je pričalo, da »ni redko srečati kazahstanske družine, ki bežijo od nevednega kraja in za seboj vlečejo sani, na katerih leži truplo otroka, ki je umrl na poti.«<ref name=":15">Richter, James, [https://citations.springernature.com/item?doi=10.1057/9780230116429_5 ''Famine, Memory, and Politics in the Post-Soviet Space: Contrasting Echoes of Collectivization in Ukraine and Kazakhstan''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250105032805/https://citations.springernature.com/item?doi=10.1057/9780230116429_5 |date=5 January 2025 }}, Nationalities Papers, 2019, P. 1 {{doi|10.1017/nps.2019.17}}</ref> Čeprav tega ni videl neposredno, je bil Valižan Gareth Jones verjetno prvi novinar, ki je poročal o lakoti v Kazahstanu.<ref>{{cite web | title=Hungersnot in Russland? - Berliner Tageblatt, April 1st 1933 | url=https://www.garethjones.org/published_articles/soviet_articles/hungersnot_in_russland.htm |website=www.garethjones.org |access-date=4 August 2025}}</ref> Marca 1933 mu je »Nemec iz Srednje Azije« povedal, da je »vsaj milijon od 5 milijonov ... umrlo zaradi lakote«, v svoj dnevnik pa je zapisal tudi »trupla v Kazahstanu. Grozne razmere.«<ref>{{cite web | title=Russian Diary, 1933, March 20-24 | url=https://viewer.library.wales/5170708#?xywh=-1233%2C0%2C3954%2C2330&cv=71 |website=National Library of Wales Viewer |access-date=4 August 2025}}</ref> V knjigi učenjaka Jamesa Richterja z naslovom ''Lakota, spomin in politika v postsovjetskem prostoru: kontrastni odmevi kolektivizacije v Ukrajini in Kazahstanu'', ki jo je izdala založba Cambridge University Press, je dokumentiranih veliko pričevanj preživelih: <blockquote>Moj prvi spomin je na luno. Bila je jesen, mrzlo in bili smo nekje na poti. Zavit, se je voz pod mano zibal. Nenadoma sem se ustavil in na črnem nebu sem zagledal to ogromno luno. Bila je polna, okrogla in močno svetila. Ležal sem na hrbtu in se dolgo nisem mogel odtrgati od pogleda. Ko sem se obrnil, sem na tleh jasno videl nekakšno goščavo z raztegnjenimi, skrivljenimi vejami; veliko jih je bilo na obeh straneh ceste: bili so ljudje. Togi in tihi so ležali na tleh ... Bilo je leto '31 in takrat smo se premikali iz razpadajočega avla v Turgaj.<ref name=":3">Richter, J. (2020). [https://www.cambridge.org/core/journals/nationalities-papers/article/famine-memory-and-politics-in-the-postsoviet-space-contrasting-echoes-of-collectivization-in-ukraine-and-kazakhstan/A50AB1E3CDAD358A19800A18DB1C03C3 Famine, Memory, and Politics in the Post-Soviet Space: Contrasting Echoes of Collectivization in Ukraine and Kazakhstan.] ''Nationalities Papers,'' ''48''(3), 476-491. {{doi|10.1017/nps.2019.17}}</ref></blockquote> == Žrtve == Kazahstan je vključeval nekatere regije, ki jih je lakota močno prizadela, v odstotkih, čeprav je v sovjetski Ukrajini, ki se je začela leto kasneje, umrlo več ljudi.<ref name=Pannier>{{cite web|last=Pannier|first=Bruce |date=28 December 2007 |url=https://www.rferl.org/a/1079304.html|title=Kazakhstan: The Forgotten Famine |website=RFERL|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|access-date=26 November 2021}}</ref> Poleg kazahstanske lakote med letoma 1919 in 1922 je Kazahstan zaradi dejanj sovjetske države v 10–15 letih izgubil več kot polovico svojega prebivalstva.<ref>{{Cite news|url=https://rus.azattyq.org/a/Valery_Mikhailov/1357347.html|title=Во время голода в Казахстане погибло 40 процентов населения|first=Болат|last=Рыскожа|newspaper=Радио Азаттык |date=25 January 2012|via=rus.azattyq.org}}</ref><ref>{{cite book|title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin|last=Snyder|first=Timothy|publisher=Hachette UK|year=2012|isbn=978-0-4650-3297-6|page=[https://archive.org/details/deadlyinnocentsp0000gard/page/90 90]|url=https://archive.org/details/deadlyinnocentsp0000gard/page/90}}</ref> Dva sovjetska popisa prebivalstva sta pokazala, da se je število Kazahov v Kazahstanu zmanjšalo s 3.637.612 leta 1926 na 2.181.520 leta 1937.<ref>{{cite book|title=Central Asia on Display: Proceedings of the VIIth Conference of the European Society for Central Asian Studies|author=European Society for Central Asian Studies|publisher=LIT Verlag Münster|year=2004|isbn=978-3-8258-8309-6|editor-last1=Katschnig|editor-first1=Julia|editor-last2=Rasuly-Paleczek|editor-first2=Gabriele|page=236}}</ref> Tudi etnične manjšine v Kazahstanu so bile močno prizadete. Ukrajinsko prebivalstvo v Kazahstanu se je zmanjšalo z 859.396 na 549.859 (kar je skoraj 36-odstotno zmanjšanje prebivalstva), medtem ko so druge etnične manjšine v Kazahstanu izgubile 12 % oziroma 30 % svojega prebivalstva.<ref name="Ohayon 2016">{{cite web |last=Ohayon |first=Isabelle |date=28 September 2013 |title=The Kazakh Famine: The Beginnings of Sedentarization |url=https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/kazakh-famine-beginnings-sedentarization.html |access-date=19 December 2021 |website=Sciences Po |publisher=Paris Institute of Political Studies}}</ref> Ukrajinci, ki so umrli v Kazahstanu, včasih veljajo za žrtve gladomorja.{{Navedi vir}} === Begunci === Zaradi lakote je med 665.000 in 1,1 milijona Kazahstancev z živino pobegnilo izven Kazahstana na Kitajsko, v Mongolijo, Afganistan, Iran, Turčijo in sovjetske republike Uzbekistan, Kirgizistan, Turkmenistan, Tadžikistan in Rusijo, da bi iskali hrano in zaposlitev v novih industrializiranih območjih Zahodne Sibirije. Ti begunci so s seboj vzeli približno 900.000 glav goveda.<ref name="Ohayon 2016"/> Kazahi, ki so poskušali pobegniti, so bili razvrščeni kot razredni sovražniki in ustreljeni.<ref>{{Cite web |title=Kazakhstan's 1930s Famine Gets Dramatic but Imperfect Portrayal |url=https://www.wilsoncenter.org/blog-post/kazakhstans-1930s-famine-gets-dramatic-imperfect-portrayal |access-date=21 March 2023 |website=www.wilsoncenter.org |date=24 February 2021 |language=en}}</ref> Sovjetska vlada si je prizadevala tudi za njihovo repatriacijo nazaj na sovjetsko ozemlje.{{sfnp|Ohayon|2006}} Ta postopek repatriacije je bil lahko brutalen, saj so v kazahstanske domove vlamljali, tako begunske kot nebegunske Kazahstance pa so na silo izgnali v vlake brez hrane, ogrevanja ali vode.{{sfnp|Cameron|2018|p=150}} 30 % beguncev je umrlo zaradi epidemij in lakote. Begunci, ki so bili repatrirani, so bili vključeni v kolektivne kmetije, kjer so bili mnogi prešibki za delo, v tovarni v [[Semipalatinsk]]u pa je bila polovica beguncev odpuščena v nekaj dneh, drugi polovici pa so odrekli obroke hrane.{{sfnp|Cameron|2018|p=153}} Profesor K.M. Abžanov, direktor Inštituta za zgodovino in etnologijo Kazahstanske akademije znanosti, je izjavil, da je »šestina avtohtonega prebivalstva za vedno zapustila svojo zgodovinsko domovino«.<ref name=":12">{{Cite web |title=Institute of History and Ethnology named after Ch. Ch. Valikhanov hosted scientific-practical conference |url=https://e-history.kz/en/news/show/7902 |access-date=9 June 2023 |website=e-history.kz |date=17 April 2014 |language=en}}</ref> Ko so begunci bežali pred lakoto, jih je sovjetska vlada nasilno poskušala ustaviti.{{sfnp|Kindler|2018|p=11}} V enem primeru so trgovci s humanitarno pomočjo naložili hrano v zadnji del tovornjaka, da bi privabili begunce, nato pa so jih zaklenili v tovornjak in jih odvrgli sredi gora; usoda teh beguncev ni znana.{{sfnp|Kindler|2018|p=177}} Od leta 1930 naprej je bilo na tisoče Kazahstancev ustreljenih, ko so poskušali pobegniti na Kitajsko, na primer v enem zloglasnem umoru 18 do 19 Kazahstancev s strani državnih mejnih stražarjev, imenovanem ''afera Karatal'', v katerem ni bilo le umorov, temveč tudi posilstev več žensk in otrok, kot je ugotovil zdravnik, ki je dogodek analiziral.{{sfnp|Cameron|2018|p=123}}<ref>TsGARK f. 44, op. 12, d. 492, ll. 54, 58.</ref> Oblasti so beg beguncev opredelile kot postopen pojav nomadov, ki se oddaljujejo od svojega "primitivnega" načina življenja. Uradniki OGPU so begunce zaradi lakote sumili, da vzdržujejo kontrarevolucionarne, bai in kulaške 'težnje', ker so se nekateri begunci v republikah, v katere so prispeli, ukvarjali s kriminalom.{{sfnp|Cameron|2018|p=149}} Švicarska poročevalka Ella Maillart, ki je v zgodnjih 1930-ih potovala po sovjetski Srednji Aziji in Kitajski, je bila priča in zapisala o neposrednih učinkih repatriacijske kampanje:<ref name="Ohayon 2016" /> {{quote|V vsakem vagonu, ki je prevažal blago, so bile kazahstanske družine, oblečene v cunje. Čas so si krajšali z nabiranjem uši ... Vlak se ustavi sredi izsušene pokrajine. Ob železnici so natlačene kamele, bombaž, ki ga razkladajo in stehtajo, kupi pšenice na prostem. Iz kazahstanskih vagonov se sliši pridušen zvok kladiva, ki se ponavlja po celotni dolžini vlaka. Zanimivo odkrijem ženske, ki v možnarjih tolčejo žito in delajo moko. Otroci prosijo, naj jih spustijo na tla; na ramenih imajo oblečeno četrtino srajce in na glavah kraste. Ženska si spet nadene beli turban, edini kos oblačila, ki ni raztrgan, in vidim njene mastne lase in srebrne uhane. Njen dojenček, ki se oklepa njene obleke in ima suhe noge, iz katerih štrlijo njegova koščena kolena; njegova majhna zadnjica je brez mišic, majhna masa gumijaste, močno nagubane kože. Od kod prihajajo? Kam gredo?<ref>{{Cite book |url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.17474 |title=Maillart, Aimé |date=2001 |publisher=Oxford University Press |series=Oxford Music Online |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.17474}}</ref>}} Eno poročilo častnika iz Sibirije pravi: »Ko pomislimo na izjemno stisko, v kateri Kazahstanci živijo tukaj z nami, si zlahka predstavljamo, da so stvari v Kazahstanu veliko slabše.«<ref>Kindler, Robert, 2018, pg. 199</ref> Mariam Hakimzhanova opisuje situacijo takole: {{quote|Množice jokajočih ljudi so se zbrale v bližini naše študentske menze. Večina jih je bila žensk. Vsi so imeli otroke: nekateri so jih držali v naročju, drugi so jih vodili za roko. Otroci so obupano jokali: »Na-an, na-an« (»kruh, kruh«). Njihovi kriki so bili srce parajoči. »Dragi moji, prosim, dajte jokajočemu otroku nekaj za jesti,« so s šibkimi glasovi šepetale suhljate ženske. Njihovi prošnji pogledi so me boleli pri srcu.<ref>{{cite web|last1=Азия |first1=Азаттык |url=https://rus.azattyq.org/a/sbrasyvali-trupy-s-obryva-vospominaniya-svideteley-goloda/33433011.html|title="They threw corpses off the cliff, and there was a pile of human remains at the bottom." Memories of witnesses to the famine in Kazakhstan |website=rus.azattyq.org |date=13 June 2025 }}</ref>}} === Kanibalizem === Nekateri stradajoči so postali tako obupani, da so se zatekli h kanibalizmu. To je segalo od uživanja trupel do umorov, da bi se prehranjevali.{{sfnp|Kindler|2018|p=11}}{{sfnp|Cameron|2018|p=156}} Podobna dejanja so se zgodila med vzporedno lakoto v Ukrajini, ko so Ukrajinci in Kazahi stradali po isti taktiki. Kot je Timothy Snyder zapisal o lakotah, ki jih je vsiljevala Sovjetska zveza: {{quote|Preživetje je bil moralni in fizični boj. Zdravnica je junija 1933 pisala prijateljici, da še ni postala kanibalka, vendar "ni prepričana, da ne bom to, ko bo moje pismo prispelo do vas." Dobri ljudje so umrli prvi. Umrli so tisti, ki niso hoteli krasti ali se prostituirati. Umrli so tisti, ki so drugim dajali hrano. Umrli so tisti, ki niso hoteli jesti trupel. Umrli so tisti, ki niso hoteli ubiti svojega bližnjega. Starši, ki so se upirali kanibalizmu, so umrli pred svojimi otroki.<ref name="Snyder 2010">{{cite book | last=Snyder | first=Timothy | title=Bloodlands : Europe between Hitler and Stalin | publisher=Basic Books | publication-place=New York | date=2010 | isbn=978-0-465-00239-9 | oclc=449858698 | author-link = | pages=21–58}}</ref>}} == Posledice in zapuščina == Dve tretjini kazahstanskih preživelih lakote sta se uspešno ustalili zaradi 80-odstotnega zmanjšanja čred, nezmožnosti ponovnega začetka pašništva v neposrednem okolju po lakoti in programa repatriacije in preselitve, ki so ga izvedle sovjetske oblasti.{{sfnp|Ohayon|2006}} Kljub temu Niccolò Pianciola pravi, da je bila sovjetska kampanja za uničenje nomadstva po lakoti hitro zavrnjena in da je nomadstvo celo doživelo ponovni vzpon med drugo svetovno vojno po prenosu živine z nacistično okupiranih ozemelj.<ref name="Pianciola 2020"/> Ibragim Khisamutdinov, ki je kot mlad fant preživel lakoto, je na poti v šolo videl umirati stradajoče Kazahe na ulicah. Več kot 50 let pozneje je zapisal: »Še danes slišim obupane krike umirajočih in njihove klice na pomoč.« Spomenik žrtvam lakote je bil postavljen leta 2017.<ref name=rferl>{{cite web |url=https://www.rferl.org/a/kazakhstan-unveils-monument-victims-soviet-era-famine/28520523.html|title=Kazakhstan Unveils Monument To Victims Of Soviet-Era Famine|website=RFERL |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=31 May 2017|access-date=19 November 2021}}</ref> Turški svet je lakoto opisal kot »zločinsko stalinistično etnično politiko«.<ref>{{cite web|title=Message of the Turkic Council Secretary General on the occasion of the Remembrance Day of the Victims of Political Repressions and Starvation.|date=31 May 2021|publisher=Turkic Council |url=https://www.turkkon.org/en/haberler/message-of-the-turkic-council-secretary-general-on-the-occasion-of-the-remembrance-day-of-the-victims-of-political-repressions-and-starvation_2255}}</ref> Dan spomina na genocid se začne 31. maja za žrtve lakote.<ref>{{cite journal |last=Richter|first=James|date=May 2020|title=Famine, Memory, and Politics in the Post-Soviet Space: Contrasting Echoes of Collectivization in Ukraine and Kazakhstan|journal=Nationalities Papers|volume=48 |issue=3|pages=476–491|doi=10.1017/nps.2019.17|s2cid=212964880|issn=0090-5992}}</ref> <gallery widths="320px" heights="250px"> File:FINAL PROJECT.pdf|Sovjetska lakota 1932–1933 prikazuje migracije iz Kazahstana in visoko oceno 2,3 milijona smrtnih žrtev. Drugi znanstveniki ocenjujejo število smrtnih žrtev 1,5 milijona. File:Kazakhstan demographics 1897-1970 en.png|Glavne etnične skupine v Kazahstanu, 1897–1970. Število Kazahstanov in Ukrajincev se je v tridesetih letih 20. stoletja zaradi lakote zmanjšalo. </gallery> == Upodobitve v medijih == ''Jokajoča stepa'' (''The Crying Steppe'') je kazahstanska dramska igra iz leta 2020, ki jo je režirala Marina Kunarova. Izbrana je bila kot kazahstanski kandidat za najboljši mednarodni celovečerni film na 93. podelitvi nagrad Akademije, vendar ni bila nominirana.<ref name="Kazakhstan">{{cite web |url=https://timeskz.kz/77811-film-plach-velikoy-stepi-vydvinuli-na-oskar-ot-kazahstana.html |title=Фильм "Плач великой степи" выдвинули на "Оскар" от Казахстана |work=Times.kz |date=4 December 2020 |access-date=4 December 2020 |archive-date=4 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201204060245/https://timeskz.kz/77811-film-plach-velikoy-stepi-vydvinuli-na-oskar-ot-kazahstana.html |url-status=dead }}</ref> Film spremlja lovca na orle, ki poskuša rešiti svojo družino. ''Kaš'' (2023), režija Aisultan Seitov. Film spremlja grobarja, ki se med lakoto sooča s težko izbiro.<ref>{{Citation |title=Qash - IMDb |url=https://www.imdb.com/title/tt22046284/ |access-date=7 April 2023 |language=en-US}}</ref> == Glej tudi == * [[Sovjetska lakota 1932-1933|Sovjetska lakota 1932–1933]] * [[Ruska lakota 1921–1922|Ruska lakota 1921–1922]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{cite book |last=Cameron |first=Sarah |title=The Hungry Steppe: Famine, Violence, and the Making of Soviet Kazakhstan |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-3044-3 |url=https://books.google.com/books?id=a-ZmDwAAQBAJ}} * Conquest, Robert, ''The Harvest of Sorrow|The Harvest of Sorrow: Soviet Collectivization and the Terror-famine'', Edmonton: The University of Alberta Press in Association with the Canadian Institute of Ukrainian Studies, 1986. * {{cite book|last=Kindler|first=Robert|title=Stalin's Nomads: Power and Famine in Kazakhstan |place=Pittsburgh |publisher=Pittsburgh University Press|year=2018|isbn=978-0-8229-8614-0 |url=https://books.google.com/books?id=aMVnDwAAQBAJ}} * {{cite book |last=Ohayon |first=Isabelle |title=La sédentarisation des Kazakhs dans l'URSS de Staline. Collectivization et changement social (1928–1945) |place=Paris |publisher=Maisonneuve et Larose |year=2006 |language=fr}} * Sahni, Kalpana. ''Crucifying the Orient: Russian orientalism and the colonization of Caucasus and Central Asia''. Bangkok: White Orchid Press, 1997. [[Kategorija:Lakote v Sovjetski zvezi]] [[Kategorija:Katastrofe v Kazahstanu]] 76jbnggcw2teg24nxvwav5ubqllw60h Družinski oče 0 516826 6659139 6645087 2026-04-13T02:01:23Z Stephan1000000 180309 457 6659139 wikitext text/x-wiki {{ležeči naslov}} {{Infobox television | image = Family Guy television set.svg | list_episodes = | creator = [[Seth MacFarlane]] | developer = {{plainlist| * Seth MacFarlane * [[David Zuckerman (televizijski producent)|David Zuckerman]] }} | voices = {{plainlist| * Seth MacFarlane * [[Alex Borstein]] * [[Seth Green]] * [[Mila Kunis]] * [[Mike Henry (voice actor)|Mike Henry]] * [[Arif Zahir]] * [[Patrick Warburton]] }} | theme_music_composer = [[Walter Murphy]] | composer = {{plainlist| * [[Ron Jones (skladatelj)|Ron Jones]] * [[Walter Murphy]] }} | country = {{USA}} | language = [[angleščina]] | num_seasons = 24 | num_episodes = 457 <!-- Per infobox instructions, do not update until a new episode has premiered!! --> | genre = {{plainlist| *animirana [[sitkom]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.allmovie.com/movie/family-guy-animated-tv-series-v288489|website=[[AllMovie]]|title=Family Guy (1999)|access-date=March 26, 2022|last=Erickson|first=Hal|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302023212/https://www.allmovie.com/movie/family-guy-animated-tv-series-v288489|archive-date=March 2, 2022|url-status=live}}</ref>}} | producer = {{plainlist| * Shannon Smith * Julius Sharpe * [[Kara Vallow]] * [[Steve Marmel]] (2011) * [[Sherry Gunther]] (1999–2003) }} | executive_producer = {{plainlist| * Seth MacFarlane * David Zuckerman (1999–2003) * [[Daniel Palladino]] (2001–02) * [[David A. Goodman]] (2005–12) * [[Chris Sheridan (pisatelj)|Chris Sheridan]] (2005–12) * [[Danny Smith (pisatelj)|Danny Smith]] (2008–) * [[Mark Hentemann]] (2009–15) * [[Steve Callaghan]] (2009–) * [[Alec Sulkin]] (2011–) * [[Wellesley Wild]] (2011–15) * [[Cherry Chevapravatdumrong]] (2012–19) * [[Richard Appel]] (2012–) }} | runtime = {{plainlist| * 20–24 minut * 45 minut (ekskluzivne epizode) }} | company = {{plainlist| * [[Fuzzy Door Productions]] * [[20th Television]]{{efn|Known as 20th Century Fox Television until season 18.}} {{small|(sezone 1–19)}} * [[20th Television Animation]]{{efn|Known as Fox Television Animation until season 18. FTA later became 20th Television Animation during the 19th season. Took over animation from [[Film Roman]] after first two seasons.}} {{small|(sezone 20–)}} }} | distributor = 20th Television | network = [[Fox Broadcasting Company|Fox]]{{efn|Epizoda 50, "[[When You Wish Upon a Weinstein]]", je bila prvič predvajana na [[Adult Swim]], epizoda 147, "[[Partial Terms of Endearment]]", pa na [[BBC Three]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].}} | picture_format = {{plainlist| * [[NTSC]] (S1–8) * [[HDTV]] [[720p]] (S9–) }} | audio_format = {{Plainlist| * [[Dolby Pro Logic|Dolby Surround]] 2.0 (broadcast S1–8) * [[Dolby Digital]] 5.1 (S9–) }} | first_aired = {{Start date|1999|1|31}} | last_aired = present | preceded_by = [[The Life of Larry and Larry & Steve|''The Life of Larry'' and ''Larry & Steve'']] | related = ''[[The Cleveland Show]]''<br />''[[American Dad!]]'' }} '''''Družinski oče''''' (izvirno angleško ''Family Guy'') je ameriška animirana [[situacijska komedija]] za odrasle, ki jo je ustvaril [[Seth MacFarlane]], razvila pa sta jo MacFarlane in [[David Zuckerman]] za [[Fox Broadcasting Company]], in je bila premierno prikazana 31. januarja 1999. Serijo producira [[Fuzzy Door Productions]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.fox.com/familyguy/about|title=About the Show|publisher=Fox Broadcasting Company|access-date=November 15, 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121102043038/http://www.fox.com/familyguy/about/|archive-date=November 2, 2012}}</ref> == Liki == {| class="wikitable" style="text-align:center; |+ ! scope="col" |Lik ! scope="col" |Glasovni igralec |- ! colspan="2" style="background:#ccf;" |Glavni liki |- |[[Peter Griffin]] |[[Seth MacFarlane]] |- |[[Lois Griffin]] |[[Alex Borstein]] |- |[[Chris Griffin]] |[[Seth Green]] |- | rowspan="2" |[[Meg Griffin]] |[[Lacey Chabert]] |- |[[Mila Kunis]] |- |[[Stewie Griffin]] | rowspan="2" |Seth MacFarlane |- |[[Brian Griffin]] |- | rowspan="2" |[[Cleveland Brown]] |[[Mike Henry (voice actor)|Mike Henry]] |- |[[Arif Zahir]] |- |[[Glenn Quagmire]] |Seth MacFarlane |- |Joe Swanson |[[Patrick Warburton]] |- ! colspan="2" style="background:#ccf;" |Stranski liki |- |Tom Tucker |Seth MacFarlane |- |Diane Simmons |[[Lori Alan]] |- |Jonathan Weed |[[Carlos Alazraqui]] |- |Loretta Brown |Alex Borstein |- |Bonnie Swanson |[[Jennifer Tilly]] |- |Rupert |[[Dave Boat|David Boat]] |- |Kevin Swanson |[[Scott Grimes]] |- |Bruce |Mike Henry |- |Jake Tucker |Seth MacFarlane |- |Judge Dignified Q. Blackman |[[Phil LaMarr]] |- |God | rowspan="2" |Seth MacFarlane |- | rowspan="2" |Jesus |- |[[Alec Sulkin]] |- |Carter Pewterschmidt |Seth MacFarlane |- |Babs Pewterschmidt |Alex Borstein |- |[[Mayor Adam West]] |[[Adam West]] |- |Tricia Takanawa |Alex Borstein |- | rowspan="2" |[[Cleveland Brown, Jr.]] |Mike Henry |- |- |[[Kevin Michael Richardson]] |- |Death |[[Adam Carolla]]{{efn|Death was voiced by [[Norm MacDonald]] in some episodes of Season 2.}} |- |Elmer Hartman |Seth MacFarlane |- |Evil Monkey |[[Danny Smith (writer)|Danny Smith]] |- |Horace |John G. Brennan |- |Jim Kaplan |Danny Smith |- |Neil Goldman |Seth Green |- |Ernie The Giant Chicken |Danny Smith |- |Connie D'Amico |[[Lisa Wilhoit]] |- |Jasper |Seth MacFarlane |- |Principal John Shepherd |[[Gary Cole]] |- |Francis Griffin |[[Charles Durning]] |- |Thelma Griffin |[[Phyllis Diller]] |- |[[Herbert (Family Guy character)|John Herbert]] |Mike Henry |- |Mort Goldman |[[Johnny Brennan|John Brennan]] |- |Muriel Goldman |[[Nicole Sullivan]] |- |Seamus Levine |Seth MacFarlane |- |Ollie Williams |Phil LaMarr |- |Carol West |[[Julie Hagerty]] |- |Greased-Up Deaf Guy |Mike Henry |- |Angela |[[Carrie Fisher]] |- |Esther |[[Christina Milian]] |- |Patty |[[Martha MacIsaac]] |- |Ruth Cochamer |[[Emily Osment]] |- |Opie |[[Mark Hentemann]] |- |James William Bottomtooth III |Chris Sheridan |- |Jesse |Mike Henry |- |Al Harrington |Danny Smith |- |James Woods |[[James Woods]] |- |Elle Hitler |Alex Borstein |- |Carl |[[H. John Benjamin]] |- |Jillian Russell-Wilcox |[[Drew Barrymore]] |- |Fouad | rowspan="3" |Mike Henry |- |RJ |- |Consuela |- | rowspan="2" |Tomik & Bellgarde |[[John Viener]] |- |Alec Sulkin |- |Susie Swanson |[[Patrick Stewart]] |- |Donna Tubbs-Brown |[[Sanaa Lathan]] |- |Ida Davis |Seth MacFarlane |- |Jerome |Kevin Michael Richardson |- |Rallo Tubbs |Mike Henry |- |Joyce Kinney |[[Christine Lakin]] |- |Stella |[[Marlee Matlin]] |- |Vinny |[[Tony Sirico]] |- |Roberta Tubbs |[[Reagan Gomez-Preston]] |- |Miss Tammy |[[Rachael MacFarlane]] |- | rowspan="2" |Bert & Sheila |[[Bryan Cranston]] |- |[[Niecy Nash]] |- |Doug |[[Chris Parnell]] |- |Wild Wild West |[[Sam Elliott]] |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{TV-škrbina}} [[Kategorija:Ameriške televizijske serije]] [[Kategorija:Animirane televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 1999]] [[Kategorija:Humoristične televizijske serije]] [[Kategorija:Risanke]] lbsunvn5rug8fc9d0t0qz1psn0nib47 Zgodovina Severne Makedonije 0 517655 6659144 6388016 2026-04-13T06:22:05Z Octopus 13285 /* Srednjeveško obdobje */ povezavi 6659144 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} [[Slika:North Macedonia relief location map.jpg|sličica|298x298_pik|Reliefni zemljevid današnje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]]] '''Zgodovina Severne Makedonije''' zajema zgodovino ozemlja sodobne države [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]. Zgodovinopisje v Severni Makedoniji je kontroverzno, saj obstaja širok spekter nasprotujočih si pogledov na to, kako preučevati in predstaviti zgodovino Severne Makedonije, saj lahko na te vplivajo sodobni politični in ideološki interesi različnih ljudi in skupin. == Prazgodovina == {{See also|Prazgodovina Severne Makedonije}} {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Antično obdobje == === Peonci in druga plemena === [[Slika:Map of ancient Paeonia and environs (English).svg|levo|sličica|271x271_pik|Zemljevid starodavne [[Panonija (rimska provinca)|Paeonije]] s približnim prebivališčem plemen pred osvojitvijo [[Filip II. Makedonski|Filipa II Makedonskega]] v 4. stoletju pr. n. št.]] V [[Antika|antiki]] je bila večina ozemlja, kjer je zdaj Severna Makedonija, vključena v kraljestvo [[Paeonia]], ki so ga naselili Peonci, ljudstvo traškega porekla, pa tudi deli antične [[Ilirija (država)|Ilirije]],<ref>Bauer, Susan Wise: ''The History of the Ancient World: From the Earliest Accounts to the Fall of Rome'' (2007), {{ISBN|0-393-05974-X}}, page 518: "... Italy); to the north, Thracian tribes known collectively as the Paeonians."</ref> antične Makedonci so naselili območje na jugu, živeli so med številnimi drugimi plemeni in [[Dardanija|Dardanijo]],<ref>[https://books.google.com/books?id=4Nv6SPRKqs8C&pg=PA170 Wilkes, John: ''The Illyrians''], Wiley-Blackwell, 1996, {{ISBN|0-631-19807-5}}, p. 49.</ref><ref>[[Raphael Sealey|Sealey, Raphael]], [https://books.google.com/books?id=kAvbhZrv4gUC&pg=PA442 ''A history of the Greek city states, ca. 700-338 B.C.''], p. 442]. [[University of California Press]], 1976. {{ISBN|0-520-03177-6}}.</ref> naseljeno z različnimi ilirskimi ljudstvi, ter [[Lyncestida|Lyncestido]] in [[Pelagonija|Pelagonijo]], naseljeno s starimi grškimi plemeni [[Moloss]].<ref>The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC by John Boardman and N. G. L. Hammond, 1982, {{ISBN|0-521-23447-6}}, page 284</ref> Nobena od teh ni imela fiksnih meja; včasih so bili podvrženi kraljem Makedonije, včasih pa so se od cepili. === Perzijska vladavina === V poznem 6. stoletju pr. n. št. so Ahemenidski Perzijci pod vladanjem [[Darej I.|Darija Velikega]] osvojili Peonce in vključili današnjo Severno Makedonijo v svoja obsežna ozemlja.<ref>Timothy Howe, Jeanne Reames. [https://books.google.com/books?id=uuwTAQAAMAAJ&q=persians+conquered+paeonia&dq=persians+conquered+paeonia&hl=nl&sa=X&ved=0CE0Q6AEwCWoVChMIt-mdv9q7yAIVAaEaCh3f9g9y "Macedonian Legacies: Studies in Ancient Macedonian History and Culture in Honor of Eugene N. Borza"] Regina Books, 2008 Originally from the [[Indiana University]]. Digitalised 3 Nov 2010 {{ISBN|9781930053564}}. p 239</ref><ref name="A Companion to Ancient Macedonia">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&pg=PA345|title=A Companion to Ancient Macedonia|isbn=9781444351637|access-date=17 December 2014|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|date=7 July 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|title=Persian influence on Greece (2)|access-date=17 December 2014|archive-date=24 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724223725/https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|url-status=dead}}</ref> Po izgubi v drugi perzijski invaziji na [[Grčija|Grčijo]] leta 479 pr. n. št. so se Perzijci sčasoma umaknili s svojih evropskih ozemelj, vključno z današnje Severne Makedonije. === Makedonci in Rim === Leta 336 pr. n. št. je [[Filip II. Makedonski]] v celoti priključil Zgornjo Makedonijo, vključno z njenim severnim delom in južno Paeonijo, ki zdaj ležita znotraj Severne Makedonije. Filipov sin [[Aleksander Veliki]] je osvojil večino preostale regije in jo vključil v svoj imperij, z izjemo Dardanije.<ref>[https://books.google.com/books?id=ppbuavUZKEwC&pg=PA187 Poulton, Hugh, ''Who are the Macedonians?''] C. Hurst & Co. Publishers, 2000, {{ISBN|1-85065-534-0}}, p. 14.</ref> [[Rimljani]] so večino republike vključili v svojo provinco Makedonijo, najsevernejši deli (Dardanija) pa so se nahajali v [[Mezija|Meziji]]; do Dioklecijanovega obdobja so bili razdeljeni, republika pa je bila razdeljena med Macedonio Salutaris in Moesio prima.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9068124/Skopje Encyclopædia Britannica&nbsp;— Scopje]</ref> O [[Slovani|Slovanih]] na območju današnje Severne Makedonije pred 5. stoletjem pr. n. št. je malo znanega. == Srednjeveško obdobje == === Obdobje migracije === [[Slika:Roman Empire 125 political map.svg|sličica|269x269_pik|Rimska provinca Makedonija leta 125 po n. št.]] V tem obdobju je bilo območje, ločeno od Jirečkove meje, poseljeno z ljudmi trako-rimskega ali iliro-rimskega izvora, pa tudi s heleniziranimi državljani [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in bizantinskimi [[Grki]]. Stari jeziki lokalnega Trako-ilirskog ljudstva so izumrli že pred prihodom Slovanov, njihov kulturni vpliv pa se je močno zmanjšal zaradi ponavljajočih se barbarskih vpadov na [[Balkan]] v zgodnjem srednjem veku, ki so jih spremljali vztrajna helenizacija, romanizacija in kasnejša slavizacija. Južnoslovanska plemena so se naselila na ozemlju današnje Severne Makedonije v 6. stoletju. Slovanske naselbine so bizantinski grški zgodovinarji imenovali »Sklavinies«. Sklavini so sodelovali pri več napadih na Bizantinsko cesarstvo - sami ali s pomočjo [[Bolgari|Bolgarov]] ali [[Avari|Avarov]]. Okoli leta 680 po n. št. se je skupina Bolgarov, ki jo je vodil kan Kuber (ki je pripadal istemu rodu Dulo kot podonavski bolgarski kan Asparuh), naselila v Pelagonski nižini in začela pohode na območje Soluna. V poznem 7. stoletju je [[Justinijan II.|Justinijan II]]. organiziral množične odprave proti Sklavinijam na grškem polotoku, v katerih je domnevno ujel več kot 110.000 Slovanov in jih premestil v [[Kapadokija|Kapadokijo]]. V času [[Konstans II.|Konstansa II.]] (ki je tudi organiziral pohode proti Slovanom) je bilo veliko Slovanov Makedonije ujetih in premeščenih v srednjo [[Anatolija|Malo Azijo]], kjer so bili prisiljeni priznati oblast bizantinskega cesarja in služiti v njihovih mestih. === Tekmovanje med različnimi področji === [[Slika:Archbishopric of Ohrid in 1020, map by Dimitar Rizov (1917).jpg|sličica|263x263_pik|Ohridska nadškofija leta 1020]] Uporaba imena »Sklavine« kot samostojnega naroda je bila v bizantinskih zapisih ukinjena po približno 836 letu, ko so ti Slovani v regiji Makedonije postali prebivalstvo v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]]. Prvotno dve različni ljudstvu, Sklavine in Bolgari, so Bolgari asimilirali slovanski jezik/identiteto, medtem ko so ohranili bolgarski demonim in ime cesarstva. Slovanski vpliv v regiji se je okrepil z vzponom te države, ki je leta 837 vključila celotno regijo v svoje oblast jezik. Bili so tudi apostoli-kristjanizatorji slovanskega sveta. Njihovo kulturno dediščino so pridobivali in razvijali v srednjeveški Bolgariji, kjer je po letu 885 Ohridska regija postala pomembno cerkveno središče z nominacijo svetega [[Kliment Ohridski|Klementa Ohridskega]] za »prvega nadškofa v bolgarskem jeziku« s prebivališčem v tej regiji. V sodelovanju z drugim učencem svetim Metodom je v okolici Ohrida ustvaril cvetoče bolgarsko kulturno središče, kjer so v tako imenovani Ohridski literarni šoli poučevali več kot 3000 učencev v glagolici in cirilici.<ref>https://web.archive.org/web/20131019161316/http://img53.exs.cx/img53/6537/ThemesintheByzantineEmpireunderBasilII.jpg</ref><ref>http://assets.cambridge.org/97805217/70170/excerpt/9780521770170_excerpt.pdf</ref> [[Slika:Kingdom of Prilep.png|levo|sličica|260x260_pik|Kraljestvo princa Marka]] Ob koncu 10. stoletja je velik del današnje Severne Makedonije postal politično in kulturno središče prvega bolgarskega cesarstva pod carjem Samuelom; medtem ko je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] zavladal vzhodnemu delu cesarstva (danes Bolgarija), vključno s takratno prestolnico [[Preslav]], leta 972. Nova prestolnica je bila ustanovljena v [[Ohrid|Ohridu]], ki je postal tudi sedež bolgarskega patriarhata.<ref>Paul Stephenson, Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900-1204, Cambridge University Press, 29 iun. 2000, p.307</ref> Od takrat naprej je bolgarski model postal sestavni del širše slovanske kulture kot celote. Po več desetletjih skoraj neprestanih bojev je Bolgarija leta 1018 prišla pod bizantinsko oblast. Celotna Severna Makedonija je bila vključena v Bizantinsko cesarstvo kot tema Bolgarije, bolgarski patriarhat pa je bil po dolgem času imenovan za nadškofa. [[Dobromir Hriz]] se je uprl cesarju in po neuspešnem cesarskem pohodu jeseni 1197 je cesar zahteval mir in priznal Dobromirju-Krizu pravice do zemljišč med Strimonom in Vardarjem, vključno s Strumico in trdnjavo Prosek. V 13. in 14. stoletju je bil bizantinski nadzor prekinjen z obdobji bolgarske in srbske vladavine. Konstantin Asen - nekdanji plemič iz Skopja - je vladal kot car Bolgarije od leta 1257 do 1277. Kasneje je [[Skopje]] postalo prestolnica srbskega cesarstva pod [[Štefan Dušan|Stefanom Dušanom]]. Po razpadu cesarstva je območje postalo domena samostojnih lokalnih srbskih vladarjev iz mest [[Mrnjavčević|Mrnjavčevića]] in [[Dragaša]]. Od Mrnjavčevića naprej so bili zahodni deli današnje Severne Makedonije, od Dragaša naprej pa vzhodni. Glavno mesto države Mrnjavčevićeve hiše je bil Prilep. Iz Mrnjavčevićeve hiše sta znana le dva vladarja - kralj [[Vukašin Mrnjavčević]] in njegov sin, kralj Marko. [[kraljevič Marko]] je postal vazal Osmanskega cesarstva in je kasneje umrl v bitki pri Rovinah. V obdobju 12., 13. in zgodnjega 14. stoletja so bili deli sodobne zahodne Severne Makedonije pod oblastjo albanske plemiške družine Gropa, ki je vladala ozemljem med [[Ohrid|Ohridom]] in [[Debar|Debarjem]]. Po prenehanju vladanja plemiške družine Gropa je vladala albanska kraljeva družina Kastrioti, ki je vladala Kneževini Kastrioti konec 14. stoletja in v prvi polovici 15. stoletja. Po smrti albanskega princa [[Gjon Kastrioti|Gjona Kastriotija]] leta 1437 je Osmansko cesarstvo osvojilo številne dele njegovih posesti in jih kmalu zatem, v 15. stoletju, ponovno vrnilo v albansko oblast [[Skenderbeg|Gjergj Kastrioti Skanderbeg]]. V tem obdobju so zahodna ozemlja sodobne Severne Makedonije postala bojišče med albansko in osmansko vojsko. Nekatere od bitk, ki so se odvijale na ozemlju Makedonije, so bile bitka pri [[Pologi|Pologu]], bitka pri [[Mokra (razločitev)|Mokri]], bitka pri [[Ohrid|Ohridu]], bitka pri [[Otoneta|Otoneti]], bitka pri [[Oranik|Oraniku]] in mnoge druge. Potekal je tudi Skenderbegov pohod v Makedonijo. S smrtjo Skenderbega 17. januarja 1468 je albanski odpor začel padati. Po smrti Skenderbega je albansko ligo vodil [[Lekë Dukagjini]], vendar ni imel enakega uspeha kot prej in zadnje albanske trdnjave so bile osvojene leta 1479 pri dosegu Skadra. == Osmansko cesarstvo == [[Slika:Prilepstreet.png|levo|sličica|Mesto [[Prilep]] v poznem 19. stoletju. V ozadju je viden osmanski minaret]] Območje, ki ga je osvojila osmanska vojska ob koncu 14. stoletja, je ostala del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] več kot 500 let kot del province ali [[Ejalet Rumeli|Ejaleta Rumelije]]. Med tem je v drugi polovici 15. stoletja albanski vodja Lige Lezhë Skenderbeg lahko zasedel mesta v sodobni zahodni Severni Makedoniji, ki so bila pod osmansko oblastjo, kot je takrat dobro znano mesto [[Ohrid]] (albanski Ohër), [[Tetovo]] in še mnogo drugih krajev. Albanske sile pod vodstvom Skenderbega so v bitki pri Mokri prodrle globoko v sodobno Severno Makedonijo. A to ni trajalo dolgo in mesta so ponovno zasedli Osmani. Rumelija, (turško: Rumeli) ki v turščini pomeni »dežela Rimljanov«, ki se nanaša na dežele, ki so jih osvojili Osmanski Turki iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Skozi stoletja se je Rumelijski ejalet z upravnimi reformami zmanjševal, dokler ni v 19. stoletju obsegal regijo osrednje [[Albanija|Albanije]] in severozahodni del sedanje države Severne Makedonije s prestolnico [[Manastir]] ali današnjo [[Bitola|Bitolo]].<ref>Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History (Vol. 2, From the Fifteenth Century to the Present), Vol. 2; Cambridge Scholars Publishing, 2016, {{ISBN|1443888494}}, p. 2.</ref> Rumelijski ejalet je bil ukinjen leta 1867, ozemlje Severne Makedonije pa je nato postalo del provinc Manastirskega, Kosovskega in Solunskega vladanja, vse do konca osmanske vladavine leta 1912. [[Slika:Balkan 1912 es.svg|sličica|Osmansko ozemlje pred prvo balkansko vojno leta 1912]] V obdobju osmanske vladavine je regija pridobila precejšnjo turško manjšino, zlasti v verskem smislu [[Muslimani|muslimanov]]; nekateri od teh muslimanov so to postali s spreobrnjenjem. V času osmanske vladavine sta bila [[Skopje]] in [[Manastir|Monastir]] (Bitola) prestolnici ločenih osmanskih provinc (ejaletov). Dolino reke [[Vardar]], ki je kasneje postala osrednje območje Severne Makedonije, je pred prvo balkansko vojno leta 1912 vladalo Osmansko cesarstvo, z izjemo kratkega obdobja leta 1878, ko je bila osvobojena izpod osmanske oblasti, po rusko-turški vojni (1877–78) pa je postala del [[Bolgarija|Bolgarije]].<ref>{{navedi knjigo|title=Skënderbeu dhe lufta shqiptaro-turke në shek. XV|date=2005|publisher=Botimet Toena|others=Frashëri, Kristo., Akademia e Shkencave e Shqipërisë.|isbn=99943-1-042-9|location=Tiranë|oclc=70911640}}</ref><ref>{{Citation|last1=Frashëri|first1=Kristo|date=2003|work=Oxford Art Online|publisher=Oxford University Press|last2=Frashëri|first2=Gjergj|last3=Dhamo|first3=Dhorka|last4=Kuqali|first4=Andon|last5=Dashi|first5=Sulejman|title=Albania|doi=10.1093/gao/9781884446054.article.t001473}}</ref> Leta 1903 so uporniki Ilindensko-Preobraženske vstaje na jugozahodnem delu današnje Severne Makedonije razglasili kratkotrajno Kruševsko republiko. Večina etnografov in popotnikov v času osmanske vladavine je slovansko govoreče ljudi v Makedoniji uvrščala med Bolgare. Vendar pa so tudi pripomnili, da ima jezik, ki se govori v Makedoniji, nekoliko značilen značaj — pogosto ga opisujejo kot »zahodnobolgarsko narečje« kot druga bolgarska narečja v sodobni zahodni Bolgariji. Obstajajo tudi dokazi, da so se nekateri makedonski Slovani, predvsem tisti v severnih regijah, imeli za Srbe, po drugi strani pa je namera po priključitvi Grčiji prevladovala v južni Makedoniji, kjer jo je podpiral tudi precejšen del slovansko govorečega prebivalstva. Čeprav se omenjajo, da so Slovani v Makedoniji identificirani kot Bolgari, nekateri znanstveniki namigujejo, da je bila etnična pripadnost v srednjem veku bolj tekoča, kot jo vidimo danes, razumevanje, ki izhaja iz nacionalističnih idealov devetnajstega stoletja o homogeni nacionalni državi.<ref>Walter Pohl. (p. 13-24 in: Debating the Middle Ages: Issues and Readings, Ed. Lester K. Little and Barbara H. Rosenwein, Blackwell Publishers, 1998)''Ethnic boundaries are not static, and even less so in a period of migrations. It is possible to change one's ethnicity... Even more frequently, in the Early Middle Ages, people lived under circumstances of ethnic ambiguity''.</ref><ref>John V A Fine. When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans. University of Michigan Press. {{ISBN|0-472-11414-X}}. Pg 3 ''most South Slavs mentioned with specific national-type names mentioned in our sources were such by political affiliation, namely that the individuals named so served the given state's ruler, and cannot be considered ethnic Serbs, Croats or whatever''</ref> V obdobju bolgarskega narodnega obdobja (1762–1878) so številni Bolgari iz Vardarske Makedonije podpirali boj za ustanovitev bolgarskih kulturnih izobraževalnih in verskih ustanov, vključno z Bolgarskim eksarhatom. Naslednji makedonski boj (1893–1908) je ostal nedokončen. == Karađorđevićevo obdobje (1912 - 1944) == === Balkanske vojne in prva svetovna vojna === Regijo je med [[Balkanski vojni|prvo balkansko vojno leta 1912]] zavzela [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevina Srbija]] in je bila nato v povojnih mirovnih pogodbah priključena Srbiji pod dinastijo Karađorđevića, razen da je bila strumiška regija med leti 1912 in 1919 del [[Bolgarija|Bolgarije]]. Ni imela upravne avtonomije in se je imenovala Južna Srbija (Južna Srbija) ali »Stara Srbija« (Stara Srbija). Med letoma 1915 in 1918 jo je zasedla Kraljevina Bolgarija. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je Kraljevina Srbija pridružila novonastali [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. === Obdobje Kraljevine Jugoslavije === [[Slika:Vardar003.png|sličica|Zemljevid Vardarske banovine, pokrajine Kraljevine Jugoslavije (1929–1941)]] Po prvi svetovni vojni (1914–1918) so Slovani v srbski Makedoniji (»Vardarska Makedonija«) veljali za južne Srbe in jezik, ki so ga govorili, južno srbsko narečje. Bolgarske, grške in romunske šole so bile zaprte, bolgarski duhovniki in vsi nesrbski učitelji so bili izgnani. Politika srbizacije v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila v nasprotju s probolgarskimi čustvi, ki so jih vzpodbujali odredi Notranje makedonske revolucionarne organizacije (IMRO), ki so se infiltrirali iz Bolgarije, lokalni komunisti pa so se zavzemali za pot samoodločbe. Leta 1925 je D. J. Footman, britanski vicekonzul v [[Skopje|Skopju]], naslovil obsežno poročilo za zunanje ministrstvo. Zapisal je, da »večino prebivalcev južne Srbije predstavljajo pravoslavni Makedonci, ki so etnološko bolj sorodni Bolgarom kot Srbom. Opozoril je tudi na obstoj težnje po iskanju samostojne Makedonije s Solunom kot prestolnico.« 6. januarja 1929 je kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Karađorđević]] izvršil državni udar in uvedel tako imenovano šestojanuarsko diktaturo, razveljavil je Vidovdansko ustavo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preimenoval v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Razdeljena je bila na pokrajine, imenovane banovine. Ozemlje Vardarske banovine je imelo glavno mesto Skopje in je vključevalo tisto, kar je sčasoma postalo moderna Severna Makedonija (plus nekaj dežel severno od nje, ki so zdaj del Srbije in Kosova). Aleksandrova diktatura je dejansko uničila parlamentarno demokracijo in po naraščajoči zameri ljudi proti kraljevi avtokratski vladavini ga je leta 1934 v Franciji ubila Notranja makedonska revolucionarna organizacija (VRMO).<ref>The British Foreign Office and Macedonian National Identity, 1918-1941, Andrew Rossos' Slavic Review, Vol. 53, No. 2 (Summer, 1994), pp. 369-394 [https://www.jstor.org/stable/2501298]</ref> === Druga svetovna vojna === Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Vardarska banovina med letoma 1941 in 1944 okupirana s strani [[Fašistična Italija (1922 - 1943)|fašistične Italije]], ki je priključila zahodne regije, naseljene z Albanci, in pronemška Bolgarija, ki je okupirala preostanek. Okupacijske oblasti so preganjale tiste prebivalce province, ki so nasprotovali režimu; to je nekatere od njih spodbudilo, da so se pridružili komunističnemu odporniškemu gibanju [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Bolgarsko vojsko pa je večina prebivalstva ob vstopu v Makedonijo dobro sprejela in je lahko novačila iz lokalnega prebivalstva, ki je v določenih bataljonih tvorilo kar 40 % do 60 % vojakov.<ref>Marshall Lee Miller, ''Bulgaria During the Second World War'', Stanford University Press, 1975, p.123</ref> == Socialistična Jugoslavija == [[Slika:Locator map Macedonia in Yugoslavia.svg|levo|sličica|Severna Makedonija kot del skupne države Jugoslavije]] Po drugi svetovni vojni je bila Jugoslavija ustanovljena kot federativna država pod vodstvom Titove Jugoslovanske komunistične partije. Ko je bila leta 1944 ustanovljena nekdanja Vardarska pokrajina, je bil večji del njenega ozemlja prenesen v ločeno republiko, skrajni severni deli pokrajine pa so ostali [[Srbija|Srbiji]]. Leta 1946 je nova republika dobila zvezni status kot avtonomna »Ljudska republika Makedonija« v okviru nove Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ustavi Jugoslavije iz leta 1963 je bila nekoliko preimenovana, da bi se uskladila z drugimi jugoslovanskimi republikami, v Socialistično republiko Makedonijo. [[Grčija]] je bila zaskrbljena zaradi pobud jugoslovanske vlade, saj so bile te obravnavane kot izgovor za prihodnje ozemeljske zahtevke proti grški regiji Makedoniji, ki je tvorila glavnino zgodovinske Makedonije. Jugoslovanske oblasti so spodbujale tudi razvoj etnične identitete Makedoncev in makedonskega jezika. Makedonski jezik je bil kodificiran leta 1944 iz slovanskega narečja, ki se govori okoli [[Veles, Severna Makedonija|Velesa]]. To je dodatno razjezilo tako Grčijo kot Bolgarijo zaradi morebitnih ozemeljskih zahtev novih držav do grškega in bolgarskega dela zgodovinske regije Makedonije, prejetih po balkanskih vojnah. Med grško državljansko vojno (1944–1949) je veliko Makedoncev (ne glede na etnično pripadnost) sodelovalo v odporniškem gibanju ELAS, ki ga je organizirala Komunistična partija Grčije. ELAS in Jugoslavija sta bili v dobrih odnosih vse do leta 1949, ko sta se razšli zaradi Titove nezvestobe Josifu Stalinu (prim. Kominform). Po koncu vojne borcem ELAS, ki so se zatekli v južno Jugoslavijo in Bolgarijo, Grčija ni dovolila, da se vrnejo: dovoljena je bila le tistim, ki so se imeli za Grke, medtem ko so se imeli za Bolgarske ali makedonske Slovane. Ti dogodki so prispevali tudi k slabemu stanju jugoslovansko-grških odnosov na območju Makedonije. === 1950 - 1990 === {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Osamosvojitev == === 1990 - 1999 === [[Slika:North Macedonia-CIA WFB Map.png|sličica|298x298_pik|Zemljevid CIA Severne Makedonije]] Leta 1990 se je oblika vlade mirno spremenila iz socialistične države v parlamentarno [[Demokracija|demokracijo]]. <ref>{{navedi splet|url=http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|title=Archived copy|access-date=2006-06-14|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210204/http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|archive-date=1 July 2014|df=dmy-all}}</ref> Prve večstrankarske volitve so bile 11. in 25. novembra ter 9. decembra 1990.<ref>[http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213 Faculty of Law, University of Skopje] {{webarchive|url=https://archive.today/20120630064900/http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213|date=30 June 2012}} {{in lang|mk}}</ref> Po kolektivnem predsedovanju pod vodstvom Vladimirja Mitkova je bil razpuščen, [[Kiro Gligorov]] je 31. januarja 1991 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Republike Makedonije.<ref name="gligorov">Kiro Gligorov was elected president on 31 January 1991, when SR Macedonia was still an official name of the nation. After the change of the state's name, he continued his function as a [[President of the Republic of Macedonia]] - [http://www.president.gov.mk/gligorov.asp The Official Site of The President of the Republic of Macedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430124047/http://www.president.gov.mk/gligorov.asp|date=30 April 2009}}</ref> Dne 16. aprila 1991 je parlament sprejel ustavni amandma, s katerim je iz uradnega imena države črtal »socialist«, 7. junija istega leta pa je bilo uradno ustanovljeno novo ime »Republika Makedonija«. 8. septembra 1991 je država izvedla referendum o neodvisnosti, na katerem je 95,26 % glasovalo za neodvisnost od Jugoslavije pod imenom Republika Makedonija. Referendumsko vprašanje je bilo formulirano kot »Ali bi podprli neodvisno Makedonijo s pravico vstopa v prihodnjo zvezo suverenih držav Jugoslavije?« (makedonsko: Dali ste za samostojna Македонија so pravo da stapi vo iden sojuz na suvereni drzavi v JUgoslavija?). Dne 25. septembra 1991 je makedonski parlament uradno sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je Republika Makedonija postala neodvisna država – čeprav se v Makedoniji dan neodvisnosti še vedno praznuje kot dan referenduma 8. septembra. Nova ustava Republike Makedonije je bila sprejeta 17. novembra 1991. Po [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadu Jugoslavije]] je bil položaj etničnih Albancev v prvih letih nove makedonske republike negotov. Pojavile so se različne albanske politične stranke, med katerimi je bila največja in najvidnejša Stranka za demokratično blaginjo (PDP). PDP je pozval k izboljšanju statusa Albancev v Severni Makedoniji, kot so razširjene pravice do izobraževanja in uporaba albanskega jezika, ustavne spremembe, izpustitev političnih zapornikov, proporcionalni volilni sistem in prenehanje diskriminacije Nezadovoljstvo s pomanjkanjem ustavnega priznavanja kolektivnih pravic za Albance je povzročilo, da je vodja PDP Nevzat Halili razglasil, da bo njegova stranka ustavo štela za neveljavno in se usmerila k iskanju avtonomije, leta 1992 in ponovno leta 2014 razglasila republiko Ilirida. Predlog je bil razglašen zaradi protiustave s strani makedonske vlade.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Bolgarija je bila prva država, ki je priznala novo makedonsko državo pod njenim ustavnim imenom. Vendar je bilo mednarodno priznanje nove države odloženo zaradi ugovora Grčije zoper uporabo, kar je po njenem mnenju, helenskega imena in nacionalnih simbolov, pa tudi zaradi spornih klavzul v republiški ustavi, polemike, znane kot spor glede imena Makedonije. Zaradi kompromisa je bila država 8. aprila 1993 sprejeta v Združene narode pod začasnim imenom »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. Grčija je bila še vedno nezadovoljna in je februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado. Sankcije so bile odpravljene septembra 1995, potem ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in vidike svoje ustave, za katere je veljalo, da ji dajejo pravico do poseganja v zadeve drugih držav. Sosedi sta takoj začeli normalizirati odnose, a ime države ostaja vir lokalnih in mednarodnih polemik. Uporaba vsakega imena ostaja sporna za pristaše drugega.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Potem, ko je bila država sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]] pod začasno oznako »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«, so isto konvencijo sprejele tudi druge mednarodne organizacije. Več kot polovica držav članic ZN je priznala državo kot Republiko Makedonijo, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], medtem ko ostale uporabljajo začasno referenco »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija« ali pa z državo niso vzpostavile nobenih diplomatskih odnosov. Leta 1999 je kosovska vojna povzročila, da je 340.000 albanskih beguncev s Kosova pobegnilo v Republiko Makedonijo, kar je močno motilo normalno življenje v regiji in grozilo, da bo porušilo ravnovesje med Makedonci in Albanci. V državi so bila postavljena begunska taborišča. [[Atene]] niso posegale v zadeve republike, ko so se Natove sile preselile v regijo in iz nje pred morebitno invazijo na Zvezno republiko Jugoslavijo. Solun je bil glavno skladišče humanitarne pomoči regiji. Republika Makedonija se v konflikt ni vpletla. Na koncu vojne je jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević dosegel dogovor z Natom, ki je beguncem omogočil vrnitev pod zaščito ZN. Vendar je vojna povečala napetosti in odnosi med etničnimi Makedonci in albanskimi Makedonci so postali zaostreni. Pozitivno je, da sta Atene in [[Ankara]] predstavili enotno fronto »nevpletenosti«. V Grčiji je bil močan odziv proti [[Nato|Natu]] in ZDA.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2000–2010 === [[Slika:Dzingar, bust in Mak. Kamenica.JPG|sličica|Spomenik makedonskemu vojaku, ubitemu med uporom leta 2001]] Spomladi 2001 so etnični albanski uporniki, ki so se imenovali Narodnoosvobodilna vojska (nekateri so bili nekdanji pripadniki Osvobodilne vojske [[Kosovo|Kosova]]), prevzeli orožje na severu in severozahodu Republike Makedonije. Zahtevali so prepis ustave, da bi zapisali nekatere interese albanske manjšine, kot so jezikovne pravice. Gverilci so prejeli podporo Albancev na Kosovu, ki ga nadzoruje Nato, in albanskih gverilcev v demilitariziranem območju med Kosovom in preostalo Srbijo. Boji so bili skoncentrirani v Tetovu in njegovi okolici, petem največjem mestu v državi, ter v širših regijah glavnega mesta Skopje in tretjega največjega mesta Kumanovo.  Po skupnem zatrtju Nata in Srbov proti albanskim gverilcem na Kosovu so se uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] junija lahko pogajali o premirju. Vlada je načrtovala makedonskim Albancem dati večje državljanske pravice, gverilske skupine pa bi svoje orožje prostovoljno odstopile opazovalcem Nata. Ta sporazum je bil uspešen in avgusta 2001 je 3.500 Natovih vojakov izvedlo operacijo Essential Harvest, da bi pridobili orožje. Takoj po končani operaciji septembra se je NLA uradno razpustila. Etnični odnosi so se od takrat znatno izboljšali, čeprav so trdili na obeh straneh še vedno vzrok za zaskrbljenost in še naprej se nadaljuje nekaj nasilja nizke stopnje, zlasti proti policiji. Predsednik [[Boris Trajkovski]] je 26. februarja 2004 umrl v letalski nesreči blizu [[Mostar|Mostarja]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Rezultati uradne preiskave so pokazali, da je bil vzrok letalske nesreče postopkovne napake posadke, storjene med pristankom na letališču Mostar. Marca 2004 je država vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji, 17. decembra 2005 pa je bila v sklepih predsedstva EU navedena kot kandidatka za pristop (kot »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«). Vendar so bili pristopni postopki zaradi nasprotovanja Grčije odloženi do rešitve spora glede imena Makedonije leta 2018, pozneje pa Bolgarije zaradi nerešenih razhajanj med državama glede zgodovine regije in tega, kar se dojema kot »protibolgarska ideologija«.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2010 - danes === [[Slika:Потпишување на договорот за македонско-грчкиот спор (17.06.2018, Преспа) (42853677381).jpg|sličica|247x247_pik|Makedonski in grški zunanji minister [[Nikola Dimitrov]] in [[Nikos Kotzias]] sta pred premieroma [[Zoran Zaev|Zoranom Zaevom]] in [[Aleksis Cipras|Aleksisom Ciprasom]] podpisala [[Prespanski sporazum]].]] Junija 2017 je Zoran Zaev iz Socialdemokratske unije Makedonije (SDSM) postal novi premier šest mesecev po predčasnih volitvah. Nova levosredinska vlada je končala 11 let konservativne vladavine VMRO-DPMNE, ki jo je vodil nekdanji premier [[Nikola Gruevski]]. Junija 2018 je bil med vladama Grčije in takratne Republike Makedonije sklenjen Prespanski dogovor o preimenovanju slednje v Republiko Severno Makedonijo ali krajše Severno Makedonijo. Ta sporazum je, potem ko so ga sprejeli zakonodajalci obeh držav, začel veljati 12. februarja 2019 in s tem končali spore.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/north-macedonia-name-change-enters-force/a-47487844|title=North Macedonia name change enters force &#124; DW &#124; 12.02.2019|website=[[Deutsche Welle]]}}</ref>  Stevo Pendarovski (SDSM) je zaprisegel kot novi predsednik Severne Makedonije maja 2019.<ref>{{navedi splet|url=https://europeanmovement.eu/news/em-north-macedonia-review-of-the-2020-parliamentary-elections-in-north-macedonia/|title=EM North Macedonia: Review of the 2020 parliamentary elections in North Macedonia}}</ref> Predčasne parlamentarne volitve so bile 15. julija 2020. [[Zoran Zaev]] je od avgusta 2020 ponovno opravljal funkcijo predsednika vlade Republike Severne Makedonije. Premier [[Zoran Zaev]] je napovedal odstop, potem ko je njegova stranka, Socialdemokratska unija, na lokalnih volitvah oktobra 2021 izgubila tekmo. Po notranjih volitvah v vodstvu stranke ga je 12. decembra 2021 na mestu vodje SDSM nasledil [[Dimitar Kovačevski]], pa je 16. januarja 2022 prisegel kot predsednik vlade Severne Makedonije, s čimer si je v parlamentu zagotovil zaupnico svojemu novemu parlamentu s 62 in 46 glasovi.<ref>{{navedi splet|date=17 January 2022|title=North Macedonia's Lawmakers Elect Dimitar Kovacevski As New PM|url=https://www.rferl.org/a/north-macedonia-elect-prime-minister--dimitar-kovacevski-/31657339.html|access-date=17 January 2022|work=Radio Free Europe}}</ref> == Glej tudi == * [[Zastava Severne Makedonije]] * [[Grb Severne Makedonije]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Severne Makedonije]] [[Kategorija:Zgodovina po državah|Severna Makedonija]] 019evpdmh8smly5x6o2fpcw6y8qfcpl 6659145 6659144 2026-04-13T06:25:57Z Octopus 13285 /* Tekmovanje med različnimi področji */ Kastrioti 6659145 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} [[Slika:North Macedonia relief location map.jpg|sličica|298x298_pik|Reliefni zemljevid današnje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]]] '''Zgodovina Severne Makedonije''' zajema zgodovino ozemlja sodobne države [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]. Zgodovinopisje v Severni Makedoniji je kontroverzno, saj obstaja širok spekter nasprotujočih si pogledov na to, kako preučevati in predstaviti zgodovino Severne Makedonije, saj lahko na te vplivajo sodobni politični in ideološki interesi različnih ljudi in skupin. == Prazgodovina == {{See also|Prazgodovina Severne Makedonije}} {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Antično obdobje == === Peonci in druga plemena === [[Slika:Map of ancient Paeonia and environs (English).svg|levo|sličica|271x271_pik|Zemljevid starodavne [[Panonija (rimska provinca)|Paeonije]] s približnim prebivališčem plemen pred osvojitvijo [[Filip II. Makedonski|Filipa II Makedonskega]] v 4. stoletju pr. n. št.]] V [[Antika|antiki]] je bila večina ozemlja, kjer je zdaj Severna Makedonija, vključena v kraljestvo [[Paeonia]], ki so ga naselili Peonci, ljudstvo traškega porekla, pa tudi deli antične [[Ilirija (država)|Ilirije]],<ref>Bauer, Susan Wise: ''The History of the Ancient World: From the Earliest Accounts to the Fall of Rome'' (2007), {{ISBN|0-393-05974-X}}, page 518: "... Italy); to the north, Thracian tribes known collectively as the Paeonians."</ref> antične Makedonci so naselili območje na jugu, živeli so med številnimi drugimi plemeni in [[Dardanija|Dardanijo]],<ref>[https://books.google.com/books?id=4Nv6SPRKqs8C&pg=PA170 Wilkes, John: ''The Illyrians''], Wiley-Blackwell, 1996, {{ISBN|0-631-19807-5}}, p. 49.</ref><ref>[[Raphael Sealey|Sealey, Raphael]], [https://books.google.com/books?id=kAvbhZrv4gUC&pg=PA442 ''A history of the Greek city states, ca. 700-338 B.C.''], p. 442]. [[University of California Press]], 1976. {{ISBN|0-520-03177-6}}.</ref> naseljeno z različnimi ilirskimi ljudstvi, ter [[Lyncestida|Lyncestido]] in [[Pelagonija|Pelagonijo]], naseljeno s starimi grškimi plemeni [[Moloss]].<ref>The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC by John Boardman and N. G. L. Hammond, 1982, {{ISBN|0-521-23447-6}}, page 284</ref> Nobena od teh ni imela fiksnih meja; včasih so bili podvrženi kraljem Makedonije, včasih pa so se od cepili. === Perzijska vladavina === V poznem 6. stoletju pr. n. št. so Ahemenidski Perzijci pod vladanjem [[Darej I.|Darija Velikega]] osvojili Peonce in vključili današnjo Severno Makedonijo v svoja obsežna ozemlja.<ref>Timothy Howe, Jeanne Reames. [https://books.google.com/books?id=uuwTAQAAMAAJ&q=persians+conquered+paeonia&dq=persians+conquered+paeonia&hl=nl&sa=X&ved=0CE0Q6AEwCWoVChMIt-mdv9q7yAIVAaEaCh3f9g9y "Macedonian Legacies: Studies in Ancient Macedonian History and Culture in Honor of Eugene N. Borza"] Regina Books, 2008 Originally from the [[Indiana University]]. Digitalised 3 Nov 2010 {{ISBN|9781930053564}}. p 239</ref><ref name="A Companion to Ancient Macedonia">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&pg=PA345|title=A Companion to Ancient Macedonia|isbn=9781444351637|access-date=17 December 2014|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|date=7 July 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|title=Persian influence on Greece (2)|access-date=17 December 2014|archive-date=24 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724223725/https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|url-status=dead}}</ref> Po izgubi v drugi perzijski invaziji na [[Grčija|Grčijo]] leta 479 pr. n. št. so se Perzijci sčasoma umaknili s svojih evropskih ozemelj, vključno z današnje Severne Makedonije. === Makedonci in Rim === Leta 336 pr. n. št. je [[Filip II. Makedonski]] v celoti priključil Zgornjo Makedonijo, vključno z njenim severnim delom in južno Paeonijo, ki zdaj ležita znotraj Severne Makedonije. Filipov sin [[Aleksander Veliki]] je osvojil večino preostale regije in jo vključil v svoj imperij, z izjemo Dardanije.<ref>[https://books.google.com/books?id=ppbuavUZKEwC&pg=PA187 Poulton, Hugh, ''Who are the Macedonians?''] C. Hurst & Co. Publishers, 2000, {{ISBN|1-85065-534-0}}, p. 14.</ref> [[Rimljani]] so večino republike vključili v svojo provinco Makedonijo, najsevernejši deli (Dardanija) pa so se nahajali v [[Mezija|Meziji]]; do Dioklecijanovega obdobja so bili razdeljeni, republika pa je bila razdeljena med Macedonio Salutaris in Moesio prima.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9068124/Skopje Encyclopædia Britannica&nbsp;— Scopje]</ref> O [[Slovani|Slovanih]] na območju današnje Severne Makedonije pred 5. stoletjem pr. n. št. je malo znanega. == Srednjeveško obdobje == === Obdobje migracije === [[Slika:Roman Empire 125 political map.svg|sličica|269x269_pik|Rimska provinca Makedonija leta 125 po n. št.]] V tem obdobju je bilo območje, ločeno od Jirečkove meje, poseljeno z ljudmi trako-rimskega ali iliro-rimskega izvora, pa tudi s heleniziranimi državljani [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in bizantinskimi [[Grki]]. Stari jeziki lokalnega Trako-ilirskog ljudstva so izumrli že pred prihodom Slovanov, njihov kulturni vpliv pa se je močno zmanjšal zaradi ponavljajočih se barbarskih vpadov na [[Balkan]] v zgodnjem srednjem veku, ki so jih spremljali vztrajna helenizacija, romanizacija in kasnejša slavizacija. Južnoslovanska plemena so se naselila na ozemlju današnje Severne Makedonije v 6. stoletju. Slovanske naselbine so bizantinski grški zgodovinarji imenovali »Sklavinies«. Sklavini so sodelovali pri več napadih na Bizantinsko cesarstvo - sami ali s pomočjo [[Bolgari|Bolgarov]] ali [[Avari|Avarov]]. Okoli leta 680 po n. št. se je skupina Bolgarov, ki jo je vodil kan Kuber (ki je pripadal istemu rodu Dulo kot podonavski bolgarski kan Asparuh), naselila v Pelagonski nižini in začela pohode na območje Soluna. V poznem 7. stoletju je [[Justinijan II.|Justinijan II]]. organiziral množične odprave proti Sklavinijam na grškem polotoku, v katerih je domnevno ujel več kot 110.000 Slovanov in jih premestil v [[Kapadokija|Kapadokijo]]. V času [[Konstans II.|Konstansa II.]] (ki je tudi organiziral pohode proti Slovanom) je bilo veliko Slovanov Makedonije ujetih in premeščenih v srednjo [[Anatolija|Malo Azijo]], kjer so bili prisiljeni priznati oblast bizantinskega cesarja in služiti v njihovih mestih. === Tekmovanje med različnimi področji === [[Slika:Archbishopric of Ohrid in 1020, map by Dimitar Rizov (1917).jpg|sličica|263x263_pik|Ohridska nadškofija leta 1020]] Uporaba imena »Sklavine« kot samostojnega naroda je bila v bizantinskih zapisih ukinjena po približno 836 letu, ko so ti Slovani v regiji Makedonije postali prebivalstvo v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]]. Prvotno dve različni ljudstvu, Sklavine in Bolgari, so Bolgari asimilirali slovanski jezik/identiteto, medtem ko so ohranili bolgarski demonim in ime cesarstva. Slovanski vpliv v regiji se je okrepil z vzponom te države, ki je leta 837 vključila celotno regijo v svoje oblast jezik. Bili so tudi apostoli-kristjanizatorji slovanskega sveta. Njihovo kulturno dediščino so pridobivali in razvijali v srednjeveški Bolgariji, kjer je po letu 885 Ohridska regija postala pomembno cerkveno središče z nominacijo svetega [[Kliment Ohridski|Klementa Ohridskega]] za »prvega nadškofa v bolgarskem jeziku« s prebivališčem v tej regiji. V sodelovanju z drugim učencem svetim Metodom je v okolici Ohrida ustvaril cvetoče bolgarsko kulturno središče, kjer so v tako imenovani Ohridski literarni šoli poučevali več kot 3000 učencev v glagolici in cirilici.<ref>https://web.archive.org/web/20131019161316/http://img53.exs.cx/img53/6537/ThemesintheByzantineEmpireunderBasilII.jpg</ref><ref>http://assets.cambridge.org/97805217/70170/excerpt/9780521770170_excerpt.pdf</ref> [[Slika:Kingdom of Prilep.png|levo|sličica|260x260_pik|Kraljestvo princa Marka]] Ob koncu 10. stoletja je velik del današnje Severne Makedonije postal politično in kulturno središče prvega bolgarskega cesarstva pod carjem Samuelom; medtem ko je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] zavladal vzhodnemu delu cesarstva (danes Bolgarija), vključno s takratno prestolnico [[Preslav]], leta 972. Nova prestolnica je bila ustanovljena v [[Ohrid|Ohridu]], ki je postal tudi sedež bolgarskega patriarhata.<ref>Paul Stephenson, Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900-1204, Cambridge University Press, 29 iun. 2000, p.307</ref> Od takrat naprej je bolgarski model postal sestavni del širše slovanske kulture kot celote. Po več desetletjih skoraj neprestanih bojev je Bolgarija leta 1018 prišla pod bizantinsko oblast. Celotna Severna Makedonija je bila vključena v Bizantinsko cesarstvo kot tema Bolgarije, bolgarski patriarhat pa je bil po dolgem času imenovan za nadškofa. [[Dobromir Hriz]] se je uprl cesarju in po neuspešnem cesarskem pohodu jeseni 1197 je cesar zahteval mir in priznal Dobromirju-Krizu pravice do zemljišč med Strimonom in Vardarjem, vključno s Strumico in trdnjavo Prosek. V 13. in 14. stoletju je bil bizantinski nadzor prekinjen z obdobji bolgarske in srbske vladavine. Konstantin Asen - nekdanji plemič iz Skopja - je vladal kot car Bolgarije od leta 1257 do 1277. Kasneje je [[Skopje]] postalo prestolnica srbskega cesarstva pod [[Štefan Dušan|Stefanom Dušanom]]. Po razpadu cesarstva je območje postalo domena samostojnih lokalnih srbskih vladarjev iz mest [[Mrnjavčević|Mrnjavčevića]] in [[Dragaša]]. Od Mrnjavčevića naprej so bili zahodni deli današnje Severne Makedonije, od Dragaša naprej pa vzhodni. Glavno mesto države Mrnjavčevićeve hiše je bil Prilep. Iz Mrnjavčevićeve hiše sta znana le dva vladarja - kralj [[Vukašin Mrnjavčević]] in njegov sin, kralj Marko. [[kraljevič Marko]] je postal vazal Osmanskega cesarstva in je kasneje umrl v bitki pri Rovinah. V obdobju 12., 13. in zgodnjega 14. stoletja so bili deli sodobne zahodne Severne Makedonije pod oblastjo albanske plemiške družine Gropa, ki je vladala ozemljem med [[Ohrid|Ohridom]] in [[Debar|Debarjem]]. Po prenehanju vladanja plemiške družine Gropa je vladala albanska kraljeva družina Kastrioti, ki je vladala Kneževini Kastrioti konec 14. stoletja in v prvi polovici 15. stoletja. Po smrti albanskega princa [[Gjon Kastrioti II.|Gjona Kastriotija]] leta 1437 je Osmansko cesarstvo osvojilo številne dele njegovih posesti in jih kmalu zatem, v 15. stoletju, ponovno vrnilo v albansko oblast [[Skenderbeg|Gjergj Kastrioti Skanderbeg]]. V tem obdobju so zahodna ozemlja sodobne Severne Makedonije postala bojišče med albansko in osmansko vojsko. Nekatere od bitk, ki so se odvijale na ozemlju Makedonije, so bile bitka pri [[Pologi|Pologu]], bitka pri [[Mokra (razločitev)|Mokri]], bitka pri [[Ohrid|Ohridu]], bitka pri [[Otoneta|Otoneti]], bitka pri [[Oranik|Oraniku]] in mnoge druge. Potekal je tudi Skenderbegov pohod v Makedonijo. S smrtjo Skenderbega 17. januarja 1468 je albanski odpor začel padati. Po smrti Skenderbega je albansko ligo vodil [[Lekë Dukagjini]], vendar ni imel enakega uspeha kot prej in zadnje albanske trdnjave so bile osvojene leta 1479 pri dosegu Skadra. == Osmansko cesarstvo == [[Slika:Prilepstreet.png|levo|sličica|Mesto [[Prilep]] v poznem 19. stoletju. V ozadju je viden osmanski minaret]] Območje, ki ga je osvojila osmanska vojska ob koncu 14. stoletja, je ostala del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] več kot 500 let kot del province ali [[Ejalet Rumeli|Ejaleta Rumelije]]. Med tem je v drugi polovici 15. stoletja albanski vodja Lige Lezhë Skenderbeg lahko zasedel mesta v sodobni zahodni Severni Makedoniji, ki so bila pod osmansko oblastjo, kot je takrat dobro znano mesto [[Ohrid]] (albanski Ohër), [[Tetovo]] in še mnogo drugih krajev. Albanske sile pod vodstvom Skenderbega so v bitki pri Mokri prodrle globoko v sodobno Severno Makedonijo. A to ni trajalo dolgo in mesta so ponovno zasedli Osmani. Rumelija, (turško: Rumeli) ki v turščini pomeni »dežela Rimljanov«, ki se nanaša na dežele, ki so jih osvojili Osmanski Turki iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Skozi stoletja se je Rumelijski ejalet z upravnimi reformami zmanjševal, dokler ni v 19. stoletju obsegal regijo osrednje [[Albanija|Albanije]] in severozahodni del sedanje države Severne Makedonije s prestolnico [[Manastir]] ali današnjo [[Bitola|Bitolo]].<ref>Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History (Vol. 2, From the Fifteenth Century to the Present), Vol. 2; Cambridge Scholars Publishing, 2016, {{ISBN|1443888494}}, p. 2.</ref> Rumelijski ejalet je bil ukinjen leta 1867, ozemlje Severne Makedonije pa je nato postalo del provinc Manastirskega, Kosovskega in Solunskega vladanja, vse do konca osmanske vladavine leta 1912. [[Slika:Balkan 1912 es.svg|sličica|Osmansko ozemlje pred prvo balkansko vojno leta 1912]] V obdobju osmanske vladavine je regija pridobila precejšnjo turško manjšino, zlasti v verskem smislu [[Muslimani|muslimanov]]; nekateri od teh muslimanov so to postali s spreobrnjenjem. V času osmanske vladavine sta bila [[Skopje]] in [[Manastir|Monastir]] (Bitola) prestolnici ločenih osmanskih provinc (ejaletov). Dolino reke [[Vardar]], ki je kasneje postala osrednje območje Severne Makedonije, je pred prvo balkansko vojno leta 1912 vladalo Osmansko cesarstvo, z izjemo kratkega obdobja leta 1878, ko je bila osvobojena izpod osmanske oblasti, po rusko-turški vojni (1877–78) pa je postala del [[Bolgarija|Bolgarije]].<ref>{{navedi knjigo|title=Skënderbeu dhe lufta shqiptaro-turke në shek. XV|date=2005|publisher=Botimet Toena|others=Frashëri, Kristo., Akademia e Shkencave e Shqipërisë.|isbn=99943-1-042-9|location=Tiranë|oclc=70911640}}</ref><ref>{{Citation|last1=Frashëri|first1=Kristo|date=2003|work=Oxford Art Online|publisher=Oxford University Press|last2=Frashëri|first2=Gjergj|last3=Dhamo|first3=Dhorka|last4=Kuqali|first4=Andon|last5=Dashi|first5=Sulejman|title=Albania|doi=10.1093/gao/9781884446054.article.t001473}}</ref> Leta 1903 so uporniki Ilindensko-Preobraženske vstaje na jugozahodnem delu današnje Severne Makedonije razglasili kratkotrajno Kruševsko republiko. Večina etnografov in popotnikov v času osmanske vladavine je slovansko govoreče ljudi v Makedoniji uvrščala med Bolgare. Vendar pa so tudi pripomnili, da ima jezik, ki se govori v Makedoniji, nekoliko značilen značaj — pogosto ga opisujejo kot »zahodnobolgarsko narečje« kot druga bolgarska narečja v sodobni zahodni Bolgariji. Obstajajo tudi dokazi, da so se nekateri makedonski Slovani, predvsem tisti v severnih regijah, imeli za Srbe, po drugi strani pa je namera po priključitvi Grčiji prevladovala v južni Makedoniji, kjer jo je podpiral tudi precejšen del slovansko govorečega prebivalstva. Čeprav se omenjajo, da so Slovani v Makedoniji identificirani kot Bolgari, nekateri znanstveniki namigujejo, da je bila etnična pripadnost v srednjem veku bolj tekoča, kot jo vidimo danes, razumevanje, ki izhaja iz nacionalističnih idealov devetnajstega stoletja o homogeni nacionalni državi.<ref>Walter Pohl. (p. 13-24 in: Debating the Middle Ages: Issues and Readings, Ed. Lester K. Little and Barbara H. Rosenwein, Blackwell Publishers, 1998)''Ethnic boundaries are not static, and even less so in a period of migrations. It is possible to change one's ethnicity... Even more frequently, in the Early Middle Ages, people lived under circumstances of ethnic ambiguity''.</ref><ref>John V A Fine. When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans. University of Michigan Press. {{ISBN|0-472-11414-X}}. Pg 3 ''most South Slavs mentioned with specific national-type names mentioned in our sources were such by political affiliation, namely that the individuals named so served the given state's ruler, and cannot be considered ethnic Serbs, Croats or whatever''</ref> V obdobju bolgarskega narodnega obdobja (1762–1878) so številni Bolgari iz Vardarske Makedonije podpirali boj za ustanovitev bolgarskih kulturnih izobraževalnih in verskih ustanov, vključno z Bolgarskim eksarhatom. Naslednji makedonski boj (1893–1908) je ostal nedokončen. == Karađorđevićevo obdobje (1912 - 1944) == === Balkanske vojne in prva svetovna vojna === Regijo je med [[Balkanski vojni|prvo balkansko vojno leta 1912]] zavzela [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevina Srbija]] in je bila nato v povojnih mirovnih pogodbah priključena Srbiji pod dinastijo Karađorđevića, razen da je bila strumiška regija med leti 1912 in 1919 del [[Bolgarija|Bolgarije]]. Ni imela upravne avtonomije in se je imenovala Južna Srbija (Južna Srbija) ali »Stara Srbija« (Stara Srbija). Med letoma 1915 in 1918 jo je zasedla Kraljevina Bolgarija. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je Kraljevina Srbija pridružila novonastali [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. === Obdobje Kraljevine Jugoslavije === [[Slika:Vardar003.png|sličica|Zemljevid Vardarske banovine, pokrajine Kraljevine Jugoslavije (1929–1941)]] Po prvi svetovni vojni (1914–1918) so Slovani v srbski Makedoniji (»Vardarska Makedonija«) veljali za južne Srbe in jezik, ki so ga govorili, južno srbsko narečje. Bolgarske, grške in romunske šole so bile zaprte, bolgarski duhovniki in vsi nesrbski učitelji so bili izgnani. Politika srbizacije v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila v nasprotju s probolgarskimi čustvi, ki so jih vzpodbujali odredi Notranje makedonske revolucionarne organizacije (IMRO), ki so se infiltrirali iz Bolgarije, lokalni komunisti pa so se zavzemali za pot samoodločbe. Leta 1925 je D. J. Footman, britanski vicekonzul v [[Skopje|Skopju]], naslovil obsežno poročilo za zunanje ministrstvo. Zapisal je, da »večino prebivalcev južne Srbije predstavljajo pravoslavni Makedonci, ki so etnološko bolj sorodni Bolgarom kot Srbom. Opozoril je tudi na obstoj težnje po iskanju samostojne Makedonije s Solunom kot prestolnico.« 6. januarja 1929 je kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Karađorđević]] izvršil državni udar in uvedel tako imenovano šestojanuarsko diktaturo, razveljavil je Vidovdansko ustavo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preimenoval v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Razdeljena je bila na pokrajine, imenovane banovine. Ozemlje Vardarske banovine je imelo glavno mesto Skopje in je vključevalo tisto, kar je sčasoma postalo moderna Severna Makedonija (plus nekaj dežel severno od nje, ki so zdaj del Srbije in Kosova). Aleksandrova diktatura je dejansko uničila parlamentarno demokracijo in po naraščajoči zameri ljudi proti kraljevi avtokratski vladavini ga je leta 1934 v Franciji ubila Notranja makedonska revolucionarna organizacija (VRMO).<ref>The British Foreign Office and Macedonian National Identity, 1918-1941, Andrew Rossos' Slavic Review, Vol. 53, No. 2 (Summer, 1994), pp. 369-394 [https://www.jstor.org/stable/2501298]</ref> === Druga svetovna vojna === Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Vardarska banovina med letoma 1941 in 1944 okupirana s strani [[Fašistična Italija (1922 - 1943)|fašistične Italije]], ki je priključila zahodne regije, naseljene z Albanci, in pronemška Bolgarija, ki je okupirala preostanek. Okupacijske oblasti so preganjale tiste prebivalce province, ki so nasprotovali režimu; to je nekatere od njih spodbudilo, da so se pridružili komunističnemu odporniškemu gibanju [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Bolgarsko vojsko pa je večina prebivalstva ob vstopu v Makedonijo dobro sprejela in je lahko novačila iz lokalnega prebivalstva, ki je v določenih bataljonih tvorilo kar 40 % do 60 % vojakov.<ref>Marshall Lee Miller, ''Bulgaria During the Second World War'', Stanford University Press, 1975, p.123</ref> == Socialistična Jugoslavija == [[Slika:Locator map Macedonia in Yugoslavia.svg|levo|sličica|Severna Makedonija kot del skupne države Jugoslavije]] Po drugi svetovni vojni je bila Jugoslavija ustanovljena kot federativna država pod vodstvom Titove Jugoslovanske komunistične partije. Ko je bila leta 1944 ustanovljena nekdanja Vardarska pokrajina, je bil večji del njenega ozemlja prenesen v ločeno republiko, skrajni severni deli pokrajine pa so ostali [[Srbija|Srbiji]]. Leta 1946 je nova republika dobila zvezni status kot avtonomna »Ljudska republika Makedonija« v okviru nove Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ustavi Jugoslavije iz leta 1963 je bila nekoliko preimenovana, da bi se uskladila z drugimi jugoslovanskimi republikami, v Socialistično republiko Makedonijo. [[Grčija]] je bila zaskrbljena zaradi pobud jugoslovanske vlade, saj so bile te obravnavane kot izgovor za prihodnje ozemeljske zahtevke proti grški regiji Makedoniji, ki je tvorila glavnino zgodovinske Makedonije. Jugoslovanske oblasti so spodbujale tudi razvoj etnične identitete Makedoncev in makedonskega jezika. Makedonski jezik je bil kodificiran leta 1944 iz slovanskega narečja, ki se govori okoli [[Veles, Severna Makedonija|Velesa]]. To je dodatno razjezilo tako Grčijo kot Bolgarijo zaradi morebitnih ozemeljskih zahtev novih držav do grškega in bolgarskega dela zgodovinske regije Makedonije, prejetih po balkanskih vojnah. Med grško državljansko vojno (1944–1949) je veliko Makedoncev (ne glede na etnično pripadnost) sodelovalo v odporniškem gibanju ELAS, ki ga je organizirala Komunistična partija Grčije. ELAS in Jugoslavija sta bili v dobrih odnosih vse do leta 1949, ko sta se razšli zaradi Titove nezvestobe Josifu Stalinu (prim. Kominform). Po koncu vojne borcem ELAS, ki so se zatekli v južno Jugoslavijo in Bolgarijo, Grčija ni dovolila, da se vrnejo: dovoljena je bila le tistim, ki so se imeli za Grke, medtem ko so se imeli za Bolgarske ali makedonske Slovane. Ti dogodki so prispevali tudi k slabemu stanju jugoslovansko-grških odnosov na območju Makedonije. === 1950 - 1990 === {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Osamosvojitev == === 1990 - 1999 === [[Slika:North Macedonia-CIA WFB Map.png|sličica|298x298_pik|Zemljevid CIA Severne Makedonije]] Leta 1990 se je oblika vlade mirno spremenila iz socialistične države v parlamentarno [[Demokracija|demokracijo]]. <ref>{{navedi splet|url=http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|title=Archived copy|access-date=2006-06-14|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210204/http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|archive-date=1 July 2014|df=dmy-all}}</ref> Prve večstrankarske volitve so bile 11. in 25. novembra ter 9. decembra 1990.<ref>[http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213 Faculty of Law, University of Skopje] {{webarchive|url=https://archive.today/20120630064900/http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213|date=30 June 2012}} {{in lang|mk}}</ref> Po kolektivnem predsedovanju pod vodstvom Vladimirja Mitkova je bil razpuščen, [[Kiro Gligorov]] je 31. januarja 1991 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Republike Makedonije.<ref name="gligorov">Kiro Gligorov was elected president on 31 January 1991, when SR Macedonia was still an official name of the nation. After the change of the state's name, he continued his function as a [[President of the Republic of Macedonia]] - [http://www.president.gov.mk/gligorov.asp The Official Site of The President of the Republic of Macedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430124047/http://www.president.gov.mk/gligorov.asp|date=30 April 2009}}</ref> Dne 16. aprila 1991 je parlament sprejel ustavni amandma, s katerim je iz uradnega imena države črtal »socialist«, 7. junija istega leta pa je bilo uradno ustanovljeno novo ime »Republika Makedonija«. 8. septembra 1991 je država izvedla referendum o neodvisnosti, na katerem je 95,26 % glasovalo za neodvisnost od Jugoslavije pod imenom Republika Makedonija. Referendumsko vprašanje je bilo formulirano kot »Ali bi podprli neodvisno Makedonijo s pravico vstopa v prihodnjo zvezo suverenih držav Jugoslavije?« (makedonsko: Dali ste za samostojna Македонија so pravo da stapi vo iden sojuz na suvereni drzavi v JUgoslavija?). Dne 25. septembra 1991 je makedonski parlament uradno sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je Republika Makedonija postala neodvisna država – čeprav se v Makedoniji dan neodvisnosti še vedno praznuje kot dan referenduma 8. septembra. Nova ustava Republike Makedonije je bila sprejeta 17. novembra 1991. Po [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadu Jugoslavije]] je bil položaj etničnih Albancev v prvih letih nove makedonske republike negotov. Pojavile so se različne albanske politične stranke, med katerimi je bila največja in najvidnejša Stranka za demokratično blaginjo (PDP). PDP je pozval k izboljšanju statusa Albancev v Severni Makedoniji, kot so razširjene pravice do izobraževanja in uporaba albanskega jezika, ustavne spremembe, izpustitev političnih zapornikov, proporcionalni volilni sistem in prenehanje diskriminacije Nezadovoljstvo s pomanjkanjem ustavnega priznavanja kolektivnih pravic za Albance je povzročilo, da je vodja PDP Nevzat Halili razglasil, da bo njegova stranka ustavo štela za neveljavno in se usmerila k iskanju avtonomije, leta 1992 in ponovno leta 2014 razglasila republiko Ilirida. Predlog je bil razglašen zaradi protiustave s strani makedonske vlade.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Bolgarija je bila prva država, ki je priznala novo makedonsko državo pod njenim ustavnim imenom. Vendar je bilo mednarodno priznanje nove države odloženo zaradi ugovora Grčije zoper uporabo, kar je po njenem mnenju, helenskega imena in nacionalnih simbolov, pa tudi zaradi spornih klavzul v republiški ustavi, polemike, znane kot spor glede imena Makedonije. Zaradi kompromisa je bila država 8. aprila 1993 sprejeta v Združene narode pod začasnim imenom »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. Grčija je bila še vedno nezadovoljna in je februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado. Sankcije so bile odpravljene septembra 1995, potem ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in vidike svoje ustave, za katere je veljalo, da ji dajejo pravico do poseganja v zadeve drugih držav. Sosedi sta takoj začeli normalizirati odnose, a ime države ostaja vir lokalnih in mednarodnih polemik. Uporaba vsakega imena ostaja sporna za pristaše drugega.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Potem, ko je bila država sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]] pod začasno oznako »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«, so isto konvencijo sprejele tudi druge mednarodne organizacije. Več kot polovica držav članic ZN je priznala državo kot Republiko Makedonijo, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], medtem ko ostale uporabljajo začasno referenco »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija« ali pa z državo niso vzpostavile nobenih diplomatskih odnosov. Leta 1999 je kosovska vojna povzročila, da je 340.000 albanskih beguncev s Kosova pobegnilo v Republiko Makedonijo, kar je močno motilo normalno življenje v regiji in grozilo, da bo porušilo ravnovesje med Makedonci in Albanci. V državi so bila postavljena begunska taborišča. [[Atene]] niso posegale v zadeve republike, ko so se Natove sile preselile v regijo in iz nje pred morebitno invazijo na Zvezno republiko Jugoslavijo. Solun je bil glavno skladišče humanitarne pomoči regiji. Republika Makedonija se v konflikt ni vpletla. Na koncu vojne je jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević dosegel dogovor z Natom, ki je beguncem omogočil vrnitev pod zaščito ZN. Vendar je vojna povečala napetosti in odnosi med etničnimi Makedonci in albanskimi Makedonci so postali zaostreni. Pozitivno je, da sta Atene in [[Ankara]] predstavili enotno fronto »nevpletenosti«. V Grčiji je bil močan odziv proti [[Nato|Natu]] in ZDA.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2000–2010 === [[Slika:Dzingar, bust in Mak. Kamenica.JPG|sličica|Spomenik makedonskemu vojaku, ubitemu med uporom leta 2001]] Spomladi 2001 so etnični albanski uporniki, ki so se imenovali Narodnoosvobodilna vojska (nekateri so bili nekdanji pripadniki Osvobodilne vojske [[Kosovo|Kosova]]), prevzeli orožje na severu in severozahodu Republike Makedonije. Zahtevali so prepis ustave, da bi zapisali nekatere interese albanske manjšine, kot so jezikovne pravice. Gverilci so prejeli podporo Albancev na Kosovu, ki ga nadzoruje Nato, in albanskih gverilcev v demilitariziranem območju med Kosovom in preostalo Srbijo. Boji so bili skoncentrirani v Tetovu in njegovi okolici, petem največjem mestu v državi, ter v širših regijah glavnega mesta Skopje in tretjega največjega mesta Kumanovo.  Po skupnem zatrtju Nata in Srbov proti albanskim gverilcem na Kosovu so se uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] junija lahko pogajali o premirju. Vlada je načrtovala makedonskim Albancem dati večje državljanske pravice, gverilske skupine pa bi svoje orožje prostovoljno odstopile opazovalcem Nata. Ta sporazum je bil uspešen in avgusta 2001 je 3.500 Natovih vojakov izvedlo operacijo Essential Harvest, da bi pridobili orožje. Takoj po končani operaciji septembra se je NLA uradno razpustila. Etnični odnosi so se od takrat znatno izboljšali, čeprav so trdili na obeh straneh še vedno vzrok za zaskrbljenost in še naprej se nadaljuje nekaj nasilja nizke stopnje, zlasti proti policiji. Predsednik [[Boris Trajkovski]] je 26. februarja 2004 umrl v letalski nesreči blizu [[Mostar|Mostarja]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Rezultati uradne preiskave so pokazali, da je bil vzrok letalske nesreče postopkovne napake posadke, storjene med pristankom na letališču Mostar. Marca 2004 je država vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji, 17. decembra 2005 pa je bila v sklepih predsedstva EU navedena kot kandidatka za pristop (kot »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«). Vendar so bili pristopni postopki zaradi nasprotovanja Grčije odloženi do rešitve spora glede imena Makedonije leta 2018, pozneje pa Bolgarije zaradi nerešenih razhajanj med državama glede zgodovine regije in tega, kar se dojema kot »protibolgarska ideologija«.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2010 - danes === [[Slika:Потпишување на договорот за македонско-грчкиот спор (17.06.2018, Преспа) (42853677381).jpg|sličica|247x247_pik|Makedonski in grški zunanji minister [[Nikola Dimitrov]] in [[Nikos Kotzias]] sta pred premieroma [[Zoran Zaev|Zoranom Zaevom]] in [[Aleksis Cipras|Aleksisom Ciprasom]] podpisala [[Prespanski sporazum]].]] Junija 2017 je Zoran Zaev iz Socialdemokratske unije Makedonije (SDSM) postal novi premier šest mesecev po predčasnih volitvah. Nova levosredinska vlada je končala 11 let konservativne vladavine VMRO-DPMNE, ki jo je vodil nekdanji premier [[Nikola Gruevski]]. Junija 2018 je bil med vladama Grčije in takratne Republike Makedonije sklenjen Prespanski dogovor o preimenovanju slednje v Republiko Severno Makedonijo ali krajše Severno Makedonijo. Ta sporazum je, potem ko so ga sprejeli zakonodajalci obeh držav, začel veljati 12. februarja 2019 in s tem končali spore.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/north-macedonia-name-change-enters-force/a-47487844|title=North Macedonia name change enters force &#124; DW &#124; 12.02.2019|website=[[Deutsche Welle]]}}</ref>  Stevo Pendarovski (SDSM) je zaprisegel kot novi predsednik Severne Makedonije maja 2019.<ref>{{navedi splet|url=https://europeanmovement.eu/news/em-north-macedonia-review-of-the-2020-parliamentary-elections-in-north-macedonia/|title=EM North Macedonia: Review of the 2020 parliamentary elections in North Macedonia}}</ref> Predčasne parlamentarne volitve so bile 15. julija 2020. [[Zoran Zaev]] je od avgusta 2020 ponovno opravljal funkcijo predsednika vlade Republike Severne Makedonije. Premier [[Zoran Zaev]] je napovedal odstop, potem ko je njegova stranka, Socialdemokratska unija, na lokalnih volitvah oktobra 2021 izgubila tekmo. Po notranjih volitvah v vodstvu stranke ga je 12. decembra 2021 na mestu vodje SDSM nasledil [[Dimitar Kovačevski]], pa je 16. januarja 2022 prisegel kot predsednik vlade Severne Makedonije, s čimer si je v parlamentu zagotovil zaupnico svojemu novemu parlamentu s 62 in 46 glasovi.<ref>{{navedi splet|date=17 January 2022|title=North Macedonia's Lawmakers Elect Dimitar Kovacevski As New PM|url=https://www.rferl.org/a/north-macedonia-elect-prime-minister--dimitar-kovacevski-/31657339.html|access-date=17 January 2022|work=Radio Free Europe}}</ref> == Glej tudi == * [[Zastava Severne Makedonije]] * [[Grb Severne Makedonije]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Severne Makedonije]] [[Kategorija:Zgodovina po državah|Severna Makedonija]] az93jcpy4yga67nort1sibp22246fzs 6659146 6659145 2026-04-13T06:30:12Z Octopus 13285 /* Tekmovanje med različnimi področji */ popravek 6659146 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} [[Slika:North Macedonia relief location map.jpg|sličica|298x298_pik|Reliefni zemljevid današnje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]]] '''Zgodovina Severne Makedonije''' zajema zgodovino ozemlja sodobne države [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]. Zgodovinopisje v Severni Makedoniji je kontroverzno, saj obstaja širok spekter nasprotujočih si pogledov na to, kako preučevati in predstaviti zgodovino Severne Makedonije, saj lahko na te vplivajo sodobni politični in ideološki interesi različnih ljudi in skupin. == Prazgodovina == {{See also|Prazgodovina Severne Makedonije}} {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Antično obdobje == === Peonci in druga plemena === [[Slika:Map of ancient Paeonia and environs (English).svg|levo|sličica|271x271_pik|Zemljevid starodavne [[Panonija (rimska provinca)|Paeonije]] s približnim prebivališčem plemen pred osvojitvijo [[Filip II. Makedonski|Filipa II Makedonskega]] v 4. stoletju pr. n. št.]] V [[Antika|antiki]] je bila večina ozemlja, kjer je zdaj Severna Makedonija, vključena v kraljestvo [[Paeonia]], ki so ga naselili Peonci, ljudstvo traškega porekla, pa tudi deli antične [[Ilirija (država)|Ilirije]],<ref>Bauer, Susan Wise: ''The History of the Ancient World: From the Earliest Accounts to the Fall of Rome'' (2007), {{ISBN|0-393-05974-X}}, page 518: "... Italy); to the north, Thracian tribes known collectively as the Paeonians."</ref> antične Makedonci so naselili območje na jugu, živeli so med številnimi drugimi plemeni in [[Dardanija|Dardanijo]],<ref>[https://books.google.com/books?id=4Nv6SPRKqs8C&pg=PA170 Wilkes, John: ''The Illyrians''], Wiley-Blackwell, 1996, {{ISBN|0-631-19807-5}}, p. 49.</ref><ref>[[Raphael Sealey|Sealey, Raphael]], [https://books.google.com/books?id=kAvbhZrv4gUC&pg=PA442 ''A history of the Greek city states, ca. 700-338 B.C.''], p. 442]. [[University of California Press]], 1976. {{ISBN|0-520-03177-6}}.</ref> naseljeno z različnimi ilirskimi ljudstvi, ter [[Lyncestida|Lyncestido]] in [[Pelagonija|Pelagonijo]], naseljeno s starimi grškimi plemeni [[Moloss]].<ref>The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC by John Boardman and N. G. L. Hammond, 1982, {{ISBN|0-521-23447-6}}, page 284</ref> Nobena od teh ni imela fiksnih meja; včasih so bili podvrženi kraljem Makedonije, včasih pa so se od cepili. === Perzijska vladavina === V poznem 6. stoletju pr. n. št. so Ahemenidski Perzijci pod vladanjem [[Darej I.|Darija Velikega]] osvojili Peonce in vključili današnjo Severno Makedonijo v svoja obsežna ozemlja.<ref>Timothy Howe, Jeanne Reames. [https://books.google.com/books?id=uuwTAQAAMAAJ&q=persians+conquered+paeonia&dq=persians+conquered+paeonia&hl=nl&sa=X&ved=0CE0Q6AEwCWoVChMIt-mdv9q7yAIVAaEaCh3f9g9y "Macedonian Legacies: Studies in Ancient Macedonian History and Culture in Honor of Eugene N. Borza"] Regina Books, 2008 Originally from the [[Indiana University]]. Digitalised 3 Nov 2010 {{ISBN|9781930053564}}. p 239</ref><ref name="A Companion to Ancient Macedonia">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&pg=PA345|title=A Companion to Ancient Macedonia|isbn=9781444351637|access-date=17 December 2014|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|date=7 July 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|title=Persian influence on Greece (2)|access-date=17 December 2014|archive-date=24 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724223725/https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|url-status=dead}}</ref> Po izgubi v drugi perzijski invaziji na [[Grčija|Grčijo]] leta 479 pr. n. št. so se Perzijci sčasoma umaknili s svojih evropskih ozemelj, vključno z današnje Severne Makedonije. === Makedonci in Rim === Leta 336 pr. n. št. je [[Filip II. Makedonski]] v celoti priključil Zgornjo Makedonijo, vključno z njenim severnim delom in južno Paeonijo, ki zdaj ležita znotraj Severne Makedonije. Filipov sin [[Aleksander Veliki]] je osvojil večino preostale regije in jo vključil v svoj imperij, z izjemo Dardanije.<ref>[https://books.google.com/books?id=ppbuavUZKEwC&pg=PA187 Poulton, Hugh, ''Who are the Macedonians?''] C. Hurst & Co. Publishers, 2000, {{ISBN|1-85065-534-0}}, p. 14.</ref> [[Rimljani]] so večino republike vključili v svojo provinco Makedonijo, najsevernejši deli (Dardanija) pa so se nahajali v [[Mezija|Meziji]]; do Dioklecijanovega obdobja so bili razdeljeni, republika pa je bila razdeljena med Macedonio Salutaris in Moesio prima.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9068124/Skopje Encyclopædia Britannica&nbsp;— Scopje]</ref> O [[Slovani|Slovanih]] na območju današnje Severne Makedonije pred 5. stoletjem pr. n. št. je malo znanega. == Srednjeveško obdobje == === Obdobje migracije === [[Slika:Roman Empire 125 political map.svg|sličica|269x269_pik|Rimska provinca Makedonija leta 125 po n. št.]] V tem obdobju je bilo območje, ločeno od Jirečkove meje, poseljeno z ljudmi trako-rimskega ali iliro-rimskega izvora, pa tudi s heleniziranimi državljani [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in bizantinskimi [[Grki]]. Stari jeziki lokalnega Trako-ilirskog ljudstva so izumrli že pred prihodom Slovanov, njihov kulturni vpliv pa se je močno zmanjšal zaradi ponavljajočih se barbarskih vpadov na [[Balkan]] v zgodnjem srednjem veku, ki so jih spremljali vztrajna helenizacija, romanizacija in kasnejša slavizacija. Južnoslovanska plemena so se naselila na ozemlju današnje Severne Makedonije v 6. stoletju. Slovanske naselbine so bizantinski grški zgodovinarji imenovali »Sklavinies«. Sklavini so sodelovali pri več napadih na Bizantinsko cesarstvo - sami ali s pomočjo [[Bolgari|Bolgarov]] ali [[Avari|Avarov]]. Okoli leta 680 po n. št. se je skupina Bolgarov, ki jo je vodil kan Kuber (ki je pripadal istemu rodu Dulo kot podonavski bolgarski kan Asparuh), naselila v Pelagonski nižini in začela pohode na območje Soluna. V poznem 7. stoletju je [[Justinijan II.|Justinijan II]]. organiziral množične odprave proti Sklavinijam na grškem polotoku, v katerih je domnevno ujel več kot 110.000 Slovanov in jih premestil v [[Kapadokija|Kapadokijo]]. V času [[Konstans II.|Konstansa II.]] (ki je tudi organiziral pohode proti Slovanom) je bilo veliko Slovanov Makedonije ujetih in premeščenih v srednjo [[Anatolija|Malo Azijo]], kjer so bili prisiljeni priznati oblast bizantinskega cesarja in služiti v njihovih mestih. === Tekmovanje med različnimi področji === [[Slika:Archbishopric of Ohrid in 1020, map by Dimitar Rizov (1917).jpg|sličica|263x263_pik|Ohridska nadškofija leta 1020]] Uporaba imena »Sklavine« kot samostojnega naroda je bila v bizantinskih zapisih ukinjena po približno 836 letu, ko so ti Slovani v regiji Makedonije postali prebivalstvo v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]]. Prvotno dve različni ljudstvu, Sklavine in Bolgari, so Bolgari asimilirali slovanski jezik/identiteto, medtem ko so ohranili bolgarski demonim in ime cesarstva. Slovanski vpliv v regiji se je okrepil z vzponom te države, ki je leta 837 vključila celotno regijo v svoje oblast jezik. Bili so tudi apostoli-kristjanizatorji slovanskega sveta. Njihovo kulturno dediščino so pridobivali in razvijali v srednjeveški Bolgariji, kjer je po letu 885 Ohridska regija postala pomembno cerkveno središče z nominacijo svetega [[Kliment Ohridski|Klementa Ohridskega]] za »prvega nadškofa v bolgarskem jeziku« s prebivališčem v tej regiji. V sodelovanju z drugim učencem svetim Metodom je v okolici Ohrida ustvaril cvetoče bolgarsko kulturno središče, kjer so v tako imenovani Ohridski literarni šoli poučevali več kot 3000 učencev v glagolici in cirilici.<ref>https://web.archive.org/web/20131019161316/http://img53.exs.cx/img53/6537/ThemesintheByzantineEmpireunderBasilII.jpg</ref><ref>http://assets.cambridge.org/97805217/70170/excerpt/9780521770170_excerpt.pdf</ref> [[Slika:Kingdom of Prilep.png|levo|sličica|260x260_pik|Kraljestvo princa Marka]] Ob koncu 10. stoletja je velik del današnje Severne Makedonije postal politično in kulturno središče prvega bolgarskega cesarstva pod carjem Samuelom; medtem ko je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] zavladal vzhodnemu delu cesarstva (danes Bolgarija), vključno s takratno prestolnico [[Preslav]], leta 972. Nova prestolnica je bila ustanovljena v [[Ohrid|Ohridu]], ki je postal tudi sedež bolgarskega patriarhata.<ref>Paul Stephenson, Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900-1204, Cambridge University Press, 29 iun. 2000, p.307</ref> Od takrat naprej je bolgarski model postal sestavni del širše slovanske kulture kot celote. Po več desetletjih skoraj neprestanih bojev je Bolgarija leta 1018 prišla pod bizantinsko oblast. Celotna Severna Makedonija je bila vključena v Bizantinsko cesarstvo kot tema Bolgarije, bolgarski patriarhat pa je bil po dolgem času imenovan za nadškofa. [[Dobromir Hriz]] se je uprl cesarju in po neuspešnem cesarskem pohodu jeseni 1197 je cesar zahteval mir in priznal Dobromirju-Krizu pravice do zemljišč med Strimonom in Vardarjem, vključno s Strumico in trdnjavo Prosek. V 13. in 14. stoletju je bil bizantinski nadzor prekinjen z obdobji bolgarske in srbske vladavine. Konstantin Asen - nekdanji plemič iz Skopja - je vladal kot car Bolgarije od leta 1257 do 1277. Kasneje je [[Skopje]] postalo prestolnica srbskega cesarstva pod [[Štefan Dušan|Stefanom Dušanom]]. Po razpadu cesarstva je območje postalo domena samostojnih lokalnih srbskih vladarjev iz mest [[Mrnjavčević|Mrnjavčevića]] in [[Dragaša]]. Od Mrnjavčevića naprej so bili zahodni deli današnje Severne Makedonije, od Dragaša naprej pa vzhodni. Glavno mesto države Mrnjavčevićeve hiše je bil Prilep. Iz Mrnjavčevićeve hiše sta znana le dva vladarja - kralj [[Vukašin Mrnjavčević]] in njegov sin, kralj Marko. [[kraljevič Marko]] je postal vazal Osmanskega cesarstva in je kasneje umrl v bitki pri Rovinah. V obdobju 12., 13. in zgodnjega 14. stoletja so bili deli sodobne zahodne Severne Makedonije pod oblastjo albanske plemiške družine Gropa, ki je vladala ozemljem med [[Ohrid|Ohridom]] in [[Debar|Debarjem]]. Po prenehanju vladanja plemiške družine Gropa je vladala albanska kraljeva družina Kastrioti, ki je vladala Kneževini Kastrioti konec 14. stoletja in v prvi polovici 15. stoletja. Po smrti albanskega princa [[Gjon II. Kastrioti|Gjona Kastriotija]] leta 1437 je Osmansko cesarstvo osvojilo številne dele njegovih posesti in jih kmalu zatem, v 15. stoletju, ponovno vrnilo v albansko oblast [[Skenderbeg|Gjergj Kastrioti Skanderbeg]]. V tem obdobju so zahodna ozemlja sodobne Severne Makedonije postala bojišče med albansko in osmansko vojsko. Nekatere od bitk, ki so se odvijale na ozemlju Makedonije, so bile bitka pri [[Pologi|Pologu]], bitka pri [[Mokra (razločitev)|Mokri]], bitka pri [[Ohrid|Ohridu]], bitka pri [[Otoneta|Otoneti]], bitka pri [[Oranik|Oraniku]] in mnoge druge. Potekal je tudi Skenderbegov pohod v Makedonijo. S smrtjo Skenderbega 17. januarja 1468 je albanski odpor začel padati. Po smrti Skenderbega je albansko ligo vodil [[Lekë Dukagjini]], vendar ni imel enakega uspeha kot prej in zadnje albanske trdnjave so bile osvojene leta 1479 pri dosegu Skadra. == Osmansko cesarstvo == [[Slika:Prilepstreet.png|levo|sličica|Mesto [[Prilep]] v poznem 19. stoletju. V ozadju je viden osmanski minaret]] Območje, ki ga je osvojila osmanska vojska ob koncu 14. stoletja, je ostala del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] več kot 500 let kot del province ali [[Ejalet Rumeli|Ejaleta Rumelije]]. Med tem je v drugi polovici 15. stoletja albanski vodja Lige Lezhë Skenderbeg lahko zasedel mesta v sodobni zahodni Severni Makedoniji, ki so bila pod osmansko oblastjo, kot je takrat dobro znano mesto [[Ohrid]] (albanski Ohër), [[Tetovo]] in še mnogo drugih krajev. Albanske sile pod vodstvom Skenderbega so v bitki pri Mokri prodrle globoko v sodobno Severno Makedonijo. A to ni trajalo dolgo in mesta so ponovno zasedli Osmani. Rumelija, (turško: Rumeli) ki v turščini pomeni »dežela Rimljanov«, ki se nanaša na dežele, ki so jih osvojili Osmanski Turki iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Skozi stoletja se je Rumelijski ejalet z upravnimi reformami zmanjševal, dokler ni v 19. stoletju obsegal regijo osrednje [[Albanija|Albanije]] in severozahodni del sedanje države Severne Makedonije s prestolnico [[Manastir]] ali današnjo [[Bitola|Bitolo]].<ref>Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History (Vol. 2, From the Fifteenth Century to the Present), Vol. 2; Cambridge Scholars Publishing, 2016, {{ISBN|1443888494}}, p. 2.</ref> Rumelijski ejalet je bil ukinjen leta 1867, ozemlje Severne Makedonije pa je nato postalo del provinc Manastirskega, Kosovskega in Solunskega vladanja, vse do konca osmanske vladavine leta 1912. [[Slika:Balkan 1912 es.svg|sličica|Osmansko ozemlje pred prvo balkansko vojno leta 1912]] V obdobju osmanske vladavine je regija pridobila precejšnjo turško manjšino, zlasti v verskem smislu [[Muslimani|muslimanov]]; nekateri od teh muslimanov so to postali s spreobrnjenjem. V času osmanske vladavine sta bila [[Skopje]] in [[Manastir|Monastir]] (Bitola) prestolnici ločenih osmanskih provinc (ejaletov). Dolino reke [[Vardar]], ki je kasneje postala osrednje območje Severne Makedonije, je pred prvo balkansko vojno leta 1912 vladalo Osmansko cesarstvo, z izjemo kratkega obdobja leta 1878, ko je bila osvobojena izpod osmanske oblasti, po rusko-turški vojni (1877–78) pa je postala del [[Bolgarija|Bolgarije]].<ref>{{navedi knjigo|title=Skënderbeu dhe lufta shqiptaro-turke në shek. XV|date=2005|publisher=Botimet Toena|others=Frashëri, Kristo., Akademia e Shkencave e Shqipërisë.|isbn=99943-1-042-9|location=Tiranë|oclc=70911640}}</ref><ref>{{Citation|last1=Frashëri|first1=Kristo|date=2003|work=Oxford Art Online|publisher=Oxford University Press|last2=Frashëri|first2=Gjergj|last3=Dhamo|first3=Dhorka|last4=Kuqali|first4=Andon|last5=Dashi|first5=Sulejman|title=Albania|doi=10.1093/gao/9781884446054.article.t001473}}</ref> Leta 1903 so uporniki Ilindensko-Preobraženske vstaje na jugozahodnem delu današnje Severne Makedonije razglasili kratkotrajno Kruševsko republiko. Večina etnografov in popotnikov v času osmanske vladavine je slovansko govoreče ljudi v Makedoniji uvrščala med Bolgare. Vendar pa so tudi pripomnili, da ima jezik, ki se govori v Makedoniji, nekoliko značilen značaj — pogosto ga opisujejo kot »zahodnobolgarsko narečje« kot druga bolgarska narečja v sodobni zahodni Bolgariji. Obstajajo tudi dokazi, da so se nekateri makedonski Slovani, predvsem tisti v severnih regijah, imeli za Srbe, po drugi strani pa je namera po priključitvi Grčiji prevladovala v južni Makedoniji, kjer jo je podpiral tudi precejšen del slovansko govorečega prebivalstva. Čeprav se omenjajo, da so Slovani v Makedoniji identificirani kot Bolgari, nekateri znanstveniki namigujejo, da je bila etnična pripadnost v srednjem veku bolj tekoča, kot jo vidimo danes, razumevanje, ki izhaja iz nacionalističnih idealov devetnajstega stoletja o homogeni nacionalni državi.<ref>Walter Pohl. (p. 13-24 in: Debating the Middle Ages: Issues and Readings, Ed. Lester K. Little and Barbara H. Rosenwein, Blackwell Publishers, 1998)''Ethnic boundaries are not static, and even less so in a period of migrations. It is possible to change one's ethnicity... Even more frequently, in the Early Middle Ages, people lived under circumstances of ethnic ambiguity''.</ref><ref>John V A Fine. When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans. University of Michigan Press. {{ISBN|0-472-11414-X}}. Pg 3 ''most South Slavs mentioned with specific national-type names mentioned in our sources were such by political affiliation, namely that the individuals named so served the given state's ruler, and cannot be considered ethnic Serbs, Croats or whatever''</ref> V obdobju bolgarskega narodnega obdobja (1762–1878) so številni Bolgari iz Vardarske Makedonije podpirali boj za ustanovitev bolgarskih kulturnih izobraževalnih in verskih ustanov, vključno z Bolgarskim eksarhatom. Naslednji makedonski boj (1893–1908) je ostal nedokončen. == Karađorđevićevo obdobje (1912 - 1944) == === Balkanske vojne in prva svetovna vojna === Regijo je med [[Balkanski vojni|prvo balkansko vojno leta 1912]] zavzela [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevina Srbija]] in je bila nato v povojnih mirovnih pogodbah priključena Srbiji pod dinastijo Karađorđevića, razen da je bila strumiška regija med leti 1912 in 1919 del [[Bolgarija|Bolgarije]]. Ni imela upravne avtonomije in se je imenovala Južna Srbija (Južna Srbija) ali »Stara Srbija« (Stara Srbija). Med letoma 1915 in 1918 jo je zasedla Kraljevina Bolgarija. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je Kraljevina Srbija pridružila novonastali [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. === Obdobje Kraljevine Jugoslavije === [[Slika:Vardar003.png|sličica|Zemljevid Vardarske banovine, pokrajine Kraljevine Jugoslavije (1929–1941)]] Po prvi svetovni vojni (1914–1918) so Slovani v srbski Makedoniji (»Vardarska Makedonija«) veljali za južne Srbe in jezik, ki so ga govorili, južno srbsko narečje. Bolgarske, grške in romunske šole so bile zaprte, bolgarski duhovniki in vsi nesrbski učitelji so bili izgnani. Politika srbizacije v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila v nasprotju s probolgarskimi čustvi, ki so jih vzpodbujali odredi Notranje makedonske revolucionarne organizacije (IMRO), ki so se infiltrirali iz Bolgarije, lokalni komunisti pa so se zavzemali za pot samoodločbe. Leta 1925 je D. J. Footman, britanski vicekonzul v [[Skopje|Skopju]], naslovil obsežno poročilo za zunanje ministrstvo. Zapisal je, da »večino prebivalcev južne Srbije predstavljajo pravoslavni Makedonci, ki so etnološko bolj sorodni Bolgarom kot Srbom. Opozoril je tudi na obstoj težnje po iskanju samostojne Makedonije s Solunom kot prestolnico.« 6. januarja 1929 je kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Karađorđević]] izvršil državni udar in uvedel tako imenovano šestojanuarsko diktaturo, razveljavil je Vidovdansko ustavo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preimenoval v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Razdeljena je bila na pokrajine, imenovane banovine. Ozemlje Vardarske banovine je imelo glavno mesto Skopje in je vključevalo tisto, kar je sčasoma postalo moderna Severna Makedonija (plus nekaj dežel severno od nje, ki so zdaj del Srbije in Kosova). Aleksandrova diktatura je dejansko uničila parlamentarno demokracijo in po naraščajoči zameri ljudi proti kraljevi avtokratski vladavini ga je leta 1934 v Franciji ubila Notranja makedonska revolucionarna organizacija (VRMO).<ref>The British Foreign Office and Macedonian National Identity, 1918-1941, Andrew Rossos' Slavic Review, Vol. 53, No. 2 (Summer, 1994), pp. 369-394 [https://www.jstor.org/stable/2501298]</ref> === Druga svetovna vojna === Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Vardarska banovina med letoma 1941 in 1944 okupirana s strani [[Fašistična Italija (1922 - 1943)|fašistične Italije]], ki je priključila zahodne regije, naseljene z Albanci, in pronemška Bolgarija, ki je okupirala preostanek. Okupacijske oblasti so preganjale tiste prebivalce province, ki so nasprotovali režimu; to je nekatere od njih spodbudilo, da so se pridružili komunističnemu odporniškemu gibanju [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Bolgarsko vojsko pa je večina prebivalstva ob vstopu v Makedonijo dobro sprejela in je lahko novačila iz lokalnega prebivalstva, ki je v določenih bataljonih tvorilo kar 40 % do 60 % vojakov.<ref>Marshall Lee Miller, ''Bulgaria During the Second World War'', Stanford University Press, 1975, p.123</ref> == Socialistična Jugoslavija == [[Slika:Locator map Macedonia in Yugoslavia.svg|levo|sličica|Severna Makedonija kot del skupne države Jugoslavije]] Po drugi svetovni vojni je bila Jugoslavija ustanovljena kot federativna država pod vodstvom Titove Jugoslovanske komunistične partije. Ko je bila leta 1944 ustanovljena nekdanja Vardarska pokrajina, je bil večji del njenega ozemlja prenesen v ločeno republiko, skrajni severni deli pokrajine pa so ostali [[Srbija|Srbiji]]. Leta 1946 je nova republika dobila zvezni status kot avtonomna »Ljudska republika Makedonija« v okviru nove Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ustavi Jugoslavije iz leta 1963 je bila nekoliko preimenovana, da bi se uskladila z drugimi jugoslovanskimi republikami, v Socialistično republiko Makedonijo. [[Grčija]] je bila zaskrbljena zaradi pobud jugoslovanske vlade, saj so bile te obravnavane kot izgovor za prihodnje ozemeljske zahtevke proti grški regiji Makedoniji, ki je tvorila glavnino zgodovinske Makedonije. Jugoslovanske oblasti so spodbujale tudi razvoj etnične identitete Makedoncev in makedonskega jezika. Makedonski jezik je bil kodificiran leta 1944 iz slovanskega narečja, ki se govori okoli [[Veles, Severna Makedonija|Velesa]]. To je dodatno razjezilo tako Grčijo kot Bolgarijo zaradi morebitnih ozemeljskih zahtev novih držav do grškega in bolgarskega dela zgodovinske regije Makedonije, prejetih po balkanskih vojnah. Med grško državljansko vojno (1944–1949) je veliko Makedoncev (ne glede na etnično pripadnost) sodelovalo v odporniškem gibanju ELAS, ki ga je organizirala Komunistična partija Grčije. ELAS in Jugoslavija sta bili v dobrih odnosih vse do leta 1949, ko sta se razšli zaradi Titove nezvestobe Josifu Stalinu (prim. Kominform). Po koncu vojne borcem ELAS, ki so se zatekli v južno Jugoslavijo in Bolgarijo, Grčija ni dovolila, da se vrnejo: dovoljena je bila le tistim, ki so se imeli za Grke, medtem ko so se imeli za Bolgarske ali makedonske Slovane. Ti dogodki so prispevali tudi k slabemu stanju jugoslovansko-grških odnosov na območju Makedonije. === 1950 - 1990 === {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Osamosvojitev == === 1990 - 1999 === [[Slika:North Macedonia-CIA WFB Map.png|sličica|298x298_pik|Zemljevid CIA Severne Makedonije]] Leta 1990 se je oblika vlade mirno spremenila iz socialistične države v parlamentarno [[Demokracija|demokracijo]]. <ref>{{navedi splet|url=http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|title=Archived copy|access-date=2006-06-14|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210204/http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|archive-date=1 July 2014|df=dmy-all}}</ref> Prve večstrankarske volitve so bile 11. in 25. novembra ter 9. decembra 1990.<ref>[http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213 Faculty of Law, University of Skopje] {{webarchive|url=https://archive.today/20120630064900/http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213|date=30 June 2012}} {{in lang|mk}}</ref> Po kolektivnem predsedovanju pod vodstvom Vladimirja Mitkova je bil razpuščen, [[Kiro Gligorov]] je 31. januarja 1991 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Republike Makedonije.<ref name="gligorov">Kiro Gligorov was elected president on 31 January 1991, when SR Macedonia was still an official name of the nation. After the change of the state's name, he continued his function as a [[President of the Republic of Macedonia]] - [http://www.president.gov.mk/gligorov.asp The Official Site of The President of the Republic of Macedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430124047/http://www.president.gov.mk/gligorov.asp|date=30 April 2009}}</ref> Dne 16. aprila 1991 je parlament sprejel ustavni amandma, s katerim je iz uradnega imena države črtal »socialist«, 7. junija istega leta pa je bilo uradno ustanovljeno novo ime »Republika Makedonija«. 8. septembra 1991 je država izvedla referendum o neodvisnosti, na katerem je 95,26 % glasovalo za neodvisnost od Jugoslavije pod imenom Republika Makedonija. Referendumsko vprašanje je bilo formulirano kot »Ali bi podprli neodvisno Makedonijo s pravico vstopa v prihodnjo zvezo suverenih držav Jugoslavije?« (makedonsko: Dali ste za samostojna Македонија so pravo da stapi vo iden sojuz na suvereni drzavi v JUgoslavija?). Dne 25. septembra 1991 je makedonski parlament uradno sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je Republika Makedonija postala neodvisna država – čeprav se v Makedoniji dan neodvisnosti še vedno praznuje kot dan referenduma 8. septembra. Nova ustava Republike Makedonije je bila sprejeta 17. novembra 1991. Po [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadu Jugoslavije]] je bil položaj etničnih Albancev v prvih letih nove makedonske republike negotov. Pojavile so se različne albanske politične stranke, med katerimi je bila največja in najvidnejša Stranka za demokratično blaginjo (PDP). PDP je pozval k izboljšanju statusa Albancev v Severni Makedoniji, kot so razširjene pravice do izobraževanja in uporaba albanskega jezika, ustavne spremembe, izpustitev političnih zapornikov, proporcionalni volilni sistem in prenehanje diskriminacije Nezadovoljstvo s pomanjkanjem ustavnega priznavanja kolektivnih pravic za Albance je povzročilo, da je vodja PDP Nevzat Halili razglasil, da bo njegova stranka ustavo štela za neveljavno in se usmerila k iskanju avtonomije, leta 1992 in ponovno leta 2014 razglasila republiko Ilirida. Predlog je bil razglašen zaradi protiustave s strani makedonske vlade.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Bolgarija je bila prva država, ki je priznala novo makedonsko državo pod njenim ustavnim imenom. Vendar je bilo mednarodno priznanje nove države odloženo zaradi ugovora Grčije zoper uporabo, kar je po njenem mnenju, helenskega imena in nacionalnih simbolov, pa tudi zaradi spornih klavzul v republiški ustavi, polemike, znane kot spor glede imena Makedonije. Zaradi kompromisa je bila država 8. aprila 1993 sprejeta v Združene narode pod začasnim imenom »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. Grčija je bila še vedno nezadovoljna in je februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado. Sankcije so bile odpravljene septembra 1995, potem ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in vidike svoje ustave, za katere je veljalo, da ji dajejo pravico do poseganja v zadeve drugih držav. Sosedi sta takoj začeli normalizirati odnose, a ime države ostaja vir lokalnih in mednarodnih polemik. Uporaba vsakega imena ostaja sporna za pristaše drugega.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Potem, ko je bila država sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]] pod začasno oznako »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«, so isto konvencijo sprejele tudi druge mednarodne organizacije. Več kot polovica držav članic ZN je priznala državo kot Republiko Makedonijo, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], medtem ko ostale uporabljajo začasno referenco »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija« ali pa z državo niso vzpostavile nobenih diplomatskih odnosov. Leta 1999 je kosovska vojna povzročila, da je 340.000 albanskih beguncev s Kosova pobegnilo v Republiko Makedonijo, kar je močno motilo normalno življenje v regiji in grozilo, da bo porušilo ravnovesje med Makedonci in Albanci. V državi so bila postavljena begunska taborišča. [[Atene]] niso posegale v zadeve republike, ko so se Natove sile preselile v regijo in iz nje pred morebitno invazijo na Zvezno republiko Jugoslavijo. Solun je bil glavno skladišče humanitarne pomoči regiji. Republika Makedonija se v konflikt ni vpletla. Na koncu vojne je jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević dosegel dogovor z Natom, ki je beguncem omogočil vrnitev pod zaščito ZN. Vendar je vojna povečala napetosti in odnosi med etničnimi Makedonci in albanskimi Makedonci so postali zaostreni. Pozitivno je, da sta Atene in [[Ankara]] predstavili enotno fronto »nevpletenosti«. V Grčiji je bil močan odziv proti [[Nato|Natu]] in ZDA.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2000–2010 === [[Slika:Dzingar, bust in Mak. Kamenica.JPG|sličica|Spomenik makedonskemu vojaku, ubitemu med uporom leta 2001]] Spomladi 2001 so etnični albanski uporniki, ki so se imenovali Narodnoosvobodilna vojska (nekateri so bili nekdanji pripadniki Osvobodilne vojske [[Kosovo|Kosova]]), prevzeli orožje na severu in severozahodu Republike Makedonije. Zahtevali so prepis ustave, da bi zapisali nekatere interese albanske manjšine, kot so jezikovne pravice. Gverilci so prejeli podporo Albancev na Kosovu, ki ga nadzoruje Nato, in albanskih gverilcev v demilitariziranem območju med Kosovom in preostalo Srbijo. Boji so bili skoncentrirani v Tetovu in njegovi okolici, petem največjem mestu v državi, ter v širših regijah glavnega mesta Skopje in tretjega največjega mesta Kumanovo.  Po skupnem zatrtju Nata in Srbov proti albanskim gverilcem na Kosovu so se uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] junija lahko pogajali o premirju. Vlada je načrtovala makedonskim Albancem dati večje državljanske pravice, gverilske skupine pa bi svoje orožje prostovoljno odstopile opazovalcem Nata. Ta sporazum je bil uspešen in avgusta 2001 je 3.500 Natovih vojakov izvedlo operacijo Essential Harvest, da bi pridobili orožje. Takoj po končani operaciji septembra se je NLA uradno razpustila. Etnični odnosi so se od takrat znatno izboljšali, čeprav so trdili na obeh straneh še vedno vzrok za zaskrbljenost in še naprej se nadaljuje nekaj nasilja nizke stopnje, zlasti proti policiji. Predsednik [[Boris Trajkovski]] je 26. februarja 2004 umrl v letalski nesreči blizu [[Mostar|Mostarja]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Rezultati uradne preiskave so pokazali, da je bil vzrok letalske nesreče postopkovne napake posadke, storjene med pristankom na letališču Mostar. Marca 2004 je država vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji, 17. decembra 2005 pa je bila v sklepih predsedstva EU navedena kot kandidatka za pristop (kot »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«). Vendar so bili pristopni postopki zaradi nasprotovanja Grčije odloženi do rešitve spora glede imena Makedonije leta 2018, pozneje pa Bolgarije zaradi nerešenih razhajanj med državama glede zgodovine regije in tega, kar se dojema kot »protibolgarska ideologija«.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2010 - danes === [[Slika:Потпишување на договорот за македонско-грчкиот спор (17.06.2018, Преспа) (42853677381).jpg|sličica|247x247_pik|Makedonski in grški zunanji minister [[Nikola Dimitrov]] in [[Nikos Kotzias]] sta pred premieroma [[Zoran Zaev|Zoranom Zaevom]] in [[Aleksis Cipras|Aleksisom Ciprasom]] podpisala [[Prespanski sporazum]].]] Junija 2017 je Zoran Zaev iz Socialdemokratske unije Makedonije (SDSM) postal novi premier šest mesecev po predčasnih volitvah. Nova levosredinska vlada je končala 11 let konservativne vladavine VMRO-DPMNE, ki jo je vodil nekdanji premier [[Nikola Gruevski]]. Junija 2018 je bil med vladama Grčije in takratne Republike Makedonije sklenjen Prespanski dogovor o preimenovanju slednje v Republiko Severno Makedonijo ali krajše Severno Makedonijo. Ta sporazum je, potem ko so ga sprejeli zakonodajalci obeh držav, začel veljati 12. februarja 2019 in s tem končali spore.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/north-macedonia-name-change-enters-force/a-47487844|title=North Macedonia name change enters force &#124; DW &#124; 12.02.2019|website=[[Deutsche Welle]]}}</ref>  Stevo Pendarovski (SDSM) je zaprisegel kot novi predsednik Severne Makedonije maja 2019.<ref>{{navedi splet|url=https://europeanmovement.eu/news/em-north-macedonia-review-of-the-2020-parliamentary-elections-in-north-macedonia/|title=EM North Macedonia: Review of the 2020 parliamentary elections in North Macedonia}}</ref> Predčasne parlamentarne volitve so bile 15. julija 2020. [[Zoran Zaev]] je od avgusta 2020 ponovno opravljal funkcijo predsednika vlade Republike Severne Makedonije. Premier [[Zoran Zaev]] je napovedal odstop, potem ko je njegova stranka, Socialdemokratska unija, na lokalnih volitvah oktobra 2021 izgubila tekmo. Po notranjih volitvah v vodstvu stranke ga je 12. decembra 2021 na mestu vodje SDSM nasledil [[Dimitar Kovačevski]], pa je 16. januarja 2022 prisegel kot predsednik vlade Severne Makedonije, s čimer si je v parlamentu zagotovil zaupnico svojemu novemu parlamentu s 62 in 46 glasovi.<ref>{{navedi splet|date=17 January 2022|title=North Macedonia's Lawmakers Elect Dimitar Kovacevski As New PM|url=https://www.rferl.org/a/north-macedonia-elect-prime-minister--dimitar-kovacevski-/31657339.html|access-date=17 January 2022|work=Radio Free Europe}}</ref> == Glej tudi == * [[Zastava Severne Makedonije]] * [[Grb Severne Makedonije]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Severne Makedonije]] [[Kategorija:Zgodovina po državah|Severna Makedonija]] o1idiprmlgpt4ec7yvwcm4pwgkrtc7l 6659236 6659146 2026-04-13T11:17:31Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ 6659236 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} [[Slika:North Macedonia relief location map.jpg|sličica|298x298_pik|Reliefni zemljevid današnje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]]] '''Zgodovina Severne Makedonije''' zajema zgodovino ozemlja sodobne države [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]. Zgodovinopisje v Severni Makedoniji je kontroverzno, saj obstaja širok spekter nasprotujočih si pogledov na to, kako preučevati in predstaviti zgodovino Severne Makedonije, saj lahko na te vplivajo sodobni politični in ideološki interesi različnih ljudi in skupin. == Prazgodovina == {{See also|Prazgodovina Severne Makedonije}} {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Antično obdobje == === Peonci in druga plemena === [[Slika:Map of ancient Paeonia and environs (English).svg|levo|sličica|271x271_pik|Zemljevid starodavne [[Panonija (rimska provinca)|Paeonije]] s približnim prebivališčem plemen pred osvojitvijo [[Filip II. Makedonski|Filipa II Makedonskega]] v 4. stoletju pr. n. št.]] V [[Antika|antiki]] je bila večina ozemlja, kjer je zdaj Severna Makedonija, vključena v kraljestvo [[Paeonia]], ki so ga naselili Peonci, ljudstvo traškega porekla, pa tudi deli antične [[Ilirija (država)|Ilirije]],<ref>Bauer, Susan Wise: ''The History of the Ancient World: From the Earliest Accounts to the Fall of Rome'' (2007), {{ISBN|0-393-05974-X}}, page 518: "... Italy); to the north, Thracian tribes known collectively as the Paeonians."</ref> antične Makedonci so naselili območje na jugu, živeli so med številnimi drugimi plemeni in [[Dardanija|Dardanijo]],<ref>[https://books.google.com/books?id=4Nv6SPRKqs8C&pg=PA170 Wilkes, John: ''The Illyrians''], Wiley-Blackwell, 1996, {{ISBN|0-631-19807-5}}, p. 49.</ref><ref>[[Raphael Sealey|Sealey, Raphael]], [https://books.google.com/books?id=kAvbhZrv4gUC&pg=PA442 ''A history of the Greek city states, ca. 700-338 B.C.''], p. 442]. [[University of California Press]], 1976. {{ISBN|0-520-03177-6}}.</ref> naseljeno z različnimi ilirskimi ljudstvi, ter [[Lyncestida|Lyncestido]] in [[Pelagonija|Pelagonijo]], naseljeno s starimi grškimi plemeni [[Moloss]].<ref>The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC by John Boardman and N. G. L. Hammond, 1982, {{ISBN|0-521-23447-6}}, page 284</ref> Nobena od teh ni imela fiksnih meja; včasih so bili podvrženi kraljem Makedonije, včasih pa so se od cepili. === Perzijska vladavina === V poznem 6. stoletju pr. n. št. so Ahemenidski Perzijci pod vladanjem [[Darej I.|Darija Velikega]] osvojili Peonce in vključili današnjo Severno Makedonijo v svoja obsežna ozemlja.<ref>Timothy Howe, Jeanne Reames. [https://books.google.com/books?id=uuwTAQAAMAAJ&q=persians+conquered+paeonia&dq=persians+conquered+paeonia&hl=nl&sa=X&ved=0CE0Q6AEwCWoVChMIt-mdv9q7yAIVAaEaCh3f9g9y "Macedonian Legacies: Studies in Ancient Macedonian History and Culture in Honor of Eugene N. Borza"] Regina Books, 2008 Originally from the [[Indiana University]]. Digitalised 3 Nov 2010 {{ISBN|9781930053564}}. p 239</ref><ref name="A Companion to Ancient Macedonia">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&pg=PA345|title=A Companion to Ancient Macedonia|isbn=9781444351637|access-date=17 December 2014|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|date=7 July 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|title=Persian influence on Greece (2)|access-date=17 December 2014|archive-date=24 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724223725/https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|url-status=dead}}</ref> Po izgubi v drugi perzijski invaziji na [[Grčija|Grčijo]] leta 479 pr. n. št. so se Perzijci sčasoma umaknili s svojih evropskih ozemelj, vključno z današnje Severne Makedonije. === Makedonci in Rim === Leta 336 pr. n. št. je [[Filip II. Makedonski]] v celoti priključil Zgornjo Makedonijo, vključno z njenim severnim delom in južno Paeonijo, ki zdaj ležita znotraj Severne Makedonije. Filipov sin [[Aleksander Veliki]] je osvojil večino preostale regije in jo vključil v svoj imperij, z izjemo Dardanije.<ref>[https://books.google.com/books?id=ppbuavUZKEwC&pg=PA187 Poulton, Hugh, ''Who are the Macedonians?''] C. Hurst & Co. Publishers, 2000, {{ISBN|1-85065-534-0}}, p. 14.</ref> [[Rimljani]] so večino republike vključili v svojo provinco Makedonijo, najsevernejši deli (Dardanija) pa so se nahajali v [[Mezija|Meziji]]; do Dioklecijanovega obdobja so bili razdeljeni, republika pa je bila razdeljena med Macedonio Salutaris in Moesio prima.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9068124/Skopje Encyclopædia Britannica&nbsp;— Scopje]</ref> O [[Slovani|Slovanih]] na območju današnje Severne Makedonije pred 5. stoletjem pr. n. št. je malo znanega. == Srednjeveško obdobje == === Obdobje migracije === [[Slika:Roman Empire 125 political map.svg|sličica|269x269_pik|Rimska provinca Makedonija leta 125 po n. št.]] V tem obdobju je bilo območje, ločeno od Jirečkove meje, poseljeno z ljudmi trako-rimskega ali iliro-rimskega izvora, pa tudi s heleniziranimi državljani [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in bizantinskimi [[Grki]]. Stari jeziki lokalnega Trako-ilirskog ljudstva so izumrli že pred prihodom Slovanov, njihov kulturni vpliv pa se je močno zmanjšal zaradi ponavljajočih se barbarskih vpadov na [[Balkan]] v zgodnjem srednjem veku, ki so jih spremljali vztrajna helenizacija, romanizacija in kasnejša slavizacija. Južnoslovanska plemena so se naselila na ozemlju današnje Severne Makedonije v 6. stoletju. Slovanske naselbine so bizantinski grški zgodovinarji imenovali »Sklavinies«. Sklavini so sodelovali pri več napadih na Bizantinsko cesarstvo - sami ali s pomočjo [[Bolgari|Bolgarov]] ali [[Avari|Avarov]]. Okoli leta 680 po n. št. se je skupina Bolgarov, ki jo je vodil kan Kuber (ki je pripadal istemu rodu Dulo kot podonavski bolgarski kan Asparuh), naselila v Pelagonski nižini in začela pohode na območje Soluna. V poznem 7. stoletju je [[Justinijan II.|Justinijan II]]. organiziral množične odprave proti Sklavinijam na grškem polotoku, v katerih je domnevno ujel več kot 110.000 Slovanov in jih premestil v [[Kapadokija|Kapadokijo]]. V času [[Konstans II.|Konstansa II.]] (ki je tudi organiziral pohode proti Slovanom) je bilo veliko Slovanov Makedonije ujetih in premeščenih v srednjo [[Anatolija|Malo Azijo]], kjer so bili prisiljeni priznati oblast bizantinskega cesarja in služiti v njihovih mestih. === Tekmovanje med različnimi področji === [[Slika:Archbishopric of Ohrid in 1020, map by Dimitar Rizov (1917).jpg|sličica|263x263_pik|Ohridska nadškofija leta 1020]] Uporaba imena »Sklavine« kot samostojnega naroda je bila v bizantinskih zapisih ukinjena po približno 836 letu, ko so ti Slovani v regiji Makedonije postali prebivalstvo v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]]. Prvotno dve različni ljudstvu, Sklavine in Bolgari, so Bolgari asimilirali slovanski jezik/identiteto, medtem ko so ohranili bolgarski demonim in ime cesarstva. Slovanski vpliv v regiji se je okrepil z vzponom te države, ki je leta 837 vključila celotno regijo v svoje oblast jezik. Bili so tudi apostoli-kristjanizatorji slovanskega sveta. Njihovo kulturno dediščino so pridobivali in razvijali v srednjeveški Bolgariji, kjer je po letu 885 Ohridska regija postala pomembno cerkveno središče z nominacijo svetega [[Kliment Ohridski|Klementa Ohridskega]] za »prvega nadškofa v bolgarskem jeziku« s prebivališčem v tej regiji. V sodelovanju z drugim učencem svetim Metodom je v okolici Ohrida ustvaril cvetoče bolgarsko kulturno središče, kjer so v tako imenovani Ohridski literarni šoli poučevali več kot 3000 učencev v glagolici in cirilici.<ref>https://web.archive.org/web/20131019161316/http://img53.exs.cx/img53/6537/ThemesintheByzantineEmpireunderBasilII.jpg</ref><ref>http://assets.cambridge.org/97805217/70170/excerpt/9780521770170_excerpt.pdf</ref> [[Slika:Kingdom of Prilep.png|levo|sličica|260x260_pik|Kraljestvo princa Marka]] Ob koncu 10. stoletja je velik del današnje Severne Makedonije postal politično in kulturno središče prvega bolgarskega cesarstva pod carjem Samuelom; medtem ko je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] zavladal vzhodnemu delu cesarstva (danes Bolgarija), vključno s takratno prestolnico [[Preslav]], leta 972. Nova prestolnica je bila ustanovljena v [[Ohrid|Ohridu]], ki je postal tudi sedež bolgarskega patriarhata.<ref>Paul Stephenson, Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900-1204, Cambridge University Press, 29 iun. 2000, p.307</ref> Od takrat naprej je bolgarski model postal sestavni del širše slovanske kulture kot celote. Po več desetletjih skoraj neprestanih bojev je Bolgarija leta 1018 prišla pod bizantinsko oblast. Celotna Severna Makedonija je bila vključena v Bizantinsko cesarstvo kot tema Bolgarije, bolgarski patriarhat pa je bil po dolgem času imenovan za nadškofa. [[Dobromir Hriz]] se je uprl cesarju in po neuspešnem cesarskem pohodu jeseni 1197 je cesar zahteval mir in priznal Dobromirju-Krizu pravice do zemljišč med Strimonom in Vardarjem, vključno s Strumico in trdnjavo Prosek. V 13. in 14. stoletju je bil bizantinski nadzor prekinjen z obdobji bolgarske in srbske vladavine. Konstantin Asen - nekdanji plemič iz Skopja - je vladal kot car Bolgarije od leta 1257 do 1277. Kasneje je [[Skopje]] postalo prestolnica srbskega cesarstva pod [[Štefan Dušan|Stefanom Dušanom]]. Po razpadu cesarstva je območje postalo domena samostojnih lokalnih srbskih vladarjev iz mest [[Mrnjavčević|Mrnjavčevića]] in [[Dragaša]]. Od Mrnjavčevića naprej so bili zahodni deli današnje Severne Makedonije, od Dragaša naprej pa vzhodni. Glavno mesto države Mrnjavčevićeve hiše je bil Prilep. Iz Mrnjavčevićeve hiše sta znana le dva vladarja - kralj [[Vukašin Mrnjavčević]] in njegov sin, kralj Marko. [[kraljevič Marko]] je postal vazal Osmanskega cesarstva in je kasneje umrl v bitki pri Rovinah. V obdobju 12., 13. in zgodnjega 14. stoletja so bili deli sodobne zahodne Severne Makedonije pod oblastjo albanske plemiške družine Gropa, ki je vladala ozemljem med [[Ohrid|Ohridom]] in [[Debar|Debarjem]]. Po prenehanju vladanja plemiške družine Gropa je vladala albanska kraljeva družina Kastrioti, ki je vladala Kneževini Kastrioti konec 14. stoletja in v prvi polovici 15. stoletja. Po smrti albanskega princa [[Gjon II. Kastrioti|Gjona Kastriotija]] leta 1437 je Osmansko cesarstvo osvojilo številne dele njegovih posesti in jih kmalu zatem, v 15. stoletju, ponovno vrnilo v albansko oblast [[Skenderbeg|Gjergj Kastrioti Skanderbeg]]. V tem obdobju so zahodna ozemlja sodobne Severne Makedonije postala bojišče med albansko in osmansko vojsko. Nekatere od bitk, ki so se odvijale na ozemlju Makedonije, so bile bitka pri [[Pologi|Pologu]], bitka pri [[Mokra (razločitev)|Mokri]], bitka pri [[Ohrid|Ohridu]], bitka pri [[Otoneta|Otoneti]], bitka pri [[Oranik|Oraniku]] in mnoge druge. Potekal je tudi Skenderbegov pohod v Makedonijo. S smrtjo Skenderbega 17. januarja 1468 je albanski odpor začel padati. Po smrti Skenderbega je albansko ligo vodil [[Lekë Dukagjini]], vendar ni imel enakega uspeha kot prej in zadnje albanske trdnjave so bile osvojene leta 1479 pri dosegu Skadra. == Osmansko cesarstvo == [[Slika:Prilepstreet.png|levo|sličica|Mesto [[Prilep]] v poznem 19. stoletju. V ozadju je viden osmanski minaret]] Območje, ki ga je osvojila osmanska vojska ob koncu 14. stoletja, je ostala del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] več kot 500 let kot del province ali [[Ejalet Rumeli|Ejaleta Rumelije]]. Med tem je v drugi polovici 15. stoletja albanski vodja Lige Lezhë Skenderbeg lahko zasedel mesta v sodobni zahodni Severni Makedoniji, ki so bila pod osmansko oblastjo, kot je takrat dobro znano mesto [[Ohrid]] (albanski Ohër), [[Tetovo]] in še mnogo drugih krajev. Albanske sile pod vodstvom Skenderbega so v bitki pri Mokri prodrle globoko v sodobno Severno Makedonijo. A to ni trajalo dolgo in mesta so ponovno zasedli Osmani. Rumelija, (turško: Rumeli) ki v turščini pomeni »dežela Rimljanov«, ki se nanaša na dežele, ki so jih osvojili Osmanski Turki iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Skozi stoletja se je Rumelijski ejalet z upravnimi reformami zmanjševal, dokler ni v 19. stoletju obsegal regijo osrednje [[Albanija|Albanije]] in severozahodni del sedanje države Severne Makedonije s prestolnico [[Manastir]] ali današnjo [[Bitola|Bitolo]].<ref>Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History (Vol. 2, From the Fifteenth Century to the Present), Vol. 2; Cambridge Scholars Publishing, 2016, {{ISBN|1443888494}}, p. 2.</ref> Rumelijski ejalet je bil ukinjen leta 1867, ozemlje Severne Makedonije pa je nato postalo del provinc Manastirskega, Kosovskega in Solunskega vladanja, vse do konca osmanske vladavine leta 1912. [[Slika:Balkan 1912 es.svg|sličica|Osmansko ozemlje pred prvo balkansko vojno leta 1912]] V obdobju osmanske vladavine je regija pridobila precejšnjo turško manjšino, zlasti v verskem smislu [[Muslimani|muslimanov]]; nekateri od teh muslimanov so to postali s spreobrnjenjem. V času osmanske vladavine sta bila [[Skopje]] in [[Manastir|Monastir]] (Bitola) prestolnici ločenih osmanskih provinc (ejaletov). Dolino reke [[Vardar]], ki je kasneje postala osrednje območje Severne Makedonije, je pred prvo balkansko vojno leta 1912 vladalo Osmansko cesarstvo, z izjemo kratkega obdobja leta 1878, ko je bila osvobojena izpod osmanske oblasti, po rusko-turški vojni (1877–78) pa je postala del [[Bolgarija|Bolgarije]].<ref>{{navedi knjigo|title=Skënderbeu dhe lufta shqiptaro-turke në shek. XV|date=2005|publisher=Botimet Toena|others=Frashëri, Kristo., Akademia e Shkencave e Shqipërisë.|isbn=99943-1-042-9|location=Tiranë|oclc=70911640}}</ref><ref>{{Citation|last1=Frashëri|first1=Kristo|date=2003|work=Oxford Art Online|publisher=Oxford University Press|last2=Frashëri|first2=Gjergj|last3=Dhamo|first3=Dhorka|last4=Kuqali|first4=Andon|last5=Dashi|first5=Sulejman|title=Albania|doi=10.1093/gao/9781884446054.article.t001473}}</ref> Leta 1903 so uporniki Ilindensko-Preobraženske vstaje na jugozahodnem delu današnje Severne Makedonije razglasili kratkotrajno Kruševsko republiko. Večina etnografov in popotnikov v času osmanske vladavine je slovansko govoreče ljudi v Makedoniji uvrščala med Bolgare. Vendar pa so tudi pripomnili, da ima jezik, ki se govori v Makedoniji, nekoliko značilen značaj — pogosto ga opisujejo kot »zahodnobolgarsko narečje« kot druga bolgarska narečja v sodobni zahodni Bolgariji. Obstajajo tudi dokazi, da so se nekateri makedonski Slovani, predvsem tisti v severnih regijah, imeli za Srbe, po drugi strani pa je namera po priključitvi Grčiji prevladovala v južni Makedoniji, kjer jo je podpiral tudi precejšen del slovansko govorečega prebivalstva. Čeprav se omenjajo, da so Slovani v Makedoniji identificirani kot Bolgari, nekateri znanstveniki namigujejo, da je bila etnična pripadnost v srednjem veku bolj tekoča, kot jo vidimo danes, razumevanje, ki izhaja iz nacionalističnih idealov devetnajstega stoletja o homogeni nacionalni državi.<ref>Walter Pohl. (p. 13-24 in: Debating the Middle Ages: Issues and Readings, Ed. Lester K. Little and Barbara H. Rosenwein, Blackwell Publishers, 1998)''Ethnic boundaries are not static, and even less so in a period of migrations. It is possible to change one's ethnicity... Even more frequently, in the Early Middle Ages, people lived under circumstances of ethnic ambiguity''.</ref><ref>John V A Fine. When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans. University of Michigan Press. {{ISBN|0-472-11414-X}}. Pg 3 ''most South Slavs mentioned with specific national-type names mentioned in our sources were such by political affiliation, namely that the individuals named so served the given state's ruler, and cannot be considered ethnic Serbs, Croats or whatever''</ref> V obdobju bolgarskega narodnega obdobja (1762–1878) so številni Bolgari iz Vardarske Makedonije podpirali boj za ustanovitev bolgarskih kulturnih izobraževalnih in verskih ustanov, vključno z Bolgarskim eksarhatom. Naslednji makedonski boj (1893–1908) je ostal nedokončen. == Karađorđevićevo obdobje (1912 - 1944) == === Balkanske vojne in prva svetovna vojna === Regijo je med [[Balkanski vojni|prvo balkansko vojno leta 1912]] zavzela [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevina Srbija]] in je bila nato v povojnih mirovnih pogodbah priključena Srbiji pod dinastijo Karađorđevića, razen da je bila strumiška regija med leti 1912 in 1919 del [[Bolgarija|Bolgarije]]. Ni imela upravne avtonomije in se je imenovala Južna Srbija (Južna Srbija) ali »Stara Srbija« (Stara Srbija). Med letoma 1915 in 1918 jo je zasedla Kraljevina Bolgarija. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je Kraljevina Srbija pridružila novonastali [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. === Obdobje Kraljevine Jugoslavije === [[Slika:Vardar003.png|sličica|Zemljevid Vardarske banovine, pokrajine Kraljevine Jugoslavije (1929–1941)]] Po prvi svetovni vojni (1914–1918) so Slovani v srbski Makedoniji (»Vardarska Makedonija«) veljali za južne Srbe in jezik, ki so ga govorili, južno srbsko narečje. Bolgarske, grške in romunske šole so bile zaprte, bolgarski duhovniki in vsi nesrbski učitelji so bili izgnani. Politika srbizacije v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila v nasprotju s probolgarskimi čustvi, ki so jih vzpodbujali odredi Notranje makedonske revolucionarne organizacije (IMRO), ki so se infiltrirali iz Bolgarije, lokalni komunisti pa so se zavzemali za pot samoodločbe. Leta 1925 je D. J. Footman, britanski vicekonzul v [[Skopje|Skopju]], naslovil obsežno poročilo za zunanje ministrstvo. Zapisal je, da »večino prebivalcev južne Srbije predstavljajo pravoslavni Makedonci, ki so etnološko bolj sorodni Bolgarom kot Srbom. Opozoril je tudi na obstoj težnje po iskanju samostojne Makedonije s Solunom kot prestolnico.« 6. januarja 1929 je kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Karađorđević]] izvršil državni udar in uvedel tako imenovano šestojanuarsko diktaturo, razveljavil je Vidovdansko ustavo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preimenoval v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Razdeljena je bila na pokrajine, imenovane banovine. Ozemlje Vardarske banovine je imelo glavno mesto Skopje in je vključevalo tisto, kar je sčasoma postalo moderna Severna Makedonija (plus nekaj dežel severno od nje, ki so zdaj del Srbije in Kosova). Aleksandrova diktatura je dejansko uničila parlamentarno demokracijo in po naraščajoči zameri ljudi proti kraljevi avtokratski vladavini ga je leta 1934 v Franciji ubila Notranja makedonska revolucionarna organizacija (VRMO).<ref>The British Foreign Office and Macedonian National Identity, 1918-1941, Andrew Rossos' Slavic Review, Vol. 53, No. 2 (Summer, 1994), pp. 369-394 [https://www.jstor.org/stable/2501298]</ref> === Druga svetovna vojna === Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Vardarska banovina med letoma 1941 in 1944 okupirana s strani [[Fašistična Italija (1922 - 1943)|fašistične Italije]], ki je priključila zahodne regije, naseljene z Albanci, in pronemška Bolgarija, ki je okupirala preostanek. Okupacijske oblasti so preganjale tiste prebivalce province, ki so nasprotovali režimu; to je nekatere od njih spodbudilo, da so se pridružili komunističnemu odporniškemu gibanju [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Bolgarsko vojsko pa je večina prebivalstva ob vstopu v Makedonijo dobro sprejela in je lahko novačila iz lokalnega prebivalstva, ki je v določenih bataljonih tvorilo kar 40 % do 60 % vojakov.<ref>Marshall Lee Miller, ''Bulgaria During the Second World War'', Stanford University Press, 1975, p.123</ref> == Socialistična Jugoslavija == [[Slika:Locator map Macedonia in Yugoslavia.svg|levo|sličica|Severna Makedonija kot del skupne države Jugoslavije]] Po drugi svetovni vojni je bila Jugoslavija ustanovljena kot federativna država pod vodstvom Titove Jugoslovanske komunistične partije. Ko je bila leta 1944 ustanovljena nekdanja Vardarska pokrajina, je bil večji del njenega ozemlja prenesen v ločeno republiko, skrajni severni deli pokrajine pa so ostali [[Srbija|Srbiji]]. Leta 1946 je nova republika dobila zvezni status kot avtonomna »Ljudska republika Makedonija« v okviru nove Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ustavi Jugoslavije iz leta 1963 je bila nekoliko preimenovana, da bi se uskladila z drugimi jugoslovanskimi republikami, v Socialistično republiko Makedonijo. [[Grčija]] je bila zaskrbljena zaradi pobud jugoslovanske vlade, saj so bile te obravnavane kot izgovor za prihodnje ozemeljske zahtevke proti grški regiji Makedoniji, ki je tvorila glavnino zgodovinske Makedonije. Jugoslovanske oblasti so spodbujale tudi razvoj etnične identitete Makedoncev in makedonskega jezika. Makedonski jezik je bil kodificiran leta 1944 iz slovanskega narečja, ki se govori okoli [[Veles, Severna Makedonija|Velesa]]. To je dodatno razjezilo tako Grčijo kot Bolgarijo zaradi morebitnih ozemeljskih zahtev novih držav do grškega in bolgarskega dela zgodovinske regije Makedonije, prejetih po balkanskih vojnah. Med grško državljansko vojno (1944–1949) je veliko Makedoncev (ne glede na etnično pripadnost) sodelovalo v odporniškem gibanju ELAS, ki ga je organizirala Komunistična partija Grčije. ELAS in Jugoslavija sta bili v dobrih odnosih vse do leta 1949, ko sta se razšli zaradi Titove nezvestobe Josifu Stalinu (prim. Kominform). Po koncu vojne borcem ELAS, ki so se zatekli v južno Jugoslavijo in Bolgarijo, Grčija ni dovolila, da se vrnejo: dovoljena je bila le tistim, ki so se imeli za Grke, medtem ko so se imeli za Bolgarske ali makedonske Slovane. Ti dogodki so prispevali tudi k slabemu stanju jugoslovansko-grških odnosov na območju Makedonije. === 1950 - 1990 === {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Osamosvojitev == === 1990 - 1999 === [[Slika:North Macedonia-CIA WFB Map.png|sličica|298x298_pik|Zemljevid CIA Severne Makedonije]] Leta 1990 se je oblika vlade mirno spremenila iz socialistične države v parlamentarno [[Demokracija|demokracijo]]. <ref>{{navedi splet|url=http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|title=Archived copy|access-date=2006-06-14|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210204/http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|archive-date=1 July 2014|df=dmy-all}}</ref> Prve večstrankarske volitve so bile 11. in 25. novembra ter 9. decembra 1990.<ref>[http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213 Faculty of Law, University of Skopje] {{webarchive|url=https://archive.today/20120630064900/http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213|date=30 June 2012}} {{in lang|mk}}</ref> Po kolektivnem predsedovanju pod vodstvom Vladimirja Mitkova je bil razpuščen, [[Kiro Gligorov]] je 31. januarja 1991 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Republike Makedonije.<ref name="gligorov">Kiro Gligorov was elected president on 31 January 1991, when SR Macedonia was still an official name of the nation. After the change of the state's name, he continued his function as a [[President of the Republic of Macedonia]] - [http://www.president.gov.mk/gligorov.asp The Official Site of The President of the Republic of Macedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430124047/http://www.president.gov.mk/gligorov.asp|date=30 April 2009}}</ref> Dne 16. aprila 1991 je parlament sprejel ustavni amandma, s katerim je iz uradnega imena države črtal »socialist«, 7. junija istega leta pa je bilo uradno ustanovljeno novo ime »Republika Makedonija«. 8. septembra 1991 je država izvedla referendum o neodvisnosti, na katerem je 95,26 % glasovalo za neodvisnost od Jugoslavije pod imenom Republika Makedonija. Referendumsko vprašanje je bilo formulirano kot »Ali bi podprli neodvisno Makedonijo s pravico vstopa v prihodnjo zvezo suverenih držav Jugoslavije?« (makedonsko: Dali ste za samostojna Македонија so pravo da stapi vo iden sojuz na suvereni drzavi v JUgoslavija?). Dne 25. septembra 1991 je makedonski parlament uradno sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je Republika Makedonija postala neodvisna država – čeprav se v Makedoniji dan neodvisnosti še vedno praznuje kot dan referenduma 8. septembra. Nova ustava Republike Makedonije je bila sprejeta 17. novembra 1991. Po [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadu Jugoslavije]] je bil položaj etničnih Albancev v prvih letih nove makedonske republike negotov. Pojavile so se različne albanske politične stranke, med katerimi je bila največja in najvidnejša Stranka za demokratično blaginjo (PDP). PDP je pozval k izboljšanju statusa Albancev v Severni Makedoniji, kot so razširjene pravice do izobraževanja in uporaba albanskega jezika, ustavne spremembe, izpustitev političnih zapornikov, proporcionalni volilni sistem in prenehanje diskriminacije Nezadovoljstvo s pomanjkanjem ustavnega priznavanja kolektivnih pravic za Albance je povzročilo, da je vodja PDP Nevzat Halili razglasil, da bo njegova stranka ustavo štela za neveljavno in se usmerila k iskanju avtonomije, leta 1992 in ponovno leta 2014 razglasila republiko Ilirida. Predlog je bil razglašen zaradi protiustave s strani makedonske vlade.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Bolgarija je bila prva država, ki je priznala novo makedonsko državo pod njenim ustavnim imenom. Vendar je bilo mednarodno priznanje nove države odloženo zaradi ugovora Grčije zoper uporabo, kar je po njenem mnenju, helenskega imena in nacionalnih simbolov, pa tudi zaradi spornih klavzul v republiški ustavi, polemike, znane kot spor glede imena Makedonije. Zaradi kompromisa je bila država 8. aprila 1993 sprejeta v Združene narode pod začasnim imenom »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. Grčija je bila še vedno nezadovoljna in je februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado. Sankcije so bile odpravljene septembra 1995, potem ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in vidike svoje ustave, za katere je veljalo, da ji dajejo pravico do poseganja v zadeve drugih držav. Sosedi sta takoj začeli normalizirati odnose, a ime države ostaja vir lokalnih in mednarodnih polemik. Uporaba vsakega imena ostaja sporna za pristaše drugega.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Potem, ko je bila država sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]] pod začasno oznako »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«, so isto konvencijo sprejele tudi druge mednarodne organizacije. Več kot polovica držav članic ZN je priznala državo kot Republiko Makedonijo, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], medtem ko ostale uporabljajo začasno referenco »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija« ali pa z državo niso vzpostavile nobenih diplomatskih odnosov. Leta 1999 je kosovska vojna povzročila, da je 340.000 albanskih beguncev s Kosova pobegnilo v Republiko Makedonijo, kar je močno motilo normalno življenje v regiji in grozilo, da bo porušilo ravnovesje med Makedonci in Albanci. V državi so bila postavljena begunska taborišča. [[Atene]] niso posegale v zadeve republike, ko so se Natove sile preselile v regijo in iz nje pred morebitno invazijo na Zvezno republiko Jugoslavijo. Solun je bil glavno skladišče humanitarne pomoči regiji. Republika Makedonija se v konflikt ni vpletla. Na koncu vojne je jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević dosegel dogovor z Natom, ki je beguncem omogočil vrnitev pod zaščito ZN. Vendar je vojna povečala napetosti in odnosi med etničnimi Makedonci in albanskimi Makedonci so postali zaostreni. Pozitivno je, da sta Atene in [[Ankara]] predstavili enotno fronto »nevpletenosti«. V Grčiji je bil močan odziv proti [[Nato|Natu]] in ZDA.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2000–2010 === [[Slika:Dzingar, bust in Mak. Kamenica.JPG|sličica|Spomenik makedonskemu vojaku, ubitemu med uporom leta 2001]] Spomladi 2001 so etnični albanski uporniki, ki so se imenovali Narodnoosvobodilna vojska (nekateri so bili nekdanji pripadniki Osvobodilne vojske [[Kosovo|Kosova]]), prevzeli orožje na severu in severozahodu Republike Makedonije. Zahtevali so prepis ustave, da bi zapisali nekatere interese albanske manjšine, kot so jezikovne pravice. Gverilci so prejeli podporo Albancev na Kosovu, ki ga nadzoruje Nato, in albanskih gverilcev v demilitariziranem območju med Kosovom in preostalo Srbijo. Boji so bili skoncentrirani v Tetovu in njegovi okolici, petem največjem mestu v državi, ter v širših regijah glavnega mesta Skopje in tretjega največjega mesta Kumanovo.  Po skupnem zatrtju Nata in Srbov proti albanskim gverilcem na Kosovu so se uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] junija lahko pogajali o premirju. Vlada je načrtovala makedonskim Albancem dati večje državljanske pravice, gverilske skupine pa bi svoje orožje prostovoljno odstopile opazovalcem Nata. Ta sporazum je bil uspešen in avgusta 2001 je 3.500 Natovih vojakov izvedlo operacijo Essential Harvest, da bi pridobili orožje. Takoj po končani operaciji septembra se je NLA uradno razpustila. Etnični odnosi so se od takrat znatno izboljšali, čeprav so trdili na obeh straneh še vedno vzrok za zaskrbljenost in še naprej se nadaljuje nekaj nasilja nizke stopnje, zlasti proti policiji. Predsednik [[Boris Trajkovski]] je 26. februarja 2004 umrl v letalski nesreči blizu [[Mostar|Mostarja]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Rezultati uradne preiskave so pokazali, da je bil vzrok letalske nesreče postopkovne napake posadke, storjene med pristankom na letališču Mostar. Marca 2004 je država vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji, 17. decembra 2005 pa je bila v sklepih predsedstva EU navedena kot kandidatka za pristop (kot »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«). Vendar so bili pristopni postopki zaradi nasprotovanja Grčije odloženi do rešitve spora glede imena Makedonije leta 2018, pozneje pa Bolgarije zaradi nerešenih razhajanj med državama glede zgodovine regije in tega, kar se dojema kot »protibolgarska ideologija«.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2010 - danes === [[Slika:Потпишување на договорот за македонско-грчкиот спор (17.06.2018, Преспа) (42853677381).jpg|sličica|247x247_pik|Makedonski in grški zunanji minister [[Nikola Dimitrov]] in [[Nikos Kotzias]] sta pred premieroma [[Zoran Zaev|Zoranom Zaevom]] in [[Aleksis Cipras|Aleksisom Ciprasom]] podpisala [[Prespanski sporazum]].]] Junija 2017 je Zoran Zaev iz Socialdemokratske unije Makedonije (SDSM) postal novi premier šest mesecev po predčasnih volitvah. Nova levosredinska vlada je končala 11 let konservativne vladavine VMRO-DPMNE, ki jo je vodil nekdanji premier [[Nikola Gruevski]]. Junija 2018 je bil med vladama Grčije in takratne Republike Makedonije sklenjen Prespanski dogovor o preimenovanju slednje v Republiko Severno Makedonijo ali krajše Severno Makedonijo. Ta sporazum je, potem ko so ga sprejeli zakonodajalci obeh držav, začel veljati 12. februarja 2019 in s tem končali spore.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/north-macedonia-name-change-enters-force/a-47487844|title=North Macedonia name change enters force &#124; DW &#124; 12.02.2019|website=[[Deutsche Welle]]}}</ref>  Stevo Pendarovski (SDSM) je zaprisegel kot novi predsednik Severne Makedonije maja 2019.<ref>{{navedi splet|url=https://europeanmovement.eu/news/em-north-macedonia-review-of-the-2020-parliamentary-elections-in-north-macedonia/|title=EM North Macedonia: Review of the 2020 parliamentary elections in North Macedonia}}</ref> Predčasne parlamentarne volitve so bile 15. julija 2020. [[Zoran Zaev]] je od avgusta 2020 ponovno opravljal funkcijo predsednika vlade Republike Severne Makedonije. Premier [[Zoran Zaev]] je napovedal odstop, potem ko je njegova stranka, Socialdemokratska unija, na lokalnih volitvah oktobra 2021 izgubila tekmo. Po notranjih volitvah v vodstvu stranke ga je 12. decembra 2021 na mestu vodje SDSM nasledil [[Dimitar Kovačevski]], pa je 16. januarja 2022 prisegel kot predsednik vlade Severne Makedonije, s čimer si je v parlamentu zagotovil zaupnico svojemu novemu parlamentu s 62 in 46 glasovi.<ref>{{navedi splet|date=17 January 2022|title=North Macedonia's Lawmakers Elect Dimitar Kovacevski As New PM|url=https://www.rferl.org/a/north-macedonia-elect-prime-minister--dimitar-kovacevski-/31657339.html|access-date=17 January 2022|work=Radio Free Europe}}</ref> == Glej tudi == * [[Zastava Severne Makedonije]] * [[Grb Severne Makedonije]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Severne Makedonije]] [[Kategorija:Zgodovina po državah|Severna Makedonija]] jar72ti7pnl4yqbwy11lysr9m8t8z6k Tatjana Greif 0 518797 6659230 6609107 2026-04-13T11:11:15Z Upwinxp 126544 konec poslanskega mandata 6659230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Tatjana Greif |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |image = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |order1= [[Poslanec|Poslanka]] [[Državni zbor Republike Slovenije|v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart1=13. maj 2025 |termend1=10. april 2026}} '''Tatjana Greif''', [[slovenci|slovenska]] [[arheologinja]], [[političarka]], [[prevajalka]] in [[publicistka]], * [[3. december]] [[1966]]. Bila je poslanka [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. Državnega zbora Republike Slovenije]], v poslanski skupini [[Levica (politična stranka)|Levice]]. Nekaj mesecev pred koncem mandata je postala namestnica vodja poslanske skupine Levica. Leta 2014 je kot šesta na listi kandidirala za [[Evropski poslanec|evropsko poslanko]] na kandidatni listi [[Jelko Kacin|Jelka Kacina]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2014/rez_kan.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2023-12-29|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}}{{Škrbina-politik}} {{DEFAULTSORT:Greif, Tatjana}} [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Levice]] areco6i2ijeglpvp6ce9fui2enk1d7s Mirjam Bon Klanjšček 0 520249 6659229 6323486 2026-04-13T11:09:03Z Upwinxp 126544 konec poslanskega mandata 6659229 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Mirjam Bon Klanjšček |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka Državnega zbora<br/>Republike Slovenije]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=13. maj 2022 |term_end=10. april 2026 |term_start2=1. avgust 2014 |term_end2=22. junij 2018 |term_start3=19. september 2013 |term_end3=1. avgust 2014 |party=[[Pozitivna Slovenija|PS]] (2011–2013) [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] (prej ZaAB - 2013–2018) [[Gibanje Svoboda]] (2022-''danes'') |premier1=[[Robert Golob]] |premier2=[[Miro Cerar]] |premier3=[[Alenka Bratušek]] }} '''Mirjam Bon Klanjšček''', [[Seznam slovenskih matematikov|slovenska matematičarka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]]; * [[18. julij]] [[1954]], [[Postojna]]. Od 19. septembra 2013 do 22. junija 2014 je bila poslanka [[6. državni zbor Republike Slovenije|6.]] in [[7. državni zbor Republike Slovenije|7. državnega zbora Republike Slovenije]] kot poslanka [[Stranka Alenke Bratušek|stranke Alenke Bratušek]]. S 13. majem je postala poslanka [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica državnega zbora Republike Slovenije]] kot poslanka [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Gibanja Svobode]]. == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Gibanja Svoboda]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}}{{Škrbina-politik}} {{DEFAULTSORT:Bon Klanjšček, Mirjam}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] 2j864erukt83gnr2ny83nmkedtvhpoi Milan Jakopovič 0 525773 6659228 6645428 2026-04-13T11:08:19Z Upwinxp 126544 volitve 2026, konec poslanskega mandata 6659228 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Milan Jakopovič |birth_date=<!-- Wikidata --> |birth_place=<!-- Wikidata --> |death_date=<!-- Wikidata --> |death_place=<!-- Wikidata --> |image=<!-- Wikidata --> |caption= |alma_mater= |image_size = 180px |known_for = |nationality = {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |occupation = <!-- Wikidata --> |other_names = |party = [[Levica (stranka)|Levica]] |office=Poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] |termstart=9. junij 2022 |termend=10. april 2026 }} '''Milan Jakopovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[Vzgoja|vzgojitelj]], * [[18. julij]] [[1972]], [[Ljubljana]]. == Kariera == Zaposlen je bil kot delovni inštruktor v varstveno-delovnem centru v Šiški (del Centra za usposabljanje Draga).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Milan Jakopovič: »Potujte, širite si obzorja«|url=https://old.delo.si/novice/delovaosebnost/milan-jakopovic-potujte-sirite-si-obzorja.html|website=old.delo.si|date=2018-01-02|accessdate=2026-03-16|language=sl-si|first=Simona|last=Bandur}}</ref> == Prostovoljstvo == Jakopovič je ustanovil in vodi dobrodelno društvo [[Petka za nasmeh]], ki pomaga različnim ranljivim skupinam ter ljudem, ki so se znašli v stiski.<ref>{{Navedi splet|title=O nas {{!}} Petka za nasmeh|url=https://www.petkazanasmeh.si/o-nas|website=www.petkazanasmeh.si|accessdate=2026-03-16}}</ref> Na podlagi tega je postal [[Delova osebnost leta]] 2016.<ref name=":0" /> == Politična kariera == Bil je kandidat levice za župana Ljubljane na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah leta 2018]].<ref>{{Navedi splet|title=Milan Jakopovič kandidat Levice za ljubljanskega župana|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/milan-jakopovic-kandidat-levice-za-ljubljanskega-zupana|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl}}</ref> Prejel je 3,92 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2026-03-16}}</ref> Na seji Državnega zbora 9. junija 2022 je bil potrjen kot nadomestni poslanec [[Luka Mesec|Luka Mesca]], ki je prevzel funkcijo [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]].<ref>{{Navedi splet|title=V parlamentu potrjeni nadomestni poslanci, podpredsednik je postal Krivec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-parlamentu-potrjeni-nadomestni-poslanci-podpredsednik-je-postal-krivec/630319|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah v državni zbor 2026]] je kandidiral za poslanca kot kandidat skupne liste [[Levica (Slovenija)|Levice]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesne]], a ni bil izvoljen.<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026 |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |website=volitve.dvk-rs.si |accessdate=2026-04-13}}</ref> == Sklici == {{DEFAULTSORT:Jakopovič, Milan}} [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] bpga03foj8prgu44xg6bbv4e2jz3ssc Pravopis 8.0 0 533050 6658984 6320033 2026-04-12T12:07:46Z Marko3 1829 6658984 wikitext text/x-wiki '''Pravopis 8.0''' je novi slovenski [[pravopis]], ki je trenutno v nastajanju in ga pripravlja Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[ZRC SAZU]], ki deluje na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]].<ref name=fran_pravopis8.0>Pravopis 8.0: Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo. www.fran.si/pravopis8, vpogled: 8. 2. 2023.</ref> Komisija je bila ustanovljena leta 2013; od 3. decembra 2019 je postopoma objavljala posodobljena ali na novo zasnovana poglavja pravopisnih pravil in jih dajala v javno razpravo.<ref>Dobrovoljc, Helena, Verovnik, Tina, Jakop, Nataša, Kocjan-Barle, Marta, Weiss, Peter, Tivadar, Hotimir, Orešnik, Janez, Bizjak Končar, Aleksandra, Skubic, Andrej E., Černivec, Manca. Pravopis 8.0 – Prvi del. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2022.</ref> Do dokončne potrditve in izida novega pravopisa je status predstavljenih pravil neuraden in so v veljavi pravila [[Slovenski pravopis 2001|Slovenskega pravopisa 2001]].<ref>Helena Dobrovoljc (april 2020). Pravopisna pravila – katera je zadnja različica? Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 9. 2. 2023.</ref> == Poimenovanje == Številka 8 kaže na to, da bo nastajajoči novi slovenski pravopis osma samostojna izdaja pravopisa zapovrstjo; predhodni pravopisi so bili izdani v letih 1899, 1920, 1935, 1937, 1950, 1962 in 2001. Dodatek .0 po vzoru oznak računalniških programov in aplikacij nakazuje sodobnost novega pravopisa, saj se avtorji zavzemajo za prenovo pravopisnih pravil v duhu časa in novih razmer, ki so jih v pisanje in nasploh komuniciranje vnesli [[globalizacija]] in drugi pojavi sodobne [[informacijska družba|informacijske družbe]].<ref name=sazu1>{{Navedi splet|url=https://pravopisna-komisija.zrc-sazu.si/Pravopis80|title=Pravopis 8.0|accessdate=8. 2. 2023|publisher=Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU}}</ref> == Poglavja == Pravila, ki jih pripravlja pravopisna komisija v okviru nastajajočega Pravopisa 8.0, so razdeljena v osem poglavij. Poglavja je komisija postopoma objavljala na spletišču [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] in omogočila javno razpravo o njih. V oklepaju so zapisani datumi objave za javno razpravo:<ref name=fran_pravopis8.0/><ref name=sazu1/><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenski-pravopis.si/pravopis-8-0/|title=Javna razprava »za zamudnike« (februar 2026)|accessdate=12. 4. 2026|website=www.slovenski-pravopis.si}}</ref> * I. Pisna znamenja (december 2019) * II. Krajšave (december 2019) * III. Velika in mala začetnica (marec 2021) * IV. Prevzete besede in besedne zveze (marec 2021) * V. Pisanje skupaj ali narazen (predvidoma 2024) * VI. Ločila (oktober 2025) * VII. Slovnični oris za pravopis: ** Glasoslovni oris (januar 2023) ** Črkovno-glasovne premene (april 2024) ** Oblikoslovni oris (oktober 2025) ** Besedotvorni oris (oktober 2025) ** Dodatek (2024) * VIII. O prevzemanju iz posameznih jezikov (januar 2023 do oktober 2025; v več sklopih) == Nekatere predlagane spremembe == === I. Pisna znamenja === V primerjavi s Slovenskim pravopisom iz leta 2001 je poglavje dopolnjeno s podatki o bodisi nečrkovnih pisnih znamenjih bodisi [[črka]]h, ki niso del slovenske pisave, ali črkah, ki imajo posebno vlogo v besedilu (npr. kot oznake ali [[simbol]]i).<ref>{{Navedi splet|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2019|title=Pravopis 8.0 – Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo. I Pisna znamenja, II Krajšave, Pripombe javne razprave|accessdate=8. 2. 2023|website=|publisher=Dobrovoljc H. s sod. ZRC SAZU Založba ZRC}}</ref> Nov je na primer razdelek »Znamenja v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah«, ki se nanaša na sporazumevanje prek [[splet]]a oziroma sodobnih komunikacijskih naprav. Opredeljena je na primer stičnost pri zapisovanju z znakom [[@]] (stičen zapis v [[elektronski naslov|elektronskih naslovih]], npr. ''info@oglasi.si''; desnostičen zapis na družbenih omrežjih pred imenom naslovnika ali nanosnikom, npr. ''@Barbara'').<ref name=Dobrovoljc1>Dobrovoljc H. Komentar k poglavju »Pisna znamenja«. Pravopis 8.0. ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, december 2019.</ref> Nov je tudi predlog pravila o zapisovanju znamenj za [[odstotek]] (%) in [[odtisoček]] (‰), kadar nastopa ta kot drugi del v pridevniških zloženkah, npr. ''30-% vlaga'' za ''30-odstotna vlaga''.<ref name=Dobrovoljc1/> === II. Krajšave === Poglavje o krajšavah je v pravopisnih pravilih novo in celovito predstavlja vse tipe [[krajšava|krajšav]]: [[kratica|kratice]] (npr. ''NUK'', ''ARSO''), [[okrajšava|okrajšave]] (''itd.'', ''ga.'' ) ter [[simbol]]e (''A'' za amper) in [[formula|formule]] (''NaCl'' za natrijev klorid). Predlog poglavja na primer prinaša določilo, da so krajšave kot stalni dodatki ob imenih gospodarskih družb (''d. d.'', ''s. p.'' ...), ki jih z vejico ločimo od imena in jih pišemo s presledki, v registru podjetij pogosto zapisane stično (Petka, d.o.o.).<ref name=fran_pravopis8.0/><ref name=Lengar>Lengar Verovnik T. s sod. Komentar k poglavju »Krajšave«. Pravopis 8.0. ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 2019.</ref> Nov pravopis s tem zapis tipa ''s.p.'', ki je v nasprotju s temeljnim pravopisnim pravilom, ki določa presledek za vsako okrajšano besedo oziroma piko, a je v praksi pogost, umešča v nova pravila kot izjemo in neprednostno možnost.<ref name=Lengar/> === III. Velika in mala začetnica === Pri zapisovanju velike in male začetnice snovalci novega pravopisa predlagajo nova pravila glede zapisovanja začetnice pri zapisovanju [[zemljepisno lastno ime|zemljepisnih lastnih imen]]. Gre za spremembe, ki so v javnosti požela veliko zanimanje in tudi nestrinjanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/razno/da-za-novo-mesto-ne-za-jadransko-morje/|title=Da za Novo Mesto, ne za Jadransko Morje|date=18. 3. 2021|accessdate=9. 2. 2023|publisher=Delo.si}}</ref><ref name=rtv1>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/glede-na-nastajajoci-pravopis-bomo-v-imenih-krajev-tudi-mesto-vas-in-trg-pisali-z-veliko/573481|title=Glede na nastajajoči pravopis bomo v imenih krajev tudi mesto, vas in trg pisali z veliko|date=18. 3. 2021|accessdate=9. 2. 2023|website=Rtvslo.si}}</ref> Po novem predlogu bi se v [[naselbinsko ime|naselbinskih imenih]] (za katera je predlagan nov izraz krajevna imena) vse enote (razen [[veznik]]ov in [[predlog]]ov) pisale z veliko začetnico, torej tudi besede ''vas'', ''mesto'', ''trg'', ''selo'', ''selce'', ''vesca'' kot neprve sestavine takih imen. V nenaselbinskih (ali nekrajevnih) imenih bi pisanje ostalo nespremenjeno.<ref>Helena Dobrovoljc (julij 2021). Začetnica v imenu predora »Golo rebro« in komentar pravopisne reforme v Pravopisu 8.0. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 9. 2. 2023.</ref> Tako bi se pravilno zapisovalo ''[[Novo Mesto|Novo Mesto]]'' namesto ''Novo mesto'', zapis nenaselbinskega imena ''Jadransko morje'' pa se ne bi spremenil.<ref name=rtv1/> === IV. Prevzete besede in besedne zveze === Pri prenovi pravil poglavja o prevzemanju so avtorji med drugim predlagali novo izrazje na področju prevzetih besed; terminološka para [[tujka|tujke]] – [[izposojenka|izposojenke]] in prevzeta imena – polcitatna imena, ki v strokovni javnosti nista bila dobro sprejeta, so nadomestili z opisnima terminoma – pisno podomačena in pisno nepodomačena beseda.<ref>Dobrovoljc H. s sod. Komentar k poglavju »Prevzete besede in besedne zveze«. Pravopis 8.0. ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 2021.</ref> === VII. Slovnični oris za pravopis === V sklopu poglavja Slovnični oris za pravopis je bilo najprej objavljeno le prvo podpoglavje Glasoslovni oris.<ref name=fran_pravopis8.0/> Pravila poenostavljajo zapis dvoustničnih variant [[glasnik]]a /v/ s črko ⟨u̯⟩. Pravopis 2001 je ločeval tri različne zapise: ''ʍsák'' (nezveneča dvoustnična varianta v obsoglasniškem položaju pred nezvenečimi [[nezvočnik]]i), ''wzéti'' (zveneča dvoustnična varianta v obsoglasniškem položaju pred zvenečimi nezvočniki), ''siu̯'' (dvoustniška dvoglasniška varianta v izglasju ali za [[samoglasnik]]om), po predlogu Pravopisa 8.0 pa se uvaja enoten zapis: ''u̯sák'', ''u̯zéti'', ''siu̯'' (vse omenjene dvoustnične variante izgovarjamo dvoustnično in jih večinoma enako slišimo).<ref name=delo2>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/al-prav-se-rece-st-b-r-al-steber-al-je-prav-oboje/|title=Al' prav se reče stə̀bər al' stêber – al' je prav oboje?|date=4. 2. 2023|accessdate=10. 2. 2023|website=Delo.si}}</ref><ref name=Tivadar>Tivadar H. s sod. Komentar k poglavju »Slovnični oris za pravopis«, 1. del: Glasoslovni oris. Pravopis 8.0. ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, januar 2023.</ref> Pri samoglasnikih je nekaj sprememb, na primer, pri [[polglasnik]]u, pri katerem avtorji Pravopisa 8.0 uvajajo enakovrednost izgovarjave polglasnika v sklopih zvočnikov ''l'' in ''r'' z zvočnikoma ''m'' in ''n'', denimo v besedah ''alarm'' [alárm/alárəm] in ''film'' [fílm/fíləm]. V knjižni izreki je bila doslej druga različica, z izgovorjenim polglasnikom, pogosto nezaželena. Nov Glasoslovni oris je tudi zajel uresničevanje knjižne izreke polglasnika s širokim e v besedah s končniškim naglasom (''steber'' [stə̀bər/stəbə̀r] tudi [stêbər], ''tema'' [tə̀ma/təmà in têma]).<ref name=delo2/><ref name=Tivadar/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Jezikoslovje]] [[Kategorija:Pravopis|*]] 2cf3504it6s3bxu40axyuarjcvss7ro Riba, raca, rak 0 541318 6659100 6656394 2026-04-12T19:33:10Z Sportomanokin 14776 /* 4. sezona */ 6659100 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 160 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |40 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] dexoc1l2fk9koeegfr1o6kzvibp6eiy 6659101 6659100 2026-04-12T19:33:34Z Sportomanokin 14776 6659101 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 165 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |45 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] 1ll3gox67vdva2hbkr8fdk3q64qdafb Lucija Tacer Perlin 0 546323 6659231 6653477 2026-04-13T11:12:21Z Upwinxp 126544 +[[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] 6659231 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Lucija Tacer Perlin|organization=|term_start3=13. maj 2022|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] [[Vanderbilt University]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=|relations=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->}}'''Lucija Tacer Perlin''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]], * [[11. februar]] [[1997]], [[Ljubljana]] Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobraževanje == Leta 2015 je maturirala na šoli School for the Talented and Gifted v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Leta 2018 je iz ekonomije in politologije diplomirala na ameriški [[Univerza Vanderbilt|Univerzi Vanderbilt]], leta 2022 pa je pridobila tudi diplomo iz prava na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Lucija Tacer|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/lucija-tacer/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-07-22|language=sl-SI}}</ref> Med letoma 2020 in 2021 je bila mladinska delegatka pri [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]], med drugim pa je delovala oz. opravljala prakso pri več organizacijah (Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc, Pravna svetovalnica za varstvo pred diskriminacijo, Projekt Krepitev zaščite prijaviteljev korupcije in neetičnih dejanj, ...). Leta 2021 je bila tudi predsednica Evropskega društva študentov prava Slovenija. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bila na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 3 izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. S 25 leti je bila ena najmlajših slovenskih poslancev. Postala je podpredsednica državnozborske [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavne komisije]], kot članica pa deluje tudi v odboru za zunanjo politiko, odboru za zadeve Evropske unije in odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410|title=IzbranP - LucijaTacer|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-07-22|archive-date=2023-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230722201552/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410|url-status=dead}}</ref> Je podpredsednica podmladka stranke [[Gibanje Svoboda mladi]].<ref>{{Navedi splet|title=Predstavniki|url=https://gibanjesvoboda.si/predstavniki-gibanje-svoboda-mladi/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-07-22|language=sl-SI|archive-date=2023-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230722201552/https://gibanjesvoboda.si/predstavniki-gibanje-svoboda-mladi/|url-status=dead}}</ref> Za Svobodo je v volilnem okraju Ljubljana Šiška 3 kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], kjer je s 3876 glasovi (32,19 odstotka) osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-31|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Tudi v 10. sklicu Državnega zbora je najmlajša ženska poslanka, je pa od nje mlajši še [[Andrej Poglajen]] (SDS, 25 let).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P410 Profil na strani Državnega zbora Republike Slovenije] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tacer, Lucija}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Vanderbilt]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] ltuxw4cje8amwuf653mgywsqca6w8xl Matevž Govekar 0 548264 6659040 6658720 2026-04-12T15:13:02Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6659040 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Matevž Govekar | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | weight = 75 kg | currentteam = {{ct|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2019–2020 | amateurteam1 = MebloJOGI Pro-Concrete | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2021–2022 | proteam1 = {{ct|Tirol|2021}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|title=Tirol KTM Cycling Team|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=1 March 2021|archiveurl=https://archive.today/20210301192016/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|archivedate=1 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |title=TIROL KTM CYCLING TEAM |url=https://www.uci.org/team-details/17275 |website=UCI |access-date=6 March 2022}}</ref> | proyears2 = 2022– | proteam2 = {{ct|TBV|2022}} | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = }} '''Matevž Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[17. april]] [[2000]], [[Ljubljana]]. Govekar je profesionalni kolesar, ki je od leta 2022 član [[UCI WorldTeam]] ekipe {{ct|TBV}}.<ref>{{navedi splet | url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-sign-matevz-govekar/ | title=Bahrain Victorious Sign Matevž Govekar | publisher={{ct|TBV|2022}} | work=bahraincyclingteam.com | date=24 May 2022 | accessdate=27 May 2022}}</ref> Kariero je začel v klubu MebloJOGI Pro-Concrete leta 2019, med letoma 2021 in 2022 je nastopal za {{ct|Tirol|2021}}. Leta 2022 je osvojil naslov državnega podprvaka na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovenskem državnem prvenstvu v cestni dirki]]. Leta [[Dirka po Španiji 2023|2023]] je v prvem nastopu na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Toura]] zasedel 133. mesto na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]]. == Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2023|133]] | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | 109 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | 90 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | 108 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | — | 145 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | DNF | — | 89 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | — | | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | DNF | 154 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | 78 | DNF | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 107 | 101 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | DNF | 33 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 98 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | 67 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | 33 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | DNF | 65 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 26 | 39 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | 116 | 34 | — | 63 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 129 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | 45 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | [[Dirka po Sloveniji 2022|41]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2024|103]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 33 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | DNS | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 42 | style="background:#ddf;" |6 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | |} == Profesionalne zmage (4) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=200px|Dirka ! scope="col" width=68px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2022 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | align=center|4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|TUR}} Dirka po Antaliji | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|GBR}} Dirka po Veliki Britaniji | 6. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|CHN}} Dirka po Guangšiju | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Govekar, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 28hvi39asojbr9nhtq80qw1u0lvs3ng Tamara Kozlovič 0 548385 6659233 6481830 2026-04-13T11:15:12Z Upwinxp 126544 nov poslanski mandat 6659233 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tamara Kozlovič|organization=|term_start3=13. maj 2022|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Mariboru]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=|relations=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->}} '''Tamara Kozlovič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]]; * [[2. julij]] [[1978]], [[Koper]]. Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobrazba == Rojena je bila 2. julija 1978 v Kopru. Leta 1997 je maturirala na Gimnaziji Koper in se vpisala na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteto za organizacijske vede v Kranju]], kjer je leta 2003 diplomirala. Na isti fakulteti je 2016 pridobila znanstveni magisterij s področja managementa poslovnih sistemov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|title=IzbranP mag.Tamara Kozlovič|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111032/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|url-status=dead}}</ref> == Poklicna kariera == Leta 2005 se je zaposlila kot vodja Turistične organizacije Koper na [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]]. Leta 2019 je postala vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave na Mestni občini Koper, naslednje leto pa pridobila polna pooblastila. Na funkciji je ostala do izvolitve na mesto poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/04/25/kdo-bo-nasledil-tamaro-kozlovic-na-celu-obcinske-u|title=Kdo bo nasledil Tamaro Kozlovič na čelu občinske uprave|date=26. 4. 2022|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Hlaj|first=Nataša}}</ref> Med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica Nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]]. Med letoma 2018 in 2020 je bila asistentka za področje poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije – Turistica na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]]. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=BRŽAN ZADOVOLJEN Z IZVOLITVIJO KOZLOVIČEVE: Kdo bo zasedel njeno mesto na čelu občinske uprave?|url=http://www.regionalobala.si/novica/brzan-zadovoljen-z-izvolitvijo-kozloviceve-kdo-bo-zasedel-njeno-mesto-na-celu-obcinske-uprave-|website=regionalobala.si|accessdate=2023-08-26|language=sl}}</ref> Med drugim je predsednica Odbora za zdravstvo ter članica komisije za poslovnik, komisije za narodni skupnosti ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.<ref name=":0" /> Avgusta 2022 je bila imenovana tudi na mesto generalne sekretarke stranke.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Tamara Kozlovič|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111029/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|url-status=dead}}</ref> V državni zbor je bila ponovno izvoljena na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah 2026]].<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026 |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |website=volitve.dvk-rs.si |accessdate=2026-04-13}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Svoboda]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozlovič, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za organizacijske vede v Kranju]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]] qs50z1psaadq9tlnaey7e9v3dtoazx4 6659238 6659233 2026-04-13T11:18:17Z Upwinxp 126544 +[[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] 6659238 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tamara Kozlovič|organization=|term_start3=13. maj 2022|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Gibanje Svoboda]] (2022– )|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Mariboru]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=|relations=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->}} '''Tamara Kozlovič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]]; * [[2. julij]] [[1978]], [[Koper]]. Je trenutna poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. == Mladost in izobrazba == Rojena je bila 2. julija 1978 v Kopru. Leta 1997 je maturirala na Gimnaziji Koper in se vpisala na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteto za organizacijske vede v Kranju]], kjer je leta 2003 diplomirala. Na isti fakulteti je 2016 pridobila znanstveni magisterij s področja managementa poslovnih sistemov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|title=IzbranP mag.Tamara Kozlovič|website=Državni zbor Republike Slovenije|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111032/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P391|url-status=dead}}</ref> == Poklicna kariera == Leta 2005 se je zaposlila kot vodja Turistične organizacije Koper na [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]]. Leta 2019 je postala vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave na Mestni občini Koper, naslednje leto pa pridobila polna pooblastila. Na funkciji je ostala do izvolitve na mesto poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/04/25/kdo-bo-nasledil-tamaro-kozlovic-na-celu-obcinske-u|title=Kdo bo nasledil Tamaro Kozlovič na čelu občinske uprave|date=26. 4. 2022|website=Primorske novice|publisher=Primorske novice|last=Hlaj|first=Nataša}}</ref> Med letoma 2019 in 2022 je bila tudi članica Nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]]. Med letoma 2018 in 2020 je bila asistentka za področje poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije – Turistica na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]]. == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je kandidirala na listi stranke [[Gibanje Svoboda]] in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=BRŽAN ZADOVOLJEN Z IZVOLITVIJO KOZLOVIČEVE: Kdo bo zasedel njeno mesto na čelu občinske uprave?|url=http://www.regionalobala.si/novica/brzan-zadovoljen-z-izvolitvijo-kozloviceve-kdo-bo-zasedel-njeno-mesto-na-celu-obcinske-uprave-|website=regionalobala.si|accessdate=2023-08-26|language=sl}}</ref> Med drugim je predsednica Odbora za zdravstvo ter članica komisije za poslovnik, komisije za narodni skupnosti ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.<ref name=":0" /> Avgusta 2022 je bila imenovana tudi na mesto generalne sekretarke stranke.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Tamara Kozlovič|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-08-26|archive-date=2023-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230826111029/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-tamara-kozlovic/|url-status=dead}}</ref> V državni zbor je bila ponovno izvoljena na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah 2026]].<ref>{{navedi splet |title=Volitve v Državni zbor 2026 |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |website=volitve.dvk-rs.si |accessdate=2026-04-13}}</ref> == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Svoboda]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozlovič, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za organizacijske vede v Kranju]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]] 9p4rcjb8wwbnpwvakr70r2zaw40d7kd Mojca Šetinc Pašek 0 551502 6659235 6640234 2026-04-13T11:17:05Z Upwinxp 126544 konec poslanskega mandata 6659235 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Mojca Šetinc Pašek |image=<!--WD--> |order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start=13. maj 2022 |term_end=10. april 2026 |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |occupation=<!-- WD --> |alma_mater= |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022–2023)<br>[[Zeleni Slovenije]] (2024)<br>[[Socialni demokrati]] (2025–''danes'') |spouse=Mile Šetinc (por. 2007) |children=1 }} '''Mojca Šetinc Pašek''' (rojena '''Pašek'''), [[Slovenci|slovenska]] [[Seznam slovenskih politikov|političarka]] in nekdanja [[novinarka]], * [[9. marec]] [[1972]], [[Maribor]]. Med letoma 1996 in 2022 je bila novinarka [[Radiotelevizija Slovenija|Televizije Slovenije]], od 13. maja 2022 pa je poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je del [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Iz stranke [[Gibanje Svoboda]] je bila izključena 24. oktobra 2023. Dve leti kasneje, 22. septembra 2025 se je priključila [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanski skupini Socialnih demokratov]]. == Izobrazba == Maturirala je na takratni Srednji družboslovni šoli Maribor (danes [[Prva gimnazija Maribor]]). Leta 1996 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]].<ref name=":3" /> == Novinarstvo == Istega leta se je kot novinarka zaposlila na mariborskem centru [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je delovala tako za radio kot za televizijo. Leta 1998 je postala novinarka in komentatorka Radia Slovenija v [[Ljubljana|Ljubljani]], leta 2001 pa prestopila na Televizijo Slovenija. Novinarka je ostala do vstopa v politiko leta 2022.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407|title=Mojca Šetinc Pašek|accessdate=5. november 2023|website=Državni zbor Republike Slovenije|archive-date=2023-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231105213220/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407|url-status=dead}}</ref> == Politika == === Gibanje Svoboda === Konec februarja 2022 je Mojca Šetinc Pašek potrdila informacijo, da vstopa v [[Politika|politiko]]. Postala je članica takrat novoustanovljene stranke [[Gibanje Svoboda]] Roberta Goloba in ob tem dejala, da je dobila povabilo več strank.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka RTV po sodnem boju z Janšo pod okrilje Roberta Goloba|url=https://siol.net/novice/slovenija/mojca-setinc-pasek-vstopa-v-politiko-573773|website=siol.net|accessdate=2023-11-05|language=sl|date=25. februar 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka se v boj z Janšo podaja tudi na političnem parketu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/novinarka-se-v-boj-z-janso-podaja-tudi-na-politicnem-parketu/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2023-11-05|language=sl-si|date=26. februar 2022}}</ref> Kot kandidatka je nastopila v volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 2 in bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. Postala je predsednica Preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank pred in med državnozborskimi volitvami leta 2022. Kot razlog za vstop v politiko je navedla, da »''je bilo v času prejšnje Janševe vlade dovolj zlorabljanja oblasti, sesuvanja ustave in pravne države, blatenja in diskreditiranja. Ker si preprosto zaslužimo boljšo državo''.«<ref>{{Navedi splet|title=LJUBLJANA VIČ – RUDNIK 2 : Mojca Pašek Šetinc|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mojca-pasek-setinc/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213102/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mojca-pasek-setinc/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2023 je bila Mojca Šetinc Pašek kritična do ravnanj takratne ministrice za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanje Ajanović Hovnik]], ki ji je bil očitan domnevni primer korupcije, ter do obrambnega ministra [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zaradi razpisa za vojaško resničnostno oddajo.<ref>{{Navedi splet|title=Afere ministrice Sanje Ajanović Hovnik v koaliciji sprožajo "slab priokus"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/afere-ministrice-sanje-ajanovic-hovnik-v-koaliciji-sprozajo-slab-priokus/|website=N1|date=2023-10-05|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|first=M. V.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zaradi resničnostnega šova besedni spopad med poslanko Svobode in ministrom|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-resnicnostnega-sova-besedni-spopad-med-ministrom-in-poslanko-svobode/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|first=N.|last=P}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za Mojco Šetinc Pašek je &quot;stvar jasna&quot;. S Šarcem enako kot z Ajanovič Hovnik|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6531103fddf8b/za-mojco-setinc-pasek-je-stvar-jasna-s-sarcem-enako-kot-z-ajanovic-hovnik|website=Novice Svet24|accessdate=2023-11-05|language=sl}}</ref> 24. oktobra 2023 jo je svet stranke Gibanje Svoboda izključil iz stranke.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Svobodi smo in bomo enotni|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/v-svobodi-smo-in-bomo-enotni/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|date=25. oktober 2023}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preobrat: Mojca Šetinc Pašek izključena, Klakočar Zupančič pa ostaja na položaju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-svoboda-sestankuje-kaksna-bo-usoda-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-11-05|language=sl-SI|last=}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Iz Gibanja Svoboda izključili poslanko Mojco Pašek Šetinc in Roberta Pavšiča|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-po-seji-stranke-gibanje-svoboda/|website=delo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl-si|date=24. oktober 2023}}</ref> Istočasno je svet stranke izključil tudi [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]], saj da sta člana "delovala izrazito v škodo stranke".<ref name=":2" /> Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da je o izključitvi izvedela iz medijev, a da bo ostala članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z|date=25. oktober 2023}}</ref> 28. novembra je izstopila tudi iz poslanske skupine in postala samostojna poslanka.<ref>{{navedi novice |title=Mojca Šetinc Pašek: Od danes naprej sem samostojna poslanka |date=2023-11-28 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mojca-setinc-pasek-od-danes-naprej-sem-samostojna-poslanka/689776 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> === Evropske volitve 2024 === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na listi stranke [[Zeleni Slovenije]], kjer sta kandidirala tudi [[Klemen Grošelj]] kot nosilec liste ter predvideni nosilec liste Gibanja Svoboda, [[Aleksander Merlo]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj, med kandidati tudi Mojca Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/nosilec-liste-zelenih-slovenije-klemen-groselj-med-kandidati-tudi-mojca-setinc-pasek/707581|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Stranki preboj v Evropski parlament ni uspel, Šetinc Paškova pa je dobila 701 preferenčni glas volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Prestop v SD === Septembra 2025 je zaokrožila informacija, da naj bi se Šetinc Pašek pridružila stranki [[Socialni demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Han in Mojca Šetinc Pašek pred dogovorom o prestopu|url=https://info360.si/politika/matjaz-han-in-mojca-setinc-pasek-pred-dogovorom-o-prestopu/|website=Info360.si|accessdate=2025-09-20|language=sl}}</ref> Prestop je poslanka kmalu potrdila, poslanski skupini SD se je pridružila 22. septembra, s čimer se je ta povečala na osem poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=Mojca Šetinc Pašek potrdila prestop v poslansko skupino SD. Iz Svobode že prve pripombe|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanska-skupina-sd-se-bo-povecala-mojca-setinc-pasek-za-n1-potrdila-skorajsnji-prestop/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-20|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 23. septembra, je tudi uradno vstopila v stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek po vstopu v SD nad Goloba: Vesela sem, da je pet mesecev pred volitvami spregledal |url=https://n1info.si/novice/slovenija/setinc-pasek-po-vstopu-v-sd-nad-goloba-vesela-sem-da-je-pet-mesecev-pred-volitvami-spregledal/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-23|language=sl}}</ref> Na listi SD je kandidirala na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] in ni bila izvoljena.<ref>{{navedi novice |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-23 |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |accessdate=2026-04-13}}</ref> == Kontroverze == === Odškodninska tožba in zasebna kazenska ovadba proti Janezu Janši === 21. marca 2016 je [[Janez Janša]] na svojem [[twitter]] profilu zapisal: "''Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan''." kot reakcijo na poročanje Eugenije Carl, da so se med člani Facebook strani Legija smrti znašli tudi vidni člani SDS. 8. aprila istega leta sta Pašek Šetinčeva in Carlova proti njemu vložili zasebno kazensko tožbo. Najeli sta Odvetniško družbo Zdolšek.<ref>{{Navedi splet|title=Carlova in Šetinc Paškova v tožbo proti Janši zaradi razžalitve|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/166868|website=IUS-INFO|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=8. april 2016|last=STA}}</ref> Poleg tega sta ga tožili za odškodnino in oktobra 2016 je Okrajno sodišče v Velenju razsodilo, da mora Janša vsaki plačati 6000 evrov odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Sporen tvit: Janša mora plačati zaradi “odsluženih prostitutk”|url=https://www.dnevnik.si/1042753704|website=Dnevnik|date=27. oktober 2016|accessdate=2023-11-06|last=Tanackovič|first=Tatjana|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://www.dnevnik.si/1042753704|url-status=dead}}</ref> Velenjsko okrajno sodišče je leta 2017 zavrnilo pritožbo Janše, ki ga je zastopal [[Franci Matoz]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša bo moral plačati: sodišče zavrnilo njegovo pritožbo tudi v primeru Mojce Šetinc Pašek|url=https://www.dnevnik.si/1042782503|website=Dnevnik|date=24. avgust 2017|accessdate=2023-11-06|last=Potočnik|first=Aljaž}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2019 Višje sodišče v Celju potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v primeru Šetinc Paškove, zadevo Carlove pa je vrnilo na prvo stopnjo v ponovno presojo.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša mora novinarki RTV plačati 6000 evrov|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-mora-novinarki-rtv-placati-6000-evrov/|website=delo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl-si|date=8. januar 2019|last=Hanžič|first=Sandra}}</ref> Leta 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo Šetinc Paškovi in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrne.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek novinarke, ki jo je razžalil Janez Janša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrhovno-sodisce-zavrnilo-sodbo-v-tozbi-novinarke-ki-jo-je-razzalil-janez-jansa.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-06|date=6. maj 2020}}</ref> Šetinc Paškova se je na to odločitev pritožila.<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Šetinc Pašek zaradi Janševega tvita vložila pritožbo na ustavno sodišče|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/novinarka-setinc-pasek-zaradi-jansevega-tvita-vlozila-pritozbo-na-ustavno-sodisce/526552|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|first=La|last=Da|date=9. junij 2020}}</ref> Vrhovno sodišče se je v primeru Carlove odločilo drugače in potrdilo plačilo odškodnine.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče ni pritrdilo Janši v primeru razžalitve novinarke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrhovno-sodisce-ni-pritrdilo-jansi-v-primeru-razzalitve-novinarke/|website=N1|date=2021-09-15|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Leta 2022 je Okrožno sodišče v Celju Janši za dve kaznivi dejanji razžalitve izreklo tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Dva meseca do zastaranja v zadevi "prostitutke" – bo Janša sploh prevzel sodbo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dva-meseca-do-zastaranja-v-zadevi-prostitutke-bo-jansa-sploh-prevzel-sodbo/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2023-11-06|language=sl-SI|first=M. R. , S.|last=N}}</ref> Dan pred zastaranjem, ki bi bilo 24. maja 2022, je Višje sodišče v Celju potrdilio obsodbo prvostopenjskega sodišča.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša pravnomočno obsojen zaradi žaljivega tvita|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/janez-jansa-pravnomocno-obsojen-zaradi-zaljivega-tvita/|website=delo.si|accessdate=2023-11-06|language=sl-si|date=24. maj 2022|last=Kuralt|first=Špela}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Višje sodišče potrdilo obsodbo Janše zaradi tvita o novinarkah|url=https://siol.net/novice/slovenija/visje-sodisce-jansa-je-kriv-580111|website=siol.net|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=24. maj 2022}}</ref> == Zasebno == Leta 2007 se je poročila z lobistom [[Mile Šetinc|Miletom Šetincem]], nekdanjim predsednikom sveta [[LDS]]. Imata sina.<ref>{{Navedi splet|title=Praznovala sta deseto obletnico poroke|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/praznovala-sta-deseto-obletnico-poroke-602173|website=odkrito.svet24.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=28. oktober 2017|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/praznovala-sta-deseto-obletnico-poroke-602173|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Mile Šetinc predsednik sveta LDS|url=https://www.sta.si/1013941/mile-setinc-predsednik-sveta-lds|website=www.sta.si|accessdate=2023-11-06|date=16. april 1992}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je tudi Mile Šetinc kupil hišo z gotovino neznanega izvora?|url=https://novice.svet24.si/clanek/slovenija/581b352f65137/je-tudi-mile-setinc-kupil-hiso-z-gotovino-neznanega-izvora|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-11-06|language=sl|date=2. december 2011|last=Šurla|first=Silvester|archive-date=2023-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231106213103/https://novice.svet24.si/clanek/slovenija/581b352f65137/je-tudi-mile-setinc-kupil-hiso-z-gotovino-neznanega-izvora|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P407 Profil na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski novinarji|Šetinc Pašek, Mojca]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Šetinc Pašek, Mojca]] {{DEFAULTSORT:Šetinc_Pašek, Mojca}} [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] 01q17brauxlqzslsm4r8zpa172zmgq3 Slovensko vladno letalo 0 556960 6659093 6641341 2026-04-12T19:22:05Z Bonnie123456789 241082 popravljena slovnična napaka 6659093 wikitext text/x-wiki [[Slika:L1-01_D2000_SLOVENIAN_GOVERNMENT_(23946297488).jpg|sličica|Državno letalo [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]]]] '''Slovensko vladno letalo''' je letalo (trenutno samo eno) [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki zagotavlja letalski transport najvišjih državnih organov v skladu z mednarodnimi protokolarnimi standardi in predstavlja vse državljane Republike Slovenije kot državo. Predstavniki RS, ki uporabljajo letalo, ne potujejo v svojem imenu, ampak v imenu države, in s tem ima Slovenija osnovno letalsko povezljivost za delovanje države v mednarodnem okolju. Trenutno je v upravljanju [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki poleg tega z njim delujejo v projektu Eurotransplant. Primarno slovensko vladno letalo je [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], [[Registracija zrakoplova|reg]].: L1-01 (MSN: 15) letnik 2003, le-to je po korporativnih standardih že staro (meja 20 let) in ga bo potrebno zamenjati, logična menjava bi bila z sodobnim naslednikom [[Dassault Falcon 7X]], ki ima [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistem upravljanja. Glede na potrebe se za VIP transport uporablja še vojaška letala: * [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], * [[Pilatus PC-6]] (za travo po sloveniji) in * [[Alenia C-27J Spartan]] Slovenija nima VIP vladnega letala kot je [[Airbus]] [[A319]] ali [[Airbus A330|A330]] s katerim bi lahko pripeljali večje število ljudi za potrebe državnih delegacij in predvsem ob krizah reševanja domačih državljanov iz kriznih območji, ko je redni letalski potniški promet prekinjen in vladna letala ostanejo edina možnost za državljane neke države, da se jih evakuira iz kriznih območji. Poleg reševanja ljudi, se takšna letala uporabljajo tudi za prevoz strateške medicinske opreme, zdravil ali katerekoli dobrine, ki ima strateški pomen za državo. Smisleno je uporabljati klicni znak Air Force One, ki simbolizira predsednika na krovu (vrhovnega povelnika) in klicni znak Air Force Two, ki simbolizira drugi rang državnega vodstva (predsednik ni na krovu), s tem se da jasni korporativni pomen vrhovnemu povelniku obroženih sil in neglede na to, da z njegovim letalom letijo drugi organi države, nikoli ne letijo z Air Force One, ko predsednika ni na krovu. == Upravičenci do letala == [[Slika:German_Air_Force,_Airbus_A340-300,_16+01_(15185684358).jpg|sličica|209x209px|[[Nemčija|Nemško]] vladno letalo 2x [[Airbus A380|Airbus A340]] ]][[Slika:Turkey_Government_Airbus_A330-243_Prestige_-_TC-TUR_-_ZRH_(24762534906).jpg|sličica|209x209px|[[Turčija|Turško]] vladno letalo [[Airbus A330]]]] Upravičenci do letala so:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/|title=Seznam letov letala Falcon|date=5.1.2023|accessdate=15.3.2024}}</ref> * [[predsednik Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]], * [[predsednik Vlade Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega sveta Republike Slovenije]], * predsednik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]], * predsednik [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovnega sodišča Republike Slovenije]], * [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije]], * člani [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] ([[Minister|ministri]], sekretarji in podporni uslužbenci), * članice [[NATO]] bilateralni sporazumi, * članice [[Evropska unija|EU]] bilateralni sporazumi, * prevoz organov v sklopu projekta Eurotransplant, * protokolarni prevozi tujih državnikov (če jih povabi [[Slovenija|RS]]), * evakuacijski državni leti za varni prevoz svojih državljanov iz nevarnih območij, * [[Humanitarna pomoč|humanintarni leti]] ob [[Naravna katastrofa|naravnih katastrofah]] in množičnih nesrečah, * vsi, ki jim [[vrhovni poveljnik]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] to odredi (poseben interes države) == Vladna letala == [[Slika:Slovak_Government_Flying_Service,_OM-BYA,_Airbus_A319-115_CJ_(33998348613).jpg|sličica|199x199px|[[Slovaška|Slovaško]] vladno letalo [[Airbus A319]]|levo]] V večini držav imajo vlade za svoje potrebe svoja letala, ki jih za njih operirajo državne [[Letalska družba|letalske družbe]] - [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni prevozniki]], teh letal je lahko precej: Nemčija ima floto 25 vladnih letal, Francija 20 vladnih letal, Egipt 26 vladnih letal in Turčija 13 vladnih letal ter mnoge druge države. Zaradi razširjenosti je najbolj popularna družina [[Airbus A320]] v izvedenki A319 oz. ACJ319 [[Airbus Corporate Jets]] z šestimi dodatnimi rezervoarji, ki ima velik doseg do 11.000 km z osmimi VIP potniki, lahko pa prepelje do 50 potnikov. Takšnih VIP letal je v uporabi preko sto. Veliko držav uporablja tudi [[Širokotrupno letalo|širokotrupna]] VIP letala kot sta [[Airbus A330|Airbus A330-200]] Prestige z kapaciteto 60 potnikov in doletom okrog 15.400 km in šitirimotorec [[Airbus A340]] VIP ACJ340-500 s kapaciteto 75 potnikov in doletom 18.500 km, ki mu omogoča let do skoraj vsake točke na zemeljski obli. Tipično se poslovna letala menjujejo, ko dopolnijo starost 10 let, letala, ki so starejša od 20 let pa veljajo že za stara letala. Včasih država tudi pošlje letalo po svoje državljane v primeru evakuacije iz kriznih območji, ker je to dostikrat edina možna tehnična rešitev. Prednost vladnih letal je tudi, da služijo državi v času kriz (kot je bila [[pandemija covida-19]]) in lahko pripeljejo strateško opremo (npr. maske, dihalne aparate, cepiva) direktno iz države proizvajalke (Kitajska, ZDA), kajti če v takšnih kriznih razmerah letalo kje pristane zaradi premalega doleta letala, država v kateri pristane lahko prepreči odhod te strateško pomembne opreme. Neodvisnost si tako država lahko zagotovi samo s svojimi lastniškimi letali z dovolj velikim dosegom. [[Slika:Lockheed_VC-121E_Super_Constellation.jpg|sličica|209x209px|[[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjev]] [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Super Constellation]] v uporabi 1953-61 prvi [[Air Force One]]]] === Air Force One poimenovanje === ''Glavni članek:'' ''[[Air Force One]]'' Zlasti eno od vladnih letal je postalo del popularne kulture: Air Force One, ki ga uporablja predsednik Združenih držav in ga upravljajo ameriške zračne sile. Ne gre samo za eno letalo ampak za celo floto letal. Klicni znak "Air Force One" je bil ustvarjen leta 1953, potem ko je [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]] s predsednikom [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] vstopil v isti zračni prostor kot let komercialne letalske družbe z isto številko leta in so vladnemu letalu dodelili klicni znak AF One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|title=The White House|accessdate=29.3.2024|archive-date=2022-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220812101901/https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|url-status=dead}}</ref> Air force one je postal sinonim za predsedniško letalo držav. [[Slika:Vice_President_JD_Vance_disembarking_Air_Force_Two.jpg|sličica|210x210_pik|Podpredsednik ZDA [[JD Vance]] na letalu [[Air Force Two]] [[Boeing 757|B757]]]] ==== Air Force Two ==== ''Glavni članek:'' ''[[Air Force Two]]'' Obstaja tudi letalo s katerim leti [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik ZDA]] (ang. Vice President of the United States) to letalo (v praksi je to spet cela flota letal) uporablja klicno kodo [[Air Force Two]]. [[Richard Nixon]] je bil prvi podpredsenik predsednika [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerja]] leta 1959, ki je koristil ta pozivni znak. ==== Marine One ==== Marine One je klicni znak katerega koli zrakoplova ameriškega marinskega korpusa, ki prevaža predsednika Združenih držav. Od leta 2024 se najpogosteje uporablja za predsedniški transportni helikopter, ki ga upravlja prva eskadrilja marinskih helikopterjev "Nighthawks", najpogosteje kot VH-3D Sea King ali redkeje kot novejši VH-92A Patriot in manjši VH-60N "White Hawk". Vsako letalo marinskega korpusa, ki prevaža podpredsednika Združenih držav brez predsednika, ima klicni znak Marine Two. === Jugoslovanski Air Force One in vojaška VIP letala === ==== Iljušin Il-14S ==== Leta 1952 je na morju prenovljena jahta [[Galeb (ladja)|Galeb]] z 5377 [[Registrska tona|BRT]] začela svojo državno poslanstvo, po zraku pa je leta 1957<ref name=":0" /> sovjetska zveza z [[Nikita Hruščov|Hruščevo]] administracijo poslala ruski regionalni 18 tonski [[Iljušin Il-14|Iljušin Il-14P]] VIP model z dosegom 1.600 km (S/N: 146001121) za predsednika, ki ga niso marali iz uporabe je bil hitro umakjen leta 1963, a so ga vzdrževali do leta 1973, potem so ga upokojili, ker ni bil zanimiv za prodajo, skupaj je imel nalet ob upokojitvi zgolj 113 ur in 166 pristankov. Letalo Il-14S je danes v letalskem muzeju na letališču v Beogradu. ==== Douglas DC-6B ==== [[Slika:DC6-Redbull.jpg|sličica|231x231px|Jugoslovanski Air Force One YU-AFA [[Douglas DC-6|DC-6B&nbsp;]]VIP, msn:45563, v redni uporabi 1959-1969]] Leta 1958 je takratni premier maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] zase in za svoje slavne goste naročil poseben VIP luksuzni model 49 ton težkega [[Združene države Amerike|ameriškega]] dolgoprogaša [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] (S/N: 45563)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|title=Douglas DC-6B Reg. OE-LDM|accessdate=31.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at|publisher=Flying Bulls|archive-date=2022-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf |date=2022-11-16 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|title=history of a specific aircraft|accessdate=15.1.2026|website=aerialvisuals.ca}}</ref> z dosegom 8.340 km, 35 sedeži in avtonomijo 23 ur, letalo je iz tovarne v ZDA poletelo za Jugoslavijo 26. oktobra 1958 z registracijo YU-AFA (S/N 45563)<ref>{{Navedi splet|title=Aerial Visuals - Airframe Dossier - Douglas DC-6B, s/n 110 ZAF, c/n 45563, c/r OE-LDM|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|website=www.aerialvisuals.ca|accessdate=2026-01-15}}</ref>. Letalo je upravljal jugoslovanski nacionalni letalski prevoznik [[JAT|JAT Jugoslovenski Aerotransport]], to je bilo eno izmed zadnjih dveh izdelanih letal DC-6 na svetu obe dve letali, je kupila Jugoslavija. To letalo je bilo prvo potniško letalo v Jugoslaviji sposobno medcelinskih letov in je bilo zelo pomebno za usposabljanje letalskega kadra predvsem pilotov, ki so jih na tip letala prešolali inštruktorji družbe [[KLM|KLM Royal Dutch Airlines]]. Drugo rezervno letalo YU-AFB (S/N 45564)<ref>{{Navedi splet|title=DC-6 Association of Africa|url=https://www.dc-6.co.za/45564.htm|website=www.dc-6.co.za|accessdate=2026-01-15}}</ref> je prišlo naslednji mesec, to letalo je uporabljal JAT tudi celo v rednem potniškem prometu. [[Slika:DC6-B_V5-NCG_(6803019507).jpg|sličica|229x229_pik|DC-6B YU-AFB msn:45564 Namibia Commercial Aviation leta 2001]] Z letalom se je za otvoritev njegove uporabe januarja 1959 Tito odpravil v: [[Indija|Indijo]], [[Etiopija|Etiopijo]], [[Sirija|Sirijo]] in [[Sudan]] vrnil se je februarja 1959.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spomenikdatabase.org/post/from-red-star-to-red-bull-the-history-of-tito-s-douglas-dc-6b|title=From Red Star to Red Bull: The History of Tito's Douglas DC-6B|date=15.2.2021|accessdate=29.3.2024|website=spomenikdatabase}}</ref> Letalo se je pokazalo kot politično izjemno močno transportno sredstvo ter se je povrnilo v mesecu dni, ker je Jugoslavija dobila toliko poslovnih priložnosti, da je bila cena letala že odplačana. Letalo je bilo pomembno tudi za vodenje [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. DC-6B je opravil 55 odprav. Leta 1975 je predsednik prodal obe letali prijatelju [[Zambija|zambijskemu]] državnemu voditelju [[Kenneth Kaunda|Kennethu Kaundi]], uradno je so z njim opravljale zračne sile. Letali so opustili, ko je v Afriki nastopila doba reaktivnih letal, DC-6B je nato letel v letalski družbi Namibia Commercial Aviation do leta 1999 z registracijo V5-NCF. Drugo letalo V5-NCG je letelo še leta 2007. Leta 2000 je letalo (S/N 45563) kupil [[Red Bull|RedBull]] in je preletelo v Salzburg ter šlo na kompleten tri leten remont, ki je bil zaključen leta 2004 letalo je dobilo registracijo N996DM, od takrat naprej kot dragulj njihove flote redno leti v skupini ''The Flying Bulls'' in ga lahko vidimo na letalskih miting, večkrat je bil tudi v Sloveniji. Leta 2013 je letalo dobilo novo avstrisko registracijo OE-LDM. Letalo ni samo unikatni Titov DC-6, ampak je enotno mnenje strokovnjakov, da je ta leteči primerek letala v Salzburgu danes boljši, kot je bil kadark<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|title=IL-18 Crash 3.9.1978|accessdate=26.12.2025|website=Aviation Safety Network}}</ref>oli DC-6, tudi ko je bil nov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.balkanwarhistory.com/2016/06/titos-douglas-dc-6-world-attraction.html|title=Tito's Douglas DC – 6 a world attraction|date=7.6.2016|accessdate=29.3.2024|website=https://www.balkanwarhistory.com/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/en/fleet/douglas-dc-6b|title=DOUGLAS DC-6B|accessdate=29.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at/}}</ref>[[Slika:JAT_Caravelle_Haafke.jpg|sličica|230x230_pik|Jugoslovanska [[Sud Aviation Caravelle]] v uporabi 1969-1979]] ==== Ilyushin Il-18D ==== Leta 1967 jugoslavija kupi sovjetski 64 tonski štirimotorni turbopropelerski avion [[Iljušin Il-18|Ilyushin Il-18D]] (S/N: 187009803) , ki je bil v VIP predsedniški uporabi samo dve leti do 1969, ko je prišla Caravella. Med leti 1969 in 1978 je letalo uporabljal Zvezni izvršni svet in vojno letalstvo. Leta 1978 je Il-18 prodan letalski družbi Air Guinee. 3. septembra 1978 je letalo strmoglavilo pri pristanku v [[Gvineja|Gvineji]] in bilo odpisano, umrlo je 15 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Accident Ilyushin Il-18D 3X-GAX, Sunday 3 September 1978|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|website=aviation-safety.net|accessdate=2026-01-15|first=Harro|last=Ranter}}</ref> ==== Caravelle ==== Leta 1969 je Tito kupil sodobno francosko 46 tonsko reaktivno letalo [[Sud Aviation Caravelle]] (S/N: 241) za regionalne lete po Evropi, ravno tega leta je Caravella postalo prvo letalo z zmogljivostmi CAT III A pristanka in [[Samodejni pristanek|autolanda]] na svetu, leta 1979 je bilo letalo prodano francoski letalski družbi Europe Aero Service.<ref name=":0" /> ==== Boeing 727 ==== [[Slika:Boeing_727-2H9-Adv,_JAT_-_Yugoslav_Airlines_AN2233243.jpg|sličica|229x229px|Dva tromotorna [[Boeing 727]] VIP sta bila uvedena v uporabo leta 1975|levo]] Leta 1975 je Tito kupil dva močna 78 tonska ameriška trimotorna reaktivca [[Boeing 727]]-2L8A VIP (S/N: 21080 in 21040)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/trans.htm|title=Yugoslavia Air Force|accessdate=29.3.2024|website=aeroflight}}</ref>, šele takrat je imel zaupanje za odprodajo štirimotornega batnega Douglasa DC-6B, iz česar se jasno vidi zaupanje v ameriški tehniko na pram vzhodni in evropski. Boeing 727 je bil eden izmed najhitrejših civilnih potniških letal tistega časa in je lahko letel z hitrostjo 0,9 [[Machovo število|Macha]] oz. 961 km/h. B727 je lahko vzletal s kratkih vzletnih stez in gorskih letališč, ki niso bila opremljena za velika letala in kljub temu letel na interkontinentalnih razdaljah. Zaradi treh motorjev B727 ni bil omejen pri dolgih progah kot so bila dvomotorna letala na eno uro leta do najbližjega letališča (za primer odpovedi motorja) in je lahko letel čez morje in ostala področja brez primernih letališč s tem je bil tudi uporabnejši kot dvomotorna letala z [[ETOPS]] odobritvijo. V repu letala je imel Airstair (t.i. zračne stopnice) in ni rabil zunanjih stopnic, če niso bile na voljo. B727 je veljal za najbolj proizvajano [[ozkotrupno letalo]] do konca 1980ih. Leta 1983 so obe letali B727 bili prodani jugoslovanski čarterski družbi [[Aviogenex]], obe letali sta bili preprodani leta 2006 ameriški družbi Pennant Aviation. {| class="wikitable" |+Državna jugoslovanska predsedniška letala !Št. letal ! Letalo !Obdobje ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] in MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |1x |[[Iljušin Il-14]] VIP |1957-1963 |71301 msn 146001121 |'''10'''/ 5 |417 |1600 |7400 |{{URS}} |- |2x | [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] VIP |1958-1975 |YU-AFA msn 45563, YU-AFB msn 45564 | '''35'''/ 5 | style="text-align:right;" | 507 | style="text-align:right;" | 8340 | style="text-align:right;" | 7600 | {{USA}} |- |1x |[[Iljušin Il-18]] |1967-1978 |YU-AIB msn 187009803 | | style="text-align: right;" |625 | style="text-align: right;" |6500 | style="text-align: right;" |11800 |{{URS}} |- |1x | [[Sud Aviation Caravelle]] |1969-1979 |74101 msn 241 | '''?'''/ 4 | style="text-align:right;" | 805 | style="text-align:right;" | 1700 | style="text-align:right;" | 12000 | {{FRA}} |- |2x | [[Boeing 727]] VIP |1975-1983 |14301 msn 21080 YU-AKH, 14302 msn 21040 YU-AKD | '''30'''/ 5 | style="text-align:right;" | 961 | style="text-align:right;" | 4700 | style="text-align:right;" | 13000 | {{USA}} |} [[Slika:Yugoslav_Falcon_50_at_Basle_-_July_1984.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Dassault Falcon 50]]]] Vladna letala so v času Tita imela predvsem gospodarski namen, saj je bilo sklenjenih veliko poslov po svetu za domača družbe ([[Litostroj]], [[SCT]], Gradis, Hidromontaža, [[Metalna Maribor|Metalna]], [[Đuro Đaković (podjetje)|Đuro Đaković]], [[SOKO]]), ki so jih potem izvajale na eni strani na drugi strani pa so letala služila političnemu vplivu na voditelje in urejanje cele vrste političnih vprašanj za potrebe gibanja neuvrščenih, združenih narodov in demokratizacije. Letala so segla velikokrat dlje kot je segel vpliv države po sistemu, ko so z formalnimi pristopi zavozili jim ni preostalo druga, da so poslali delegacijo z letalom, ki je potem rešila ali vsaj omilila problematiko, ki je bila takrat pereča. Letala so omogočala tudi posle izven dosega države na zahodnih trgih, kjer ni bilo uradnih sporazumov a so na takšen način lahko vodilni dostopali do praktično vsega, kar ostale države vzhodnega bloka niso imele. Takšen način delovanja se je potem razpadel z smrtjo Tita, saj naslednika s temi metodami ni bilo. [[Slika:LJ25_Yuguslav_AF_(28343790893).jpg|sličica|239x239px|Vojaški Learjet 25B]]Vsaka jugoslovanska republika (Slovenija: LS LRS, Hrvaška: LS LRH itd) je imela še svoja letala za potrebe republiških vlad. Jugoslavija je imela tudi 18 VIP vojaških reaktivnih letal, ki jih je uporabljal VIP vojaški vrh države. [[Slika:Yak-40_71504_V_i_PVO_VS,_september_01,_2012.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Jakovljev Jak-40]]]] {| class="wikitable" |+Vojaška državna jugoslovanska VIP letala namenjena generalom in admiralom !Št. letal ! Letalo ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |6x | Learjet 25B | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 859 | style="text-align:right;" | 2844 | style="text-align:right;" | 14000 | {{USA}} |- |6x | [[Dassault Falcon 50]] | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 915 | style="text-align:right;" | 6480 | style="text-align:right;" | 14935 | {{FRA}} |- |6x | [[Cessna 421|Jakovljev Jak-40]] | '''14'''/4 | style="text-align:right;" | 550 | style="text-align:right;" | 1800 | style="text-align:right;" | 8000 | {{URS}} |} Tako so v Jugoslaviji operirali tri (oz. vsaka republika je imela še svojo) različne flote državnih VIP poslovnih letal: * predsedniško VIP floto * vojaško VIP floto * republiško VIP floto (Hrvaški [[North American Sabreliner]] [[North American Sabreliner|75A]] YU-BLY itd) poleg teh letal so imela še pomembnejša velika podjetja svoja zasebna VIP letala: [[Gorenje (podjetje)|gorenje]] tovarna bele tehnike iz Velenja ([[Cessna Citation|Cessna Citation I]], Cessna Citation II), [[INA (podjetje)|INA]] naftna industrija iz Zagreba ([[British Aerospace 125|Hawker-Siddeley HS.125-600B]]) itd. == Zgodovina slovenske republiške flote == {| class="wikitable" |+Letala LS LRS in RS ! Letalo ! Obdobje ! [[Registracija zrakoplova|Reg. št.]] MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) !Napredek ! Izvor |- | [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] | 195? | YU-CER | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 280 | style="text-align:right;" | 1200 | style="text-align:right;" | 2500 |prvo vladno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 310|Cessna 310F]] | 1961 | YU-BAJ msn: 310-0149<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 330 | style="text-align:right;" | 1600 | style="text-align:right;" | 2500 |dvomotorno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] | 1973 | YU-BIH | '''6'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 440 | style="text-align:right;" | 2750 | style="text-align:right;" | 7600 |prisilno ponjeni motorji, kabina pod tlakom, krilni de-ice (boots) | {{USA}} |- | Learjet 24D | 1975- 1999 | S5-BAB<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref>msn: 24D-320 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 2700 | style="text-align:right;" | 14000 |prvo reaktivno letalo, letenje nad vremenom, vremenski radar | {{USA}} |- | [[Learjet 35|Learjet 35A]] | 1986- 2004<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji let lear jeta|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/zadnji-let-lear-jeta.html|website=old.delo.si|date=2004-12-23|accessdate=2026-01-20|language=sl-si|last=}}</ref> | S5-BAA msn:35-618 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 5300 | style="text-align:right;" | 14000 |izboljšan anti-ice sistem | {{USA}} |- | [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000 EX]] | 2005 | L1-01 msn:15 | '''10'''/ 3 | style="text-align:right;" | 1040 | style="text-align:right;" | 7000 | style="text-align:right;" | 14000 |glass cockpit, stojna višina, TCAS | {{FRA}} |}[[Slika:YU-BIA_(16232318810).jpg|sličica|250x250_pik|Poslovno letalstvo [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] - [[Cessna]] [[Cessna Citation|Citation I]] 1988 Hannover]] ==== Beechcraft Bonanza 35 ==== V 1950-ih prvo kupljeno letalo izvršnega sveta LS LRS – Ljudske skupščina Ljudske republike Slovenije je bilo enomotorno štirisedežno letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] registracije YU-CER, med drugim ga je pilotiral tudi [[Branko Ivanuš]], ki je bil predsednik aerokluba pred vojno. Letalo je uporabljal [[Letalski center Maribor]] do leta 1971. ==== Cessna 310F ==== Leta 1961 je LS LRS (Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije) kupila štirisedežno [[Cessna 310|Cessna 310F]] registracije YU-BAJ. To je bilo prvo dvomotorno letalo slovenske vlade. [[Slika:Gates_Learjet_24D_AN0268924.jpg|sličica|Slovensko vladno letalo Learjet 24D 1992 Stuttgart]] ==== Cessna 421 Golden Eagle ==== Leta 1973 je LS LRS kupila osem sedežno [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]]. To je postalo drugo dvomotorno letalo in prvo letalo kabinskega razreda s kabino pod tlakom. Letelo je lahko nad vremenom do višine 9200 metrov. ==== Learjet 24D in Cessna 500 ==== Leta 1975 je LS LRS kupila [[Learjet]] 24D registracije YU-BIH<ref name=":1" /> kot prvo reaktivno slovensko vladno letalo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Government Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight}}</ref> [[Slika:ZURICH_22-26_JAN_2004_GOVERNMENT_OF_SLOVENIA_LEARJET_35A_S5-BAA_(9363888671).jpg|alt=File:ZURICH 22-26 JAN 2004 GOVERNMENT OF SLOVENIA LEARJET 35A S5-BAA (9363888671).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Learjet 35|Learjet 35A]] 2004 Zurich]] Leta 1978 je podjetje [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] iz Velenja kupilo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 500 Citation I]] registracije YU-BIA za prodor na nove trge, s katerim so večkrat leteli tudi predstavniki politike. Gorenje je bilo eno redkih družb v 1970-ih s tako visokim korporativnim poslovnim nivojem, in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na zahodne trge, kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost ter držali močne političnogospodarske vezi tako doma kot v tujini. ==== Learjet 35A in Cessna 550 ==== Leta 1986 je LS LRS kupila drugo reaktivno vladno letalo Learjet 35A registracije S5-BAA,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/19634|title=Naša vlada na službeno potovanje s počeno gumo|date=16.3..2002|accessdate=17.3.2024|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki je bilo v operativni rabi Slovenije do leta 2005. Leta 1989 je podjetje Gorenje kupilo drugo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] registracije S5-BAC, ki so ga prav tako uporabljali predstavniki politike, ko ni bilo plovno vladno letalo. ==== Falcon 2000EX ==== Leta 2005 je slovenska vlada kupila [[Falcon 2000EX]] registracije L1-01 kot tretje reaktivno vladno letalo. [[Slika:L1-01_(EDDT,_2016-08-27).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Falcon 2000EX]] 2016 Berlin Tegel ]] == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Air Force One]], dve letali ameriškega predsednika == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|L1-01 (aircraft)}} * [https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/ Seznam letov letala Falcon v obdobju 2018–2024], Gov.si * [https://www.instagram.com/jankokene/ Janko Kene], pilot vladnega Falcona, Instagram.com [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Letala]] dbhkma6fgb2bdoayci6bq6fxna1ccqt 6659241 6659093 2026-04-13T11:19:09Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ 6659241 wikitext text/x-wiki [[Slika:L1-01_D2000_SLOVENIAN_GOVERNMENT_(23946297488).jpg|sličica|Državno letalo [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]]]] '''Slovensko vladno letalo''' je letalo (trenutno samo eno) [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki zagotavlja letalski transport najvišjih državnih organov v skladu z mednarodnimi protokolarnimi standardi in predstavlja vse državljane Republike Slovenije kot državo. Predstavniki RS, ki uporabljajo letalo, ne potujejo v svojem imenu, ampak v imenu države, in s tem ima Slovenija osnovno letalsko povezljivost za delovanje države v mednarodnem okolju. Trenutno je v upravljanju [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki poleg tega z njim delujejo v projektu Eurotransplant. Primarno slovensko vladno letalo je [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], [[Registracija zrakoplova|reg]].: L1-01 (MSN: 15) letnik 2003, le-to je po korporativnih standardih že staro (meja 20 let) in ga bo potrebno zamenjati, logična menjava bi bila z sodobnim naslednikom [[Dassault Falcon 7X]], ki ima [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistem upravljanja. Glede na potrebe se za VIP transport uporablja še vojaška letala: * [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], * [[Pilatus PC-6]] (za travo po sloveniji) in * [[Alenia C-27J Spartan]] Slovenija nima VIP vladnega letala kot je [[Airbus]] [[A319]] ali [[Airbus A330|A330]] s katerim bi lahko pripeljali večje število ljudi za potrebe državnih delegacij in predvsem ob krizah reševanja domačih državljanov iz kriznih območji, ko je redni letalski potniški promet prekinjen in vladna letala ostanejo edina možnost za državljane neke države, da se jih evakuira iz kriznih območji. Poleg reševanja ljudi, se takšna letala uporabljajo tudi za prevoz strateške medicinske opreme, zdravil ali katerekoli dobrine, ki ima strateški pomen za državo. Smisleno je uporabljati klicni znak Air Force One, ki simbolizira predsednika na krovu (vrhovnega povelnika) in klicni znak Air Force Two, ki simbolizira drugi rang državnega vodstva (predsednik ni na krovu), s tem se da jasni korporativni pomen vrhovnemu povelniku obroženih sil in neglede na to, da z njegovim letalom letijo drugi organi države, nikoli ne letijo z Air Force One, ko predsednika ni na krovu. == Upravičenci do letala == [[Slika:German_Air_Force,_Airbus_A340-300,_16+01_(15185684358).jpg|sličica|209x209px|[[Nemčija|Nemško]] vladno letalo 2x [[Airbus A380|Airbus A340]] ]][[Slika:Turkey_Government_Airbus_A330-243_Prestige_-_TC-TUR_-_ZRH_(24762534906).jpg|sličica|209x209px|[[Turčija|Turško]] vladno letalo [[Airbus A330]]]] Upravičenci do letala so:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/|title=Seznam letov letala Falcon|date=5.1.2023|accessdate=15.3.2024}}</ref> * [[predsednik Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]], * [[predsednik Vlade Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega sveta Republike Slovenije]], * predsednik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]], * predsednik [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovnega sodišča Republike Slovenije]], * [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije]], * člani [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] ([[Minister|ministri]], sekretarji in podporni uslužbenci), * članice [[NATO]] bilateralni sporazumi, * članice [[Evropska unija|EU]] bilateralni sporazumi, * prevoz organov v sklopu projekta Eurotransplant, * protokolarni prevozi tujih državnikov (če jih povabi [[Slovenija|RS]]), * evakuacijski državni leti za varni prevoz svojih državljanov iz nevarnih območij, * [[Humanitarna pomoč|humanintarni leti]] ob [[Naravna katastrofa|naravnih katastrofah]] in množičnih nesrečah, * vsi, ki jim [[vrhovni poveljnik]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] to odredi (poseben interes države) == Vladna letala == [[Slika:Slovak_Government_Flying_Service,_OM-BYA,_Airbus_A319-115_CJ_(33998348613).jpg|sličica|199x199px|[[Slovaška|Slovaško]] vladno letalo [[Airbus A319]]|levo]] V večini držav imajo vlade za svoje potrebe svoja letala, ki jih za njih operirajo državne [[Letalska družba|letalske družbe]] - [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni prevozniki]], teh letal je lahko precej: Nemčija ima floto 25 vladnih letal, Francija 20 vladnih letal, Egipt 26 vladnih letal in Turčija 13 vladnih letal ter mnoge druge države. Zaradi razširjenosti je najbolj popularna družina [[Airbus A320]] v izvedenki A319 oz. ACJ319 [[Airbus Corporate Jets]] z šestimi dodatnimi rezervoarji, ki ima velik doseg do 11.000 km z osmimi VIP potniki, lahko pa prepelje do 50 potnikov. Takšnih VIP letal je v uporabi preko sto. Veliko držav uporablja tudi [[Širokotrupno letalo|širokotrupna]] VIP letala kot sta [[Airbus A330|Airbus A330-200]] Prestige z kapaciteto 60 potnikov in doletom okrog 15.400 km in šitirimotorec [[Airbus A340]] VIP ACJ340-500 s kapaciteto 75 potnikov in doletom 18.500 km, ki mu omogoča let do skoraj vsake točke na zemeljski obli. Tipično se poslovna letala menjujejo, ko dopolnijo starost 10 let, letala, ki so starejša od 20 let pa veljajo že za stara letala. Včasih država tudi pošlje letalo po svoje državljane v primeru evakuacije iz kriznih območji, ker je to dostikrat edina možna tehnična rešitev. Prednost vladnih letal je tudi, da služijo državi v času kriz (kot je bila [[pandemija covida-19]]) in lahko pripeljejo strateško opremo (npr. maske, dihalne aparate, cepiva) direktno iz države proizvajalke (Kitajska, ZDA), kajti če v takšnih kriznih razmerah letalo kje pristane zaradi premalega doleta letala, država v kateri pristane lahko prepreči odhod te strateško pomembne opreme. Neodvisnost si tako država lahko zagotovi samo s svojimi lastniškimi letali z dovolj velikim dosegom. [[Slika:Lockheed_VC-121E_Super_Constellation.jpg|sličica|209x209px|[[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjev]] [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Super Constellation]] v uporabi 1953-61 prvi [[Air Force One]]]] === Air Force One poimenovanje === ''Glavni članek:'' ''[[Air Force One]]'' Zlasti eno od vladnih letal je postalo del popularne kulture: Air Force One, ki ga uporablja predsednik Združenih držav in ga upravljajo ameriške zračne sile. Ne gre samo za eno letalo ampak za celo floto letal. Klicni znak "Air Force One" je bil ustvarjen leta 1953, potem ko je [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]] s predsednikom [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] vstopil v isti zračni prostor kot let komercialne letalske družbe z isto številko leta in so vladnemu letalu dodelili klicni znak AF One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|title=The White House|accessdate=29.3.2024|archive-date=2022-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220812101901/https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|url-status=dead}}</ref> Air force one je postal sinonim za predsedniško letalo držav. [[Slika:Vice_President_JD_Vance_disembarking_Air_Force_Two.jpg|sličica|210x210_pik|Podpredsednik ZDA [[JD Vance]] na letalu [[Air Force Two]] [[Boeing 757|B757]]]] ==== Air Force Two ==== ''Glavni članek:'' ''[[Air Force Two]]'' Obstaja tudi letalo s katerim leti [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik ZDA]] (ang. Vice President of the United States) to letalo (v praksi je to spet cela flota letal) uporablja klicno kodo [[Air Force Two]]. [[Richard Nixon]] je bil prvi podpredsenik predsednika [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerja]] leta 1959, ki je koristil ta pozivni znak. ==== Marine One ==== Marine One je klicni znak katerega koli zrakoplova ameriškega marinskega korpusa, ki prevaža predsednika Združenih držav. Od leta 2024 se najpogosteje uporablja za predsedniški transportni helikopter, ki ga upravlja prva eskadrilja marinskih helikopterjev "Nighthawks", najpogosteje kot VH-3D Sea King ali redkeje kot novejši VH-92A Patriot in manjši VH-60N "White Hawk". Vsako letalo marinskega korpusa, ki prevaža podpredsednika Združenih držav brez predsednika, ima klicni znak Marine Two. === Jugoslovanski Air Force One in vojaška VIP letala === ==== Iljušin Il-14S ==== Leta 1952 je na morju prenovljena jahta [[Galeb (ladja)|Galeb]] z 5377 [[Registrska tona|BRT]] začela svojo državno poslanstvo, po zraku pa je leta 1957<ref name=":0" /> sovjetska zveza z [[Nikita Hruščov|Hruščevo]] administracijo poslala ruski regionalni 18 tonski [[Iljušin Il-14|Iljušin Il-14P]] VIP model z dosegom 1.600 km (S/N: 146001121) za predsednika, ki ga niso marali iz uporabe je bil hitro umakjen leta 1963, a so ga vzdrževali do leta 1973, potem so ga upokojili, ker ni bil zanimiv za prodajo, skupaj je imel nalet ob upokojitvi zgolj 113 ur in 166 pristankov. Letalo Il-14S je danes v letalskem muzeju na letališču v Beogradu. ==== Douglas DC-6B ==== [[Slika:DC6-Redbull.jpg|sličica|231x231px|Jugoslovanski Air Force One YU-AFA [[Douglas DC-6|DC-6B&nbsp;]]VIP, msn:45563, v redni uporabi 1959-1969]] Leta 1958 je takratni premier maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] zase in za svoje slavne goste naročil poseben VIP luksuzni model 49 ton težkega [[Združene države Amerike|ameriškega]] dolgoprogaša [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] (S/N: 45563)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|title=Douglas DC-6B Reg. OE-LDM|accessdate=31.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at|publisher=Flying Bulls|archive-date=2022-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf |date=2022-11-16 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|title=history of a specific aircraft|accessdate=15.1.2026|website=aerialvisuals.ca}}</ref> z dosegom 8.340 km, 35 sedeži in avtonomijo 23 ur, letalo je iz tovarne v ZDA poletelo za Jugoslavijo 26. oktobra 1958 z registracijo YU-AFA (S/N 45563)<ref>{{Navedi splet|title=Aerial Visuals - Airframe Dossier - Douglas DC-6B, s/n 110 ZAF, c/n 45563, c/r OE-LDM|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|website=www.aerialvisuals.ca|accessdate=2026-01-15}}</ref>. Letalo je upravljal jugoslovanski nacionalni letalski prevoznik [[JAT|JAT Jugoslovenski Aerotransport]], to je bilo eno izmed zadnjih dveh izdelanih letal DC-6 na svetu obe dve letali, je kupila Jugoslavija. To letalo je bilo prvo potniško letalo v Jugoslaviji sposobno medcelinskih letov in je bilo zelo pomebno za usposabljanje letalskega kadra predvsem pilotov, ki so jih na tip letala prešolali inštruktorji družbe [[KLM|KLM Royal Dutch Airlines]]. Drugo rezervno letalo YU-AFB (S/N 45564)<ref>{{Navedi splet|title=DC-6 Association of Africa|url=https://www.dc-6.co.za/45564.htm|website=www.dc-6.co.za|accessdate=2026-01-15}}</ref> je prišlo naslednji mesec, to letalo je uporabljal JAT tudi celo v rednem potniškem prometu. [[Slika:DC6-B_V5-NCG_(6803019507).jpg|sličica|229x229_pik|DC-6B YU-AFB msn:45564 Namibia Commercial Aviation leta 2001]] Z letalom se je za otvoritev njegove uporabe januarja 1959 Tito odpravil v: [[Indija|Indijo]], [[Etiopija|Etiopijo]], [[Sirija|Sirijo]] in [[Sudan]] vrnil se je februarja 1959.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spomenikdatabase.org/post/from-red-star-to-red-bull-the-history-of-tito-s-douglas-dc-6b|title=From Red Star to Red Bull: The History of Tito's Douglas DC-6B|date=15.2.2021|accessdate=29.3.2024|website=spomenikdatabase}}</ref> Letalo se je pokazalo kot politično izjemno močno transportno sredstvo ter se je povrnilo v mesecu dni, ker je Jugoslavija dobila toliko poslovnih priložnosti, da je bila cena letala že odplačana. Letalo je bilo pomembno tudi za vodenje [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. DC-6B je opravil 55 odprav. Leta 1975 je predsednik prodal obe letali prijatelju [[Zambija|zambijskemu]] državnemu voditelju [[Kenneth Kaunda|Kennethu Kaundi]], uradno je so z njim opravljale zračne sile. Letali so opustili, ko je v Afriki nastopila doba reaktivnih letal, DC-6B je nato letel v letalski družbi Namibia Commercial Aviation do leta 1999 z registracijo V5-NCF. Drugo letalo V5-NCG je letelo še leta 2007. Leta 2000 je letalo (S/N 45563) kupil [[Red Bull|RedBull]] in je preletelo v Salzburg ter šlo na kompleten tri leten remont, ki je bil zaključen leta 2004 letalo je dobilo registracijo N996DM, od takrat naprej kot dragulj njihove flote redno leti v skupini ''The Flying Bulls'' in ga lahko vidimo na letalskih miting, večkrat je bil tudi v Sloveniji. Leta 2013 je letalo dobilo novo avstrisko registracijo OE-LDM. Letalo ni samo unikatni Titov DC-6, ampak je enotno mnenje strokovnjakov, da je ta leteči primerek letala v Salzburgu danes boljši, kot je bil kadark<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|title=IL-18 Crash 3.9.1978|accessdate=26.12.2025|website=Aviation Safety Network}}</ref>oli DC-6, tudi ko je bil nov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.balkanwarhistory.com/2016/06/titos-douglas-dc-6-world-attraction.html|title=Tito's Douglas DC – 6 a world attraction|date=7.6.2016|accessdate=29.3.2024|website=https://www.balkanwarhistory.com/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/en/fleet/douglas-dc-6b|title=DOUGLAS DC-6B|accessdate=29.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at/}}</ref>[[Slika:JAT_Caravelle_Haafke.jpg|sličica|230x230_pik|Jugoslovanska [[Sud Aviation Caravelle]] v uporabi 1969-1979]] ==== Ilyushin Il-18D ==== Leta 1967 jugoslavija kupi sovjetski 64 tonski štirimotorni turbopropelerski avion [[Iljušin Il-18|Ilyushin Il-18D]] (S/N: 187009803) , ki je bil v VIP predsedniški uporabi samo dve leti do 1969, ko je prišla Caravella. Med leti 1969 in 1978 je letalo uporabljal Zvezni izvršni svet in vojno letalstvo. Leta 1978 je Il-18 prodan letalski družbi Air Guinee. 3. septembra 1978 je letalo strmoglavilo pri pristanku v [[Gvineja|Gvineji]] in bilo odpisano, umrlo je 15 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Accident Ilyushin Il-18D 3X-GAX, Sunday 3 September 1978|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|website=aviation-safety.net|accessdate=2026-01-15|first=Harro|last=Ranter}}</ref> ==== Caravelle ==== Leta 1969 je Tito kupil sodobno francosko 46 tonsko reaktivno letalo [[Sud Aviation Caravelle]] (S/N: 241) za regionalne lete po Evropi, ravno tega leta je Caravella postalo prvo letalo z zmogljivostmi CAT III A pristanka in [[Samodejni pristanek|autolanda]] na svetu, leta 1979 je bilo letalo prodano francoski letalski družbi Europe Aero Service.<ref name=":0" /> ==== Boeing 727 ==== [[Slika:Boeing_727-2H9-Adv,_JAT_-_Yugoslav_Airlines_AN2233243.jpg|sličica|229x229px|Dva tromotorna [[Boeing 727]] VIP sta bila uvedena v uporabo leta 1975|levo]] Leta 1975 je Tito kupil dva močna 78 tonska ameriška trimotorna reaktivca [[Boeing 727]]-2L8A VIP (S/N: 21080 in 21040)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/trans.htm|title=Yugoslavia Air Force|accessdate=29.3.2024|website=aeroflight}}</ref>, šele takrat je imel zaupanje za odprodajo štirimotornega batnega Douglasa DC-6B, iz česar se jasno vidi zaupanje v ameriški tehniko na pram vzhodni in evropski. Boeing 727 je bil eden izmed najhitrejših civilnih potniških letal tistega časa in je lahko letel z hitrostjo 0,9 [[Machovo število|Macha]] oz. 961 km/h. B727 je lahko vzletal s kratkih vzletnih stez in gorskih letališč, ki niso bila opremljena za velika letala in kljub temu letel na interkontinentalnih razdaljah. Zaradi treh motorjev B727 ni bil omejen pri dolgih progah kot so bila dvomotorna letala na eno uro leta do najbližjega letališča (za primer odpovedi motorja) in je lahko letel čez morje in ostala področja brez primernih letališč s tem je bil tudi uporabnejši kot dvomotorna letala z [[ETOPS]] odobritvijo. V repu letala je imel Airstair (t.i. zračne stopnice) in ni rabil zunanjih stopnic, če niso bile na voljo. B727 je veljal za najbolj proizvajano [[ozkotrupno letalo]] do konca 1980ih. Leta 1983 so obe letali B727 bili prodani jugoslovanski čarterski družbi [[Aviogenex]], obe letali sta bili preprodani leta 2006 ameriški družbi Pennant Aviation. {| class="wikitable" |+Državna jugoslovanska predsedniška letala !Št. letal ! Letalo !Obdobje ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] in MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |1x |[[Iljušin Il-14]] VIP |1957-1963 |71301 msn 146001121 |'''10'''/ 5 |417 |1600 |7400 |{{URS}} |- |2x | [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] VIP |1958-1975 |YU-AFA msn 45563, YU-AFB msn 45564 | '''35'''/ 5 | style="text-align:right;" | 507 | style="text-align:right;" | 8340 | style="text-align:right;" | 7600 | {{USA}} |- |1x |[[Iljušin Il-18]] |1967-1978 |YU-AIB msn 187009803 | | style="text-align: right;" |625 | style="text-align: right;" |6500 | style="text-align: right;" |11800 |{{URS}} |- |1x | [[Sud Aviation Caravelle]] |1969-1979 |74101 msn 241 | '''?'''/ 4 | style="text-align:right;" | 805 | style="text-align:right;" | 1700 | style="text-align:right;" | 12000 | {{FRA}} |- |2x | [[Boeing 727]] VIP |1975-1983 |14301 msn 21080 YU-AKH, 14302 msn 21040 YU-AKD | '''30'''/ 5 | style="text-align:right;" | 961 | style="text-align:right;" | 4700 | style="text-align:right;" | 13000 | {{USA}} |} [[Slika:Yugoslav_Falcon_50_at_Basle_-_July_1984.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Dassault Falcon 50]]]] Vladna letala so v času Tita imela predvsem gospodarski namen, saj je bilo sklenjenih veliko poslov po svetu za domača družbe ([[Litostroj]], [[SCT]], Gradis, Hidromontaža, [[Metalna Maribor|Metalna]], [[Đuro Đaković (podjetje)|Đuro Đaković]], [[SOKO]]), ki so jih potem izvajale na eni strani na drugi strani pa so letala služila političnemu vplivu na voditelje in urejanje cele vrste političnih vprašanj za potrebe gibanja neuvrščenih, združenih narodov in demokratizacije. Letala so segla velikokrat dlje kot je segel vpliv države po sistemu, ko so z formalnimi pristopi zavozili jim ni preostalo druga, da so poslali delegacijo z letalom, ki je potem rešila ali vsaj omilila problematiko, ki je bila takrat pereča. Letala so omogočala tudi posle izven dosega države na zahodnih trgih, kjer ni bilo uradnih sporazumov a so na takšen način lahko vodilni dostopali do praktično vsega, kar ostale države vzhodnega bloka niso imele. Takšen način delovanja se je potem razpadel z smrtjo Tita, saj naslednika s temi metodami ni bilo. [[Slika:LJ25_Yuguslav_AF_(28343790893).jpg|sličica|239x239px|Vojaški Learjet 25B]]Vsaka jugoslovanska republika (Slovenija: LS LRS, Hrvaška: LS LRH itd) je imela še svoja letala za potrebe republiških vlad. Jugoslavija je imela tudi 18 VIP vojaških reaktivnih letal, ki jih je uporabljal VIP vojaški vrh države. [[Slika:Yak-40_71504_V_i_PVO_VS,_september_01,_2012.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Jakovljev Jak-40]]]] {| class="wikitable" |+Vojaška državna jugoslovanska VIP letala namenjena generalom in admiralom !Št. letal ! Letalo ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |6x | Learjet 25B | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 859 | style="text-align:right;" | 2844 | style="text-align:right;" | 14000 | {{USA}} |- |6x | [[Dassault Falcon 50]] | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 915 | style="text-align:right;" | 6480 | style="text-align:right;" | 14935 | {{FRA}} |- |6x | [[Cessna 421|Jakovljev Jak-40]] | '''14'''/4 | style="text-align:right;" | 550 | style="text-align:right;" | 1800 | style="text-align:right;" | 8000 | {{URS}} |} Tako so v Jugoslaviji operirali tri (oz. vsaka republika je imela še svojo) različne flote državnih VIP poslovnih letal: * predsedniško VIP floto * vojaško VIP floto * republiško VIP floto (Hrvaški [[North American Sabreliner]] [[North American Sabreliner|75A]] YU-BLY itd) poleg teh letal so imela še pomembnejša velika podjetja svoja zasebna VIP letala: [[Gorenje (podjetje)|gorenje]] tovarna bele tehnike iz Velenja ([[Cessna Citation|Cessna Citation I]], Cessna Citation II), [[INA (podjetje)|INA]] naftna industrija iz Zagreba ([[British Aerospace 125|Hawker-Siddeley HS.125-600B]]) itd. == Zgodovina slovenske republiške flote == {| class="wikitable" |+Letala LS LRS in RS ! Letalo ! Obdobje ! [[Registracija zrakoplova|Reg. št.]] MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) !Napredek ! Izvor |- | [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] | 195? | YU-CER | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 280 | style="text-align:right;" | 1200 | style="text-align:right;" | 2500 |prvo vladno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 310|Cessna 310F]] | 1961 | YU-BAJ msn: 310-0149<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 330 | style="text-align:right;" | 1600 | style="text-align:right;" | 2500 |dvomotorno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] | 1973 | YU-BIH | '''6'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 440 | style="text-align:right;" | 2750 | style="text-align:right;" | 7600 |prisilno ponjeni motorji, kabina pod tlakom, krilni de-ice (boots) | {{USA}} |- | Learjet 24D | 1975- 1999 | S5-BAB<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref>msn: 24D-320 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 2700 | style="text-align:right;" | 14000 |prvo reaktivno letalo, letenje nad vremenom, vremenski radar | {{USA}} |- | [[Learjet 35|Learjet 35A]] | 1986- 2004<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji let lear jeta|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/zadnji-let-lear-jeta.html|website=old.delo.si|date=2004-12-23|accessdate=2026-01-20|language=sl-si|last=}}</ref> | S5-BAA msn:35-618 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 5300 | style="text-align:right;" | 14000 |izboljšan anti-ice sistem | {{USA}} |- | [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000 EX]] | 2005 | L1-01 msn:15 | '''10'''/ 3 | style="text-align:right;" | 1040 | style="text-align:right;" | 7000 | style="text-align:right;" | 14000 |glass cockpit, stojna višina, TCAS | {{FRA}} |}[[Slika:YU-BIA_(16232318810).jpg|sličica|250x250_pik|Poslovno letalstvo [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] - [[Cessna]] [[Cessna Citation|Citation I]] 1988 Hannover]] ==== Beechcraft Bonanza 35 ==== V 1950-ih prvo kupljeno letalo izvršnega sveta LS LRS – Ljudske skupščina Ljudske republike Slovenije je bilo enomotorno štirisedežno letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] registracije YU-CER, med drugim ga je pilotiral tudi [[Branko Ivanuš]], ki je bil predsednik aerokluba pred vojno. Letalo je uporabljal [[Letalski center Maribor]] do leta 1971. ==== Cessna 310F ==== Leta 1961 je LS LRS (Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije) kupila štirisedežno [[Cessna 310|Cessna 310F]] registracije YU-BAJ. To je bilo prvo dvomotorno letalo slovenske vlade. [[Slika:Gates_Learjet_24D_AN0268924.jpg|sličica|Slovensko vladno letalo Learjet 24D 1992 Stuttgart]] ==== Cessna 421 Golden Eagle ==== Leta 1973 je LS LRS kupila osem sedežno [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]]. To je postalo drugo dvomotorno letalo in prvo letalo kabinskega razreda s kabino pod tlakom. Letelo je lahko nad vremenom do višine 9200 metrov. ==== Learjet 24D in Cessna 500 ==== Leta 1975 je LS LRS kupila [[Learjet]] 24D registracije YU-BIH<ref name=":1" /> kot prvo reaktivno slovensko vladno letalo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Government Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight}}</ref> [[Slika:ZURICH_22-26_JAN_2004_GOVERNMENT_OF_SLOVENIA_LEARJET_35A_S5-BAA_(9363888671).jpg|alt=File:ZURICH 22-26 JAN 2004 GOVERNMENT OF SLOVENIA LEARJET 35A S5-BAA (9363888671).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Learjet 35|Learjet 35A]] 2004 Zurich]] Leta 1978 je podjetje [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] iz Velenja kupilo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 500 Citation I]] registracije YU-BIA za prodor na nove trge, s katerim so večkrat leteli tudi predstavniki politike. Gorenje je bilo eno redkih družb v 1970-ih s tako visokim korporativnim poslovnim nivojem, in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na zahodne trge, kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost ter držali močne političnogospodarske vezi tako doma kot v tujini. ==== Learjet 35A in Cessna 550 ==== Leta 1986 je LS LRS kupila drugo reaktivno vladno letalo Learjet 35A registracije S5-BAA,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/19634|title=Naša vlada na službeno potovanje s počeno gumo|date=16.3..2002|accessdate=17.3.2024|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki je bilo v operativni rabi Slovenije do leta 2005. Leta 1989 je podjetje Gorenje kupilo drugo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] registracije S5-BAC, ki so ga prav tako uporabljali predstavniki politike, ko ni bilo plovno vladno letalo. ==== Falcon 2000EX ==== Leta 2005 je slovenska vlada kupila [[Falcon 2000EX]] registracije L1-01 kot tretje reaktivno vladno letalo. [[Slika:L1-01_(EDDT,_2016-08-27).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Falcon 2000EX]] 2016 Berlin Tegel ]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Air Force One]], dve letali ameriškega predsednika == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|L1-01 (aircraft)}} * [https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/ Seznam letov letala Falcon v obdobju 2018–2024], Gov.si * [https://www.instagram.com/jankokene/ Janko Kene], pilot vladnega Falcona, Instagram.com [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Letala]] gxhg43rst6v05x8q4jeg34kkvutqlh9 Grb Armenije 0 558644 6659012 6342399 2026-04-12T14:27:53Z Pinky sl 2932 +gt (Armenski simbol večnosti) 6659012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Grb|name=Grb Armenije|image=Coat of arms of Armenia.svg|lesser=Arms of Armenia.svg|lesser_caption=Ščit armenskega grba|armiger=[[Armenija|Republika Armenija]]|year_adopted=19. april 1992|shield=V prvem polju: rdeča, zlat korakajoč lev obrnjen v heraldično levo, za levom je zlat križ. V drugem polju: modra, rumen dvoglavi orel. V tretjem polju: modra, zlata stilizirana cvetlica med dvema zlatima sokoloma, ki sta oba obrnjena stran od cvetlice. V četrtem polju: rdeča, zlato kronan zlat korakajoči leopard, ki drži križ enake barve. V sredini je še en ščit, na katerem je prikazana gora Arat, vodovje in Noetova barka.|supporters=Zlat orel in lev; oba obrnjena stran od ščita.|compartment=Pšenica, pero, zlomljena veriga, trak in meč.}} '''Grb Armenije''' je bil sprejet 19. aprila 1992, po osamosvojitvi. Temelji na grbu [[Prva Armenska republika|Prve Armenske republike]]. == Pomen grba == Prvo polje predstavlja znak dinastije Bagratuni, ki je vladala v [[srednji vek|srednjem veku]], med 7. in 11. stoletjem. V tem obdobju se je Armenija razcvetela, kot državna tvorba. Drugo polje predstavlja dinastijo Arsacidov, ki je prva vladala krščanski Armeniji. Treba je omeniti, da je Armenija pod Arsacidi obveljala kot prva [[Krščanstvo|krščanska]] država. V tretjem polju dva heraldična sokola predstavljata dolžino armenskega ozemlja v času vladavine dinastije Artaxiad, ki je vladala v 1. stoletju pred našim štetjem. V četrtem polju je znak dinastije Rubenidov, ki je vladala srednejveški Armeniji, dokler je niso osvojili Mameluki in Turki. V sredinskem ščitu je gora [[Ararat|Ararat]], ki je armenski nacionalni simbol. Nad goro je predstavljena [[Noetova barka]], ki naj bi se ustavila ravno pod goro Ararat. Orel kot ščitonosec predstavlja tako rodbini Arsacidov in Artaxiadov. Lev pa predstavlja dinastiji Bagratunov in Rubenidov. == Glej tudi == * [[Armenski simbol večnosti]] == Viri == * https://sl.alegsaonline.com/art/21241 {{Simboli držav}} [[Kategorija:Armenija]] [[Kategorija:Grbi po državah|Armenija]] [[Kategorija:Grbi s kronami|Armenija]] [[Kategorija:Grbi z levi|Armenija]] [[Kategorija:Grbi z gorami|Armenija]] [[Kategorija:Grbi s križi|Armenija]] gpvl0bd3rbx37mq6o9gy2ntm9dxpgn2 2028 0 572636 6659159 6602199 2026-04-13T07:15:50Z Yerpo 8417 + 6659159 wikitext text/x-wiki {{Leto}} '''2028''' ('''[[Rimske številke|MMXXVIII]]''') bo [[prestopno leto]], ki se bo po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[Sobota|soboto]]. == Dogodki == === Predvideni dogodki === * [[14. julij|14.]]–[[30. julij]] – V [[Los Angeles|Los Angelesu]], [[Združene države Amerike|ZDA]] bodo organizirane [[poletne olimpijske igre 2028|poletne olimpijske igre]]. * Julij – Izstreljena bo [[NASA|Nasina]] sonda ''[[Dragonfly (vesoljska sonda)|Dragonfly]]'', ki bo raziskovala [[Saturn]]ovo luno [[Titan (luna)|Titan]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.scientificamerican.com/article/nasas-dragonfly-mission-will-send-a-nuclear-powered-flying-drone-to-titan/ |title=NASA’s Dragonfly will explore the air, land and seas of Titan, Saturn’s most mysterious moon |last=Plait |first=Phil |date=2026-04-10 |work=[[Scientific American]] |accessdate=2026-04-13}}</ref> * [[7. november]] – Potekale bodo [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2028|volitve predsednika Združenih držav Amerike]].<ref>{{navedi splet |url=https://ballotpedia.org/Presidential_election,_2028 |title=Presidential election, 2028 |work=Ballotpedia |accessdate=2026-04-13}}</ref> * ''neznan datum'' – ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Irska]] bosta gostila [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2028|evropsko prvenstvo v nogometu]].<ref>{{Cite web |date=2023-10-10 |title=UK and Ireland confirmed as Euro 2028 hosts, Italy and Turkey get 2032 edition |url=https://www.insidethegames.biz/articles/1141586/uefa-confirms-host |access-date=2024-01-05 |website=Inside the Games}}</ref> ** [[Nusantara]] naj bi uradno zamenjala [[Džakarta|Džakarto]] kot glavno mesto [[Indonezija|Indonezije]].<ref>{{Cite web |date=2025-10-05 |title=Indonesia confirms Nusantara as political capital, targets full government relocation by 2028 |url=https://caliber.az/en/post/indonesia-confirms-nusantara-as-political-capital-targets-full-government-relocation-by-2028 |access-date=2025-10-04 |website=caliber.az |language=en}}</ref> ** Izstreljena bo Nasina odprava [[Artemis IV]] s ciljem prvega človeškega [[pristanek na Luni|pristanka na Luni]] od leta 1972.<ref name="Warner 2026-03-03">{{Cite web |last=Warner |first=Cheryl |date=March 3, 2026 |title=NASA Strengthens Artemis: Adds Mission, Refines Overall Architecture |url=https://www.nasa.gov/directorates/esdmd/nasa-strengthens-artemis-adds-mission-refines-overall-architecture/ |access-date=March 3, 2026 |website=NASA |language=en-US}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2028]] oq1gu4cljm1q2pif7t1b8hurzejhdhx Žak Eržen 0 581180 6659090 6657551 2026-04-12T19:09:49Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6659090 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Žak Eržen | image = 2025 UEC Track Elite European Championships 209.jpg | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2022–2023 | amateurteam1 = Adria Mobil Jr. | proyears1 = 2024 | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2024}}<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/19757|title=CTF VICTORIOUS|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=15 September 2024}}</ref> | proyears2 = 2025– | proteam2 = {{UCI team code|TBV|2025}} | majorwins = | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moško [[cestno kolesarstvo]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo|Evropska prvenstva]]}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo 2023|Drenthe 2023]]|ml. cestna dirka}} | show-medals = }} '''Žak Eržen''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[2005]], [[Novo mesto]]. Eržen je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|TBV}}.<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/20237|title=Bahrain Victorious|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}</ref><ref>{{cite news |title=BAHRAIN VICTORIOUS WELCOMES 2024 STAGIAIRES AND NEW YOUNGSTERS FOR THE 2025 SEASON |url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-welcomes-2024-stagiaires-and-new-youngsters-for-the-2025-season/ |access-date=17 November 2024 |date=18 August 2024 |work=bahraincyclingteam.com |publisher={{UCI team code|TBV|2024}} }}</ref> Leta [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo 2023|2023]] je zmagal na cestni dirki [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo|evropskega prvenstva]] za mladince, leta 2024 pa na dirki [[VN Adria Mobil]]. Leta 2026 je bil peti na enodnevni belgijski dirki [[Scheldeprijs]], ker je njegov največji uspeh v mladi karieri.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/erzen-peti-na-neuradnem-svetovnem-prvenstvu-sprinterjev/778816 |title=Eržen peti na neuradnem svetovnem prvenstvu sprinterjev |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njegov oče [[Milan Eržen]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|TBV}}. ==Pomembnejša tekmovanja== === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2025|92]] | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Eržen, Žak}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] hr6issfco2ejdhl375lqw5cyp5a5mbk 6659092 6659090 2026-04-12T19:19:22Z Sportomanokin 14776 /* Pomembnejša tekmovanja */ 6659092 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Žak Eržen | image = 2025 UEC Track Elite European Championships 209.jpg | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2022–2023 | amateurteam1 = Adria Mobil Jr. | proyears1 = 2024 | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2024}}<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/19757|title=CTF VICTORIOUS|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=15 September 2024}}</ref> | proyears2 = 2025– | proteam2 = {{UCI team code|TBV|2025}} | majorwins = | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moško [[cestno kolesarstvo]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo|Evropska prvenstva]]}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo 2023|Drenthe 2023]]|ml. cestna dirka}} | show-medals = }} '''Žak Eržen''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[2005]], [[Novo mesto]]. Eržen je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|TBV}}.<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/20237|title=Bahrain Victorious|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}</ref><ref>{{cite news |title=BAHRAIN VICTORIOUS WELCOMES 2024 STAGIAIRES AND NEW YOUNGSTERS FOR THE 2025 SEASON |url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-welcomes-2024-stagiaires-and-new-youngsters-for-the-2025-season/ |access-date=17 November 2024 |date=18 August 2024 |work=bahraincyclingteam.com |publisher={{UCI team code|TBV|2024}} }}</ref> Leta [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo 2023|2023]] je zmagal na cestni dirki [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo|evropskega prvenstva]] za mladince, leta 2024 pa na dirki [[VN Adria Mobil]]. Leta 2026 je bil peti na enodnevni belgijski dirki [[Scheldeprijs]], ker je njegov največji uspeh v mladi karieri.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/erzen-peti-na-neuradnem-svetovnem-prvenstvu-sprinterjev/778816 |title=Eržen peti na neuradnem svetovnem prvenstvu sprinterjev |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njegov oče [[Milan Eržen]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|TBV}}. ==Pomembnejša tekmovanja== === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2025|92]] | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Eržen, Žak}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] jbulwsidp32mpglg2knyx292m2uxdjx 6659095 6659092 2026-04-12T19:25:25Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6659095 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Žak Eržen | image = 2025 UEC Track Elite European Championships 209.jpg | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2022–2023 | amateurteam1 = Adria Mobil Jr. | proyears1 = 2024 | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2024}}<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/19757|title=CTF VICTORIOUS|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=15 September 2024}}</ref> | proyears2 = 2025– | proteam2 = {{UCI team code|TBV|2025}} | majorwins = | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moško [[cestno kolesarstvo]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo|Evropska prvenstva]]}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo 2023|Drenthe 2023]]|ml. cestna dirka}} | show-medals = }} '''Žak Eržen''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[2005]], [[Novo mesto]]. Eržen je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|TBV}}.<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/20237|title=Bahrain Victorious|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}</ref><ref>{{cite news |title=BAHRAIN VICTORIOUS WELCOMES 2024 STAGIAIRES AND NEW YOUNGSTERS FOR THE 2025 SEASON |url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-welcomes-2024-stagiaires-and-new-youngsters-for-the-2025-season/ |access-date=17 November 2024 |date=18 August 2024 |work=bahraincyclingteam.com |publisher={{UCI team code|TBV|2024}} }}</ref> Leta [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo 2023|2023]] je zmagal na cestni dirki [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo|evropskega prvenstva]] za mladince, leta 2024 pa na dirki [[VN Adria Mobil]]. Leta 2026 je bil peti na enodnevni belgijski dirki [[Scheldeprijs]], ker je njegov največji uspeh v mladi karieri.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/erzen-peti-na-neuradnem-svetovnem-prvenstvu-sprinterjev/778816 |title=Eržen peti na neuradnem svetovnem prvenstvu sprinterjev |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njegov oče [[Milan Eržen]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|TBV}}. ==Pomembnejša tekmovanja== === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | 58 |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | 13 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | 60 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | 5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | DNF | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2025|92]] | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Eržen, Žak}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] kxmca8v799ipoi4n7uahpi6c5jmauwj Provincia di Belluno 0 586286 6658998 6470000 2026-04-12T13:11:12Z Erardo Galbi 166658 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Belluno]] na stran [[Pokrajina Belluno]] 6658998 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pokrajina Belluno]] k1s9ub404ikfvmk8g6rl9j7db95x84e Pesem Evrovizije 2026 0 592604 6658999 6655948 2026-04-12T13:17:00Z ~2026-34927-2 253007 novo 6658999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije | year = 2026 | theme = United by Music | host = Österreichischer Rundfunk (ORF) | venue = [[Wiener Stadthalle]]<br />Dunaj, Avstrija | final = 16. maja 2026 | semi1 = 12. maja 2026 | semi2 = 14. maja 2026 | exproducer = Michael Krön | entries = 35 | return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}} | non-return = {{Ubl| {{esc|Irska}}| {{esc|Islandija}}| {{esc|Nizozemska}}| {{esc|Slovenija}}| {{esc|Španija}}}} | participants update = Marec 2026 | prev_year = 2025 | Map ListOut = Y | logo = | exsupervisor = [[Martin Green]] | director = }} [[Pesem Evrovizije 2026]] bo 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se bo odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem, ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Odvijalo se bo v dveh predizborih 12. in 14. maja ter finala, ki bo 16. maja 2026. Tekmovanje organizira [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}</ref> Tekmovanja se bodo ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], tekmovanje pa bojkotirajo [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}</ref> == Tekmovanje v celoti == === 1. Predizbor === Prvi predizbor bo potekal 12. maja 2026 ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se bo pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja "Preostali svet", bodo glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila. Poleg tekmovalnih nastopajočih se bosta na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki bosta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela. Predizbor bo odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo "L'amour est bleu" iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko bo v odmoru nastopila glasbena predstava "Kangaroo" voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki bosta predstavila kako "razlikovati Avstrijo od Avstralije", nastopil bo tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]]. {| class="wikitable" |+ !R/O !Država !Izvajalec !Pesem !Mesto !Št. točk |- |1 |{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] |[[Satoshi]] |"Viva, Moldova" | | |- |2 |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |[[Felicia Eriksson|Felicia]] |"My System" | | |- |3 |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |Lelek |"Andromeda" | | |- |4 |{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |[[Akylas]] |"Ferto" | | |- |5 |{{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |[[Bandidos do Cante]] |"Rosa" | | |- |6 |{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]] |[[Bzikebi]] |"On Replay" | | |- |7 |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |[[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]] |"Liekinheitin" | | |- |8 |{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]] |[[Tamara Živković]] |"Nova Zora" | | |- |9 |{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]] |[[Vanilla Ninja]] |"To Epic To Be True" | | |- |10 |{{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |[[Noam Bettan]] |"Michelle" | | |- |11 |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |[[Essyla]] |"Dancing on the Ice" | | |- |12 |{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] |[[Lion Ceccah]] |"Solo quiero mas" | | |- |13 |{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]] |[[Sendi (pevka)|Senhit]] |"Superstar" | | |- |14 |{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |"Pray" | | |- |15 |{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] |[[Feri Lainšček|Lavina]] |"Kraj mene" | | |} === 2. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |2. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Armenija|y=}} |Simon |Paloma Rumba |- |{{Esc|Azerbajdžan|y=}} |Jiva |Just Go |- |{{Esc|Bolgarija|y=}} |[[Dara (pevka)|Dara]] |Bangaranga |- |{{Esc|Češka|y=}} |Daniel Zizka |Crossroads |- |{{Esc|Luksemburg|y=}} |[[Eva Marija]] |Mother Nature |- |{{Esc|Romunija|y=}} |Versuri Alexandra Câpitânescu |Choke Me |- |{{Esc|Švica|y=}} |[[Veronica Fusaro]] |Alice |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Albanija|y=}} |[[Alis (pevec)|Alis]] |Nân |- |{{Esc|Avstralija|y=}} |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |- |{{Esc|Ciper|y=}} |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |Jalla |- |{{Esc|Danska|y=}} |[[Søren Torpegaard Lund]] |Før vi går hjem |- |{{Esc|Latvija|y=}} |[[Atvara]] |Ēnā |- |{{Esc|Malta|y=}} |[[Aidan (pevec)|Aidan]] |Bella |- |{{Esc|Norveška|y=}} |Jonas Lovv |Ya Ya Ya |- |{{Esc|Ukrajina|y=}} |[[Viktoria Anton|Leléka]] |Ridnym |} === Finale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- |{{Esc|Avstrija|y=}} |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |Tanzschein |- |{{Esc|Francija|y=}} |Paroles Monroe |Regarde |- |{{Esc|Nemčija|y=}} |Sarah Engels |Fire |- |{{Esc|Italija|y=}} |Sal Da Vinci |Per Sempre Si |- |{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}} |[[Look Mum No Computer]] |Eins Zwei Drei |- |🇧🇪 Belgija |Essyla |Dancing on the ice |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] pnamsdrsxtht4qgbauco0b8cfr8bw21 Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika 4 599018 6658989 6658930 2026-04-12T12:32:15Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6658989 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-11 13:13:35 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] ayt5l9nzdc5cm3gxqyjb5s717l8hmh9 6659003 6658989 2026-04-12T13:29:23Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6659003 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-11 13:13:35 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] d7hhk6zhd5kycjk9nat5o2r9kjync1e 6659021 6659003 2026-04-12T14:43:58Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6659021 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-11 13:13:35 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] oe2naj7m7dgw1yafdi8zxf4m1udrrot 6659024 6659021 2026-04-12T14:46:12Z Yerpo 8417 +1 6659024 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-12 14:31:00 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 81kj2ee7ub1w5vcm4mg77g8mie5825t 6659028 6659024 2026-04-12T14:54:34Z Yerpo 8417 /* Sodelujoči in prispevki */ +značka 6659028 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-12 14:31:00 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 20alt1ljpskt0r22r51ye5xzbno8m3f 6659140 6659028 2026-04-13T04:50:38Z Yerpo 8417 /* Izbrana vsebina */ + 6659140 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-12 14:31:00 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] m1kfkla0ycx0wnhmcn69cmoc8q4iz8f 6659147 6659140 2026-04-13T06:32:24Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Gjon II. 6659147 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-12 14:31:00 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 1ofg03ftel068xdtjd1a8gfjye71t01 6659192 6659147 2026-04-13T08:51:45Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6659192 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-12 14:31:00 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] bhagovktttinwwvdkpdzgacmv9r913s 6659213 6659192 2026-04-13T10:31:48Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Crnojević 6659213 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-12 14:31:00 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan Crnojević]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] mrdkn5g8lqzwcanaq4pattxd4kl2wrz 6659239 6659213 2026-04-13T11:18:19Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6659239 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-12 14:31:00 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan Crnojević]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] ej134smn7kiditgiudslq6wns838rje 6659247 6659239 2026-04-13T11:58:39Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6659247 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-12 14:31:00 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan Crnojević]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] kcdwzawja84suy9c7ecstyhidowxxne Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k 4 599020 6659026 6658689 2026-04-12T14:49:01Z Yerpo 8417 /* Manjkajoči članki */ -1 6659026 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} Za ustvarjanje in dopolnjevanje člankov o Srednji in Vzhodni Evropi, ki hkrati spadajo v delokrog '''[[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]''', so predvidene bonus točke (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|pravila]]). '''[[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|Tukaj]]''' so matični seznami projekta. Bonus točke bodo prištete novoustvarjenim člankom in tudi drugim prispevkom, ki bodo izboljšali rezultat slovenske Wikipedije na [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] – torej razširitvam iz že obstoječih škrbin v članke/dolge članke oz. iz člankov v dolge članke (več na opisni strani [[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]). == Manjkajoči članki == To je seznam manjkajočih člankov o regiji. Za '''ustvaritev''' člankov s tega seznama bodo podeljene bonus točke. * [[Armen Džigarkanjan]] {{q|471740}} * [[avstrijska književnost]] {{q|303779}} * [[Boris Christoff]] {{q|362106}} * [[Dziga Vertov]] {{q|55193}} * [[Gavrila Deržavin]] {{q|270275}} * [[glasnost]] {{q|173100}} * [[grška književnost]] {{q|1089547}} * [[Igor Turčin]] {{q|4466509}} * [[Ilf in Petrov]] {{q|262816}} * [[Inokentij Smoktunovski]] {{q|380250}} * [[Irina Rodnina]] {{q|233812}} * [[Isaac Bashevis Singer]] {{q|75612}} * [[Joseph Schumpeter]] {{q|78477}} * [[Karl Polanyi]] {{q|318029}} * [[Konstantin Stanislavski]] {{q|49484}} * [[Korintska liga]] {{q|332337}} * [[Max Steiner]] {{q|350704}} * [[menjševiki]] {{q|191515}} * [[Michel Fokine]] {{q|314312}} * [[Mihail Uljanov]] {{q|376335}} * [[Miklós Rózsa]] {{q|319396}} * [[Nikita Mihalkov]] {{q|55207}} * [[Nikolaj Karamzin]] {{q|191598}} * [[Nikolaj Nekrasov]] {{q|208003}} * [[Otto Rank]] {{q|84172}} * [[poljsko-litovsko-tevtonska vojna]] {{q|937255}} * [[Pravda (časopis)]] {{q|183644}} * [[Richard Neutra]] {{q|84312}} * [[Rudolf Laban]] {{q|213712}} * [[Rus (ljudstvo)]] {{q|914114}} * [[rusko-poljska vojna]] {{q|631991}} * [[Sergej Belov]] {{q|435891}} * [[Sihote-Alinj]] {{q|155322}} * [[sredozemsko in bližnjevzhodno bojišče (druga svetovna vojna)]] {{q|696817}} * [[stara grščina]] {{q|35497}} * [[Tamara Karsavina]] {{q|231316}} * [[turška osamosvojitvena vojna]] {{q|234738}} * [[Vasil Levski]] {{q|318461}} * [[Vaslav Nižinski]] {{q|194363}} * [[Vendi]] {{q|158281}} * [[Verhojansko pogorje]] {{q|215917}} * [[Victor Vasarely]] {{q|154448}} * [[Vilna Gaon]] {{q|279359}} * [[zgodovina Estonije]] {{q|949423}} * [[zgodovina Gruzije]] {{q|238246}} Modri vnosi v seznamu na začetku natečaja so preusmeritve ali razločitve. Bonus bo podeljen za predelavo v članek. == Škrbinski članki == To je izbor obstoječih člankov o regiji, ki spadajo med 10000 nujnih, z malo ali skoraj nič vsebine. Bonus bo podeljen za razširitev, ki bo članek '''dvignila v višjo kategorijo''' na [[Wikipedija:10000#Tekmovalni del|lestvici Wikipedij po pokritosti razširjenega vzorca člankov]] (iz škrbine v članek oz. dolg članek – glej [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|obrazložitev lestvice]]). Krajše dopolnitve se bodo točkovale enako kot članki, ki niso 10000 nujnih, vseeno pa bodo dobrodošle in bodo dosegle velik krog bralcev. * [[Abdul Hamid II.]] * [[Albanija, Kavkaz]] * [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]] * [[Alkibiad]] * [[Ankara]] * [[Aristofan]] * [[beg]] * [[Benoît Mandelbrot]] * [[bojarji]] * [[César Kjuj]] * [[češčina]] * [[Demosten]] * [[Eduard Ševardnadze]] * [[Edward Teller]] * [[Eugene Paul Wigner]] * [[gruzinska abeceda]] * [[Heraklit Mračni]] * [[Hermann Maier]] * [[Hipokrat]] * [[Ivan Aleksejevič Bunin]] * [[Ivano Balić]] * [[Jakov Borisovič Zeldovič]] * [[Jekaterinburg]] * [[Josif Aleksandrovič Brodski]] * [[Karsko morje]] * [[kazaščina]] * [[Klemens von Metternich]] * [[Konstantinos Kavafis]] * [[kozaki]] * [[Larisa Semjonovna Latinina]] * [[Lev Davidovič Landau]] * [[Lilija Podkopajeva]] * [[Lise Meitner]] * [[madžarska revolucija (1956)]] * [[Maksim Gorki]] * [[Menander]] * [[Mihail Jurjevič Lermontov]] * [[Milij Balakirjev]] * [[Miloš Forman]] * [[Ob]] * [[Odra]] * [[Orhan Pamuk]] * [[Pančo Vladigerov]] * [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] * [[Plotin]] * [[Plutarh]] * [[romunščina]] * [[ruska državljanska vojna]] * [[Solidarność]] * [[Tukidid]] * [[Univerza na Dunaju]] * [[Uralsko gorovje]] * [[Victor Franz Hess]] * [[Vladimir Igorjevič Arnold]] * [[Vladimir Semjonovič Visocki]] * [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]] * [[Volgograd]] * [[zgodovina Rusije]] Bonusi niso omejeni na naštete članke – v poštev zanje pride katerikoli članek z [[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|matičnih seznamov]], ki se tiče regije. [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Seznam 10k]] lgyq3d4xr01tbsgw439fmr009s3qgwb 6659027 6659026 2026-04-12T14:52:21Z Yerpo 8417 /* Škrbinski članki */ -1 6659027 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} Za ustvarjanje in dopolnjevanje člankov o Srednji in Vzhodni Evropi, ki hkrati spadajo v delokrog '''[[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]''', so predvidene bonus točke (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|pravila]]). '''[[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|Tukaj]]''' so matični seznami projekta. Bonus točke bodo prištete novoustvarjenim člankom in tudi drugim prispevkom, ki bodo izboljšali rezultat slovenske Wikipedije na [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] – torej razširitvam iz že obstoječih škrbin v članke/dolge članke oz. iz člankov v dolge članke (več na opisni strani [[WP:10000|projekta 10000 nujnih]]). == Manjkajoči članki == To je seznam manjkajočih člankov o regiji. Za '''ustvaritev''' člankov s tega seznama bodo podeljene bonus točke. * [[Armen Džigarkanjan]] {{q|471740}} * [[avstrijska književnost]] {{q|303779}} * [[Boris Christoff]] {{q|362106}} * [[Dziga Vertov]] {{q|55193}} * [[Gavrila Deržavin]] {{q|270275}} * [[glasnost]] {{q|173100}} * [[grška književnost]] {{q|1089547}} * [[Igor Turčin]] {{q|4466509}} * [[Ilf in Petrov]] {{q|262816}} * [[Inokentij Smoktunovski]] {{q|380250}} * [[Irina Rodnina]] {{q|233812}} * [[Isaac Bashevis Singer]] {{q|75612}} * [[Joseph Schumpeter]] {{q|78477}} * [[Karl Polanyi]] {{q|318029}} * [[Konstantin Stanislavski]] {{q|49484}} * [[Korintska liga]] {{q|332337}} * [[Max Steiner]] {{q|350704}} * [[menjševiki]] {{q|191515}} * [[Michel Fokine]] {{q|314312}} * [[Mihail Uljanov]] {{q|376335}} * [[Miklós Rózsa]] {{q|319396}} * [[Nikita Mihalkov]] {{q|55207}} * [[Nikolaj Karamzin]] {{q|191598}} * [[Nikolaj Nekrasov]] {{q|208003}} * [[Otto Rank]] {{q|84172}} * [[poljsko-litovsko-tevtonska vojna]] {{q|937255}} * [[Pravda (časopis)]] {{q|183644}} * [[Richard Neutra]] {{q|84312}} * [[Rudolf Laban]] {{q|213712}} * [[Rus (ljudstvo)]] {{q|914114}} * [[rusko-poljska vojna]] {{q|631991}} * [[Sergej Belov]] {{q|435891}} * [[Sihote-Alinj]] {{q|155322}} * [[sredozemsko in bližnjevzhodno bojišče (druga svetovna vojna)]] {{q|696817}} * [[stara grščina]] {{q|35497}} * [[Tamara Karsavina]] {{q|231316}} * [[turška osamosvojitvena vojna]] {{q|234738}} * [[Vasil Levski]] {{q|318461}} * [[Vaslav Nižinski]] {{q|194363}} * [[Vendi]] {{q|158281}} * [[Verhojansko pogorje]] {{q|215917}} * [[Victor Vasarely]] {{q|154448}} * [[Vilna Gaon]] {{q|279359}} * [[zgodovina Estonije]] {{q|949423}} * [[zgodovina Gruzije]] {{q|238246}} Modri vnosi v seznamu na začetku natečaja so preusmeritve ali razločitve. Bonus bo podeljen za predelavo v članek. == Škrbinski članki == To je izbor obstoječih člankov o regiji, ki spadajo med 10000 nujnih, z malo ali skoraj nič vsebine. Bonus bo podeljen za razširitev, ki bo članek '''dvignila v višjo kategorijo''' na [[Wikipedija:10000#Tekmovalni del|lestvici Wikipedij po pokritosti razširjenega vzorca člankov]] (iz škrbine v članek oz. dolg članek – glej [[meta:List_of_Wikipedias_by_expanded_sample_of_articles|obrazložitev lestvice]]). Krajše dopolnitve se bodo točkovale enako kot članki, ki niso 10000 nujnih, vseeno pa bodo dobrodošle in bodo dosegle velik krog bralcev. * [[Abdul Hamid II.]] * [[Albanija, Kavkaz]] * [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]] * [[Alkibiad]] * [[Ankara]] * [[Aristofan]] * [[beg]] * [[Benoît Mandelbrot]] * [[bojarji]] * [[César Kjuj]] * [[češčina]] * [[Demosten]] * [[Eduard Ševardnadze]] * [[Edward Teller]] * [[Eugene Paul Wigner]] * [[gruzinska abeceda]] * [[Heraklit Mračni]] * [[Hermann Maier]] * [[Hipokrat]] * [[Ivan Aleksejevič Bunin]] * [[Ivano Balić]] * [[Jakov Borisovič Zeldovič]] * [[Jekaterinburg]] * [[Josif Aleksandrovič Brodski]] * [[Karsko morje]] * [[kazaščina]] * [[Konstantinos Kavafis]] * [[kozaki]] * [[Larisa Semjonovna Latinina]] * [[Lev Davidovič Landau]] * [[Lilija Podkopajeva]] * [[Lise Meitner]] * [[madžarska revolucija (1956)]] * [[Maksim Gorki]] * [[Menander]] * [[Mihail Jurjevič Lermontov]] * [[Milij Balakirjev]] * [[Miloš Forman]] * [[Ob]] * [[Odra]] * [[Orhan Pamuk]] * [[Pančo Vladigerov]] * [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] * [[Plotin]] * [[Plutarh]] * [[romunščina]] * [[ruska državljanska vojna]] * [[Solidarność]] * [[Tukidid]] * [[Univerza na Dunaju]] * [[Uralsko gorovje]] * [[Victor Franz Hess]] * [[Vladimir Igorjevič Arnold]] * [[Vladimir Semjonovič Visocki]] * [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]] * [[Volgograd]] * [[zgodovina Rusije]] Bonusi niso omejeni na naštete članke – v poštev zanje pride katerikoli članek z [[meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded|matičnih seznamov]], ki se tiče regije. [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Seznam 10k]] 54mnx03byrn8tc4lfbvggev1nkp9uq8 Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije 14 599796 6659225 6648256 2026-04-13T11:02:47Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] na [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]]: poenotenje z drugimi podkategorijami [[Kategorija:Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije]] 6648256 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije]] cwsfepna3fqvxfqs04zgkt79ztj9t4w Pogovor:Lisa Eder 1 600184 6659156 6653008 2026-04-13T07:10:19Z Sporti 5955 +mladi 6659156 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |tema2=Ženske |tema3=Mladi |država=Avstrija }} 7f1fgq00qzbb7miziu3f3zjrwbtid26 Portal:V novicah/Glavna stran/april 2026 100 600359 6659108 6658544 2026-04-12T20:28:06Z A09 188929 -1, +1, pos. Artemis II 6659108 wikitext text/x-wiki [[File:2007 Snow-Hill-Island Luyten-De-Hauwere-Emperor-Penguin-77.jpg|170px|right|Cesarski pingvini]] *Na '''[[državnozborske volitve na Madžarskem 2026|madžarskih državnozborskih volitvah]]''' je zmagala stranka [[Tisza]] s predsednikom '''[[Péter Magyar|Petrom Magyarjem]]'''. *Prisegel je '''[[10. državni zbor Republike Slovenije]]''', za predsednika državnega zbora je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]]. *[[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]] je zaradi taljenja ledu in pomanjkanja hrane uvrstila '''[[cesarski pingvin|cesarskega pingvina]]''' <small>(na sliki)</small> na [[Rdeči seznam IUCN|rdeči seznam ogroženih vrst]]. *Odprava s človeško posadko '''[[Artemis II]]''' je kot prva po [[Apollo 17|Apollu 17]] obkrožila [[Luna|Luno]] in se 11. aprila uspešno vrnila na [[Zemlja|Zemljo]]. *'''[[Domen Prevc]]''' in '''[[Nika Prevc]]''' sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za '''[[svetovni pokal v smučarskih skokih 2026]]'''. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat; [[Edvard Kokšarov]] ({{abbr|50|umrl 31. marca}}), ruski rokometaš; [[Birutė Galdikas]] ({{abbr|79|umrla 24. marca}}), litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja; [[J. Michael Bishop]] ({{abbr|90|umrl 20. marca}}), ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec; [[Chuck Norris]] ({{abbr|86|umrl 19. marca}}), ameriški igralec sgh1fwls3mwxc0ekef00t7ie4w2kwt0 6659109 6659108 2026-04-12T20:28:33Z A09 188929 pnp 6659109 wikitext text/x-wiki [[File:2007 Snow-Hill-Island Luyten-De-Hauwere-Emperor-Penguin-77.jpg|170px|right|Cesarski pingvini]] *Na '''[[državnozborske volitve na Madžarskem 2026|madžarskih državnozborskih volitvah]]''' je zmagala stranka [[Tisza (stranka)|Tisza]] s predsednikom '''[[Péter Magyar|Petrom Magyarjem]]'''. *Prisegel je '''[[10. državni zbor Republike Slovenije]]''', za predsednika državnega zbora je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]]. *[[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]] je zaradi taljenja ledu in pomanjkanja hrane uvrstila '''[[cesarski pingvin|cesarskega pingvina]]''' <small>(na sliki)</small> na [[Rdeči seznam IUCN|rdeči seznam ogroženih vrst]]. *Odprava s človeško posadko '''[[Artemis II]]''' je kot prva po [[Apollo 17|Apollu 17]] obkrožila [[Luna|Luno]] in se 11. aprila uspešno vrnila na [[Zemlja|Zemljo]]. *'''[[Domen Prevc]]''' in '''[[Nika Prevc]]''' sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za '''[[svetovni pokal v smučarskih skokih 2026]]'''. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat; [[Edvard Kokšarov]] ({{abbr|50|umrl 31. marca}}), ruski rokometaš; [[Birutė Galdikas]] ({{abbr|79|umrla 24. marca}}), litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja; [[J. Michael Bishop]] ({{abbr|90|umrl 20. marca}}), ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec; [[Chuck Norris]] ({{abbr|86|umrl 19. marca}}), ameriški igralec bfvnihia3ilec17khcu5ou8x6fhjlwk Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski 0 600431 6659059 6657029 2026-04-12T15:48:04Z Florentina Veršič 146476 /* Zgodnje življenje in poroka */Dodana slika. 6659059 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimilijan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimilijan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. [[File: Waldmüller Erzherzog Franz Carl 1839.jpg|thumb|left|upright|Portret Franca Karla v uniformi avstrijskega feldmaršala, ki ga je leta 1839 ustvaril Ferdinand Georg Waldmüller.]] Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.habsburger.net/en/chapter/archduchess-sophie-only-man-court?utm_source=chatgpt.com|title=Archduchess Sophie: the ‘only man’ at court?|accessdate=4. 4. 2026|website=The World of the Habsburgs}}</ref> === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** Red svetega Štefana Madžarskega, ''1835'' * Kraljevina Francija: [[Red Svetega Duha]], ''5. februar 1824'' * [[Kraljevina Bavarska]]: Red svetega Huberta, ''1824'' * Vojvodina Parma: Senatorski veliki križ Konstantinovega reda sv. Jurija z ovratnikom, ''1827'' * Kraljevina Prusija: ** [[Red črnega orla]], ''9. september 1835'' ** [[Red rdečega orla]] * Nadvojvodina Baden: ** Veliki križ hišnega reda zvestobe, ''1835'' ** Veliki križ Zähringerjevega leva, ''1835'' * [[Ruski imperij]]: ** [[Red svetega Andreja]], ''1835'' ** [[Red svetega Aleksandra Nevskega]], ''1835'' ** [[Red belega orla (Ruski imperij)|Red belega orla]], ''1835'' ** [[Red svete Ane]], ''1835'' ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|Karel Ludvik]]|| 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|Ludvik Viktor]]|| 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] 4tqi9uru0fayn0wnnt9yzhspp3nkuaa 6659164 6659059 2026-04-13T07:54:16Z Florentina Veršič 146476 6659164 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimilijan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimilijan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. [[File: Waldmüller Erzherzog Franz Carl 1839.jpg|thumb|left|upright|Portret Franca Karla v uniformi avstrijskega feldmaršala, ki ga je leta 1839 ustvaril Ferdinand Georg Waldmüller.]] Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.habsburger.net/en/chapter/archduchess-sophie-only-man-court?utm_source=chatgpt.com|title=Archduchess Sophie: the ‘only man’ at court?|accessdate=4. 4. 2026|website=The World of the Habsburgs}}</ref> === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** Red svetega Štefana Madžarskega, ''1835'' * {{Zastava|Kraljevina Francija}}: [[Red Svetega Duha]], ''5. februar 1824'' * {{Zastava|Kraljevina Bavarska}}: Red svetega Huberta, ''1824'' * Vojvodina Parma: Senatorski veliki križ Konstantinovega reda sv. Jurija z ovratnikom, ''1827'' * Kraljevina Prusija: ** [[Red črnega orla]], ''9. september 1835'' ** [[Red rdečega orla]] * Nadvojvodina Baden: ** Veliki križ hišnega reda zvestobe, ''1835'' ** Veliki križ Zähringerjevega leva, ''1835'' * [[Ruski imperij]]: ** [[Red svetega Andreja]], ''1835'' ** [[Red svetega Aleksandra Nevskega]], ''1835'' ** [[Red belega orla (Ruski imperij)|Red belega orla]], ''1835'' ** [[Red svete Ane]], ''1835'' * [[Nadvojvodina Hesse]]: Veliki križ Ludvikovega reda, ''30. avgust 1837'' * [[Kraljevina Hannover]]: ** Veliki križ kraljevega gvelfskega reda, ''1839'' ** [[Red svetega Jurija (Hannover)|Red svetega Jurija]], ''1847'' * [[Kraljevina Württemberg]]: Veliki križ württemberške krone, ''1844'' * [[Švedsko-norveška zveza]]: Serafinov red, ''9. julij 1850'' * [[Kraljevina Saška]]: Red Ruejeve krone, ''1856'' * [[Nadvojvodina Oldenburg]]: Veliki križ vojvode Petra Friedricha Ludviga z zlato krono, ''13. julij 1858'' ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|Karel Ludvik]]|| 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|Ludvik Viktor]]|| 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] lk7x7jz5euk06f5wm5f1v96iaaj9e8r 6659165 6659164 2026-04-13T07:58:16Z Florentina Veršič 146476 Dodani viri. 6659165 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimilijan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimilijan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. [[File: Waldmüller Erzherzog Franz Carl 1839.jpg|thumb|left|upright|Portret Franca Karla v uniformi avstrijskega feldmaršala, ki ga je leta 1839 ustvaril Ferdinand Georg Waldmüller.]] Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.habsburger.net/en/chapter/archduchess-sophie-only-man-court?utm_source=chatgpt.com|title=Archduchess Sophie: the ‘only man’ at court?|accessdate=4. 4. 2026|website=The World of the Habsburgs}}</ref> === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** Red svetega Štefana Madžarskega, ''1835''<ref>{{Navedi splet|url=http://tornai.com/rendtagok.htm|title=A Szent István Rend tagjai|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Francija}}: [[Red Svetega Duha]], ''5. februar 1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k122126/f377.item.zoom|title=Liste chronologique des chevaliers de l'ordre du Saint-Esprit depuis son origine jusqu'à son extinction (1578-1830)|accessdate=13. 4. 2026|last=Teulet|first=Alexandre}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Bavarska}}: Red svetega Huberta, ''1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=VJljAAAAcAAJ&q=Hof-+und+Staats-handbuch+des+K%C3%B6nigreichs+Bayern&pg=PA9|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreichs Bayern|accessdate=13. 4. 2026|website=Königl}}</ref> * Vojvodina Parma: Senatorski veliki križ Konstantinovega reda sv. Jurija z ovratnikom, ''1827''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=EqYSAAAAYAAJ&q=Almanacco%20di%20Parma&pg=PA220|title=Almanacco di corte|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * Kraljevina Prusija: ** [[Red črnega orla]], ''9. september 1835''<ref>Liste der Ritter des Königlich Preußischen Hohen Ordens vom Schwarzen Adler (1851), "Von Seiner Majestät dem Könige Friedrich Wilhelm III. ernannte Ritter" stran 20</ref> ** [[Red rdečega orla]] * Nadvojvodina Baden: ** Veliki križ hišnega reda zvestobe, ''1835'' ** Veliki križ Zähringerjevega leva, ''1835'' * [[Ruski imperij]]: ** [[Red svetega Andreja]], ''1835'' ** [[Red svetega Aleksandra Nevskega]], ''1835'' ** [[Red belega orla (Ruski imperij)|Red belega orla]], ''1835'' ** [[Red svete Ane]], ''1835'' * [[Nadvojvodina Hesse]]: Veliki križ Ludvikovega reda, ''30. avgust 1837'' * [[Kraljevina Hannover]]: ** Veliki križ kraljevega gvelfskega reda, ''1839'' ** [[Red svetega Jurija (Hannover)|Red svetega Jurija]], ''1847'' * [[Kraljevina Württemberg]]: Veliki križ württemberške krone, ''1844'' * [[Švedsko-norveška zveza]]: Serafinov red, ''9. julij 1850'' * [[Kraljevina Saška]]: Red Ruejeve krone, ''1856'' * [[Nadvojvodina Oldenburg]]: Veliki križ vojvode Petra Friedricha Ludviga z zlato krono, ''13. julij 1858'' ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|Karel Ludvik]]|| 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|Ludvik Viktor]]|| 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] hxh4d06r2sj6mvownv3rrhs5fw4irek Pogovor:Paweł Wąsek 1 600435 6659157 6655400 2026-04-13T07:10:52Z Sporti 5955 +mladi 6659157 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |tema2=Mladi |država=Poljska }} qib4fpjqa8ohrfj5j12g41uj2kqxnkp Pogovor:Jakub Wolny 1 600459 6659158 6655588 2026-04-13T07:12:05Z Sporti 5955 +mladi 6659158 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |tema2=Mladi |država=Poljska }} qib4fpjqa8ohrfj5j12g41uj2kqxnkp Latina 0 600767 6659208 6658099 2026-04-13T10:07:21Z Erardo Galbi 166658 6659208 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name=Latina |official_name=Comune di Latina |native_name= |image_skyline=Vista_panoramica_latina.jpg |imagesize= |image_alt= |image_flag=Flag of Latina.svg|image_caption=Panorama of Latina |image_shield=Latina-Stemma.svg |shield_alt= |image_map= |map_alt= |map_caption= |pushpin_label_position= |pushpin_map_alt= |coordinates={{coord|41|28|02|N|12|54|13|E|display=inline,title}} |coordinates_footnotes= |region=[[Lazio]] |province=[[Province of Latina|Latina]] (LT) |frazioni=See [[#Frazioni|list]] |mayor_party= [[Brothers of Italy|Fdl]] |mayor= Matilde Celentano |area_footnotes= |area_total_km2=277 |population_footnotes= |population_total=125985 |population_as_of=31 December 2015 |pop_density_footnotes= |population_demonym=Latinensi |elevation_footnotes= |elevation_m=21 |twin1= |twin1_country= |istat=059011|saint=[[Maria Goretti|Saint Maria Goretti]] and [[Mark the Evangelist|St. Mark]] |day=April 25, July 6 |postal_code=04100, 04010, 04013 |area_code=0773 |website={{official website|http://www.comune.latina.it/}} |footnotes= }} '''Latina''' je glavno mesto [[Pokrajina Latina|Pokrajine Latina]] v [[Lacij|Laciju]] v [[Osrednja Italija|osrednji Italiji]]. Leta 2024 je imelo mesto 127.486 prebivalcev in je drugo največje mesto v tej deželi, takoj za glavnim mestom države [[Rim|Rimom]].<ref>{{Cite web |title=Bilancio demografico mensile |url=https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |access-date=2024-04-29 |website=demo.istat.it |archive-date=2023-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404120516/https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |url-status=live }}</ref> Je eno najmlajših mest v Italiji, saj je bilo ustanovljeno kot '''Littoria''' leta 1932 pod [[Italijanski fašizem|fašistično upravo]], ko je bilo izsušeno območje okoli njega, ki je bilo od antike naprej močvirje. ==Zgodovina== [[File:Inaugurazione Littoria 001.jpg|thumb|250px|left|Otvoritev Littorie leta 1932]] Čeprav so to območje najprej naselili [[Latinci]], je sodobno mesto 30. junija 1932 ustanovil [[Benito Mussolini]] pod imenom Littoria (Liktorija), poimenovano po [[Liktorski snop|liktorskem snopu]] (''fascio littorio''). Mesto je bilo slovesno odprto 18. decembra istega leta, zgrajeno pa je bilo v samo 171 dneh. Littoria so naselili priseljenci, ki so prihajali predvsem iz [[Furlanija|Furlanije]] in [[Veneto|Veneta]] in so oblikovali tako imenovano venetsko-[[Pomptinska ravnina|pomptinsko]] skupnost (danes preživi le v nekaterih obrobnih okrožjih). Zgradbe in spomenike, večinoma v [[Racionalizem (arhitektura)|racionalističnem]] slogu, so zasnovali znani arhitekti in umetniki, kot so Marcello Piacentini, Angiolo Mazzoni in Duilio Cambellotti. Leta 1934 je postalo glavno mesto pokrajine, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa je bilo leta 1946 preimenovano v ''Latino''. S prihodom novih prebivalcev, večinoma iz samega Lacija, je prvotno narečje, podobno beneškemu, vedno bolj nadomestila oblika rimskega narečja (''romanesco''). The city coat of arms is a blue shield with a stylized drawing of the City Hall Clock Tower in the middle, standing on a field of green, and flanked by two stalks of [[wheat]] tied at the base with a red ribbon engraved with the motto ''LATINA OLIM PALUS'' ("Latina, once a swamp") in [[Latin]]. The shield is surmounted by a [[mural crown]]. Mestni grb predstavlja modri ščit s stilizirano upodobitvijo stolpa z uro na mestni hiši v sredini, ki stoji na zelenem polju, obdan z dvema stebeloma [[Pšenica|pšenice]], povezanima na dnu z rdečo trakom, na katerem je v latinščini vgraviran moto ''LATINA OLIM PALUS'' („Latina, nekoč močvirje“). Ščit krasi [[zidna krona]]. ==Gospodarstvo== V mestu delujejo nekatera podjetja iz [[Farmacevtska industrija|farmacevtske]] in [[Kemična industrija|kemične industrije]], prav tako ima mesto močan storitveni sektor. Latina je tudi pomembno središče kmetijstva (pridelava zelenjave, cvetja, sladkorja, sadja, sira in sirnih izdelkiov). Nekdanja jedrska elektrarna v Latini je bila zaprta in trenutno poteka njena razgradnja. ==Promet== V mestu ni letališča. Najbližje letališče je [[Letališče Leonarda da Vincija Rim - Fiumicino]], ki leži 77 km severozahodno od Latine. ==Naselja== Latina Lido, Latina Scalo, Borgo Bainsizza, Borgo Carso, Borgo Faiti, Borgo Grappa, Borgo Isonzo, Borgo Montello, Borgo Piave, Borgo Podgora, Borgo Sabotino, Borgo Santa Maria, [[Borgo San Michele]], Chiesuola in Tor Tre Ponti. ==Geografija== Latina leži v provinci Latina, ki spada v južni del dežele Lacij. Mesto je približno 62 km južno od Rima. Občina meji na [[Aprilia, Italija|Aprilio]], [[Cisterna di Latina|Cisterno di Latina]], [[Nettuno, Lacij|Nettuno]], [[Pontinia|Pontinio]], [[Sabaudia|Sabaudio]], [[Sermoneta|Sermoneto]] in [[Sezze]]. ===Podnebje=== Latina ima [[sredozemsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''), tako kot večina južne Italije. {{Weather box|width=auto |metric first=y |single line=y |collapsed = Y |location = Latina (1991–2020 normals, extremes 1938–present) |Jan record high C = 21.7 |Feb record high C = 23.0 |Mar record high C = 25.4 |Apr record high C = 30.2 |May record high C = 34.8 |Jun record high C = 39.0 |Jul record high C = 39.2 |Aug record high C = 42.4 |Sep record high C = 37.6 |Oct record high C = 32.4 |Nov record high C = 27.4 |Dec record high C = 22.0 |Jan record low C = -9.2 |Feb record low C = -7.5 |Mar record low C = -6.5 |Apr record low C = -0.4 |May record low C = 1.5 |Jun record low C = 4.5 |Jul record low C = 10.0 |Aug record low C = 9.8 |Sep record low C = 5.6 |Oct record low C = 2.4 |Nov record low C = -5.4 |Dec record low C = -7.0 |Jan high C = 14.0 |Feb high C = 14.6 |Mar high C = 17.1 |Apr high C = 19.8 |May high C = 24.6 |Jun high C = 28.9 |Jul high C = 31.8 |Aug high C = 32.3 |Sep high C = 27.9 |Oct high C = 23.6 |Nov high C = 18.7 |Dec high C = 14.9 | year high C = |Jan mean C = 8.9 |Feb mean C = 9.2 |Mar mean C = 11.5 |Apr mean C = 14.0 |May mean C = 18.4 |Jun mean C = 22.5 |Jul mean C = 25.1 |Aug mean C = 25.6 |Sep mean C = 21.8 |Oct mean C = 18.0 |Nov mean C = 13.7 |Dec mean C = 9.9 | year mean C = |Jan low C = 3.8 |Feb low C = 3.8 |Mar low C = 5.9 |Apr low C = 8.2 |May low C = 12.1 |Jun low C = 16.0 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.9 |Sep low C = 15.8 |Oct low C = 12.4 |Nov low C = 8.8 |Dec low C = 4.9 | year low C = |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 79.2 |Feb precipitation mm = 75.7 |Mar precipitation mm = 75.6 |Apr precipitation mm = 67.3 |May precipitation mm = 50.7 |Jun precipitation mm = 23.8 |Jul precipitation mm = 15.3 |Aug precipitation mm = 25.1 |Sep precipitation mm = 79.2 |Oct precipitation mm = 109.1 |Nov precipitation mm = 151.3 |Dec precipitation mm = 108.4 |year precipitation mm = |unit precipitation days = 1.0 mm | Jan precipitation days = 8.9 | Feb precipitation days = 8.5 | Mar precipitation days = 8.3 | Apr precipitation days = 8.2 | May precipitation days = 6.4 | Jun precipitation days = 3.3 | Jul precipitation days = 1.9 | Aug precipitation days = 2.1 | Sep precipitation days = 6.3 | Oct precipitation days = 7.7 | Nov precipitation days = 11.3 | Dec precipitation days = 9.7 | year precipitation days = |source 1 = Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale<ref name = ISPRA>{{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20230917192649/https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | archive-date = 17 September 2023 | url = https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | title = Valori climatici normali in Italia | publisher=Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale | access-date = 26 November 2024}}</ref> |source 2 = Temperature estreme in Toscana (extremes)<ref>{{cite web | url = http://climaintoscana.altervista.org/italia/stazioni-wmo/latina-casal-delle-palme/ |language = it |title=Latina Casal delle Palme | publisher = Temperature estreme in Toscana | access-date = 26 November 2024}}</ref> }} ==V ljudski kulturi== Italijanski film »Moj brat je edinec« (''Mio fratello è figlio unico'') se dogaja v Latini.<ref name="atthemovies">{{cite news |url=https://www.variety.com/review/VE1117933413.html?categoryid=31&cs=1 |title=My Brother Is an Only Child Review |publisher=variety.com| access-date=18 May 2007 |first=Jay |last=Weissberg |date=2007-05-18}}</ref> Originalna serija Amazon Prime Video »Prizma« (''Prisma'') spremlja odraščanje skupine najstnikov iz Latine.<ref name="Amazon Studios">{{cite news |title=Prisma |work=Amazon Prime Video |publisher=Amazon Studios |url=https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |access-date=5 December 2022 |archive-date=5 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205081807/https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |url-status=live }}</ref> ==Osebnosti== * [[Manuela Arcuri]], igralka * [[Calcutta (pevec)|Calcutta]] (Edoardo d'Erme), glasbenik in skladatelj * [[Fabrizio del Monte]], dirkač * [[Tiziano Ferro]], pop pevec * [[Antonio Pennacchi]], pisatelj * [[Mattia Perin]], nogometni vratar * [[Karin Proia]], igralka * [[Ilaria Spada]], igralka * [[Elena Santarelli]], igralka, manekenka in televizijska voditeljica ==Mednarodni odnosi== ===Pobratena mesta=== Latina je pobratena s: * [[Palos de la Frontera]], [[Prokrajina Huelva|Huelva]], [[Andaluzija]], [[Španija]] * {{flagicon|Rio Grande do Sul}} [[Farroupilha]], [[Rio Grande do Sul]], [[Brazilija]] * [[Birkenhead]], [[Metropolitan Borough of Wirral|Wirral]], [[Merseyside]], [[Anglija]] ==Galerija== <gallery widths="150"> File:Sanmarcolatina.jpg|[[Stolnica sv. Marka, Latina|Stolnica sv. Marka]] File:Fontana in Piazza Prefettura.jpg|Fontana na Trgu svobode File:Borgo Sabotino church 3.jpg|Cerkev naselja Borgo Sabotino File:Torre Pontina.jpg|Torre Pontina, najvišja stavba v mestu in 11. najvišja v Italiji </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Latina (Italy)|Latina}} * [http://www.comune.latina.it/ Official website] * {{Cite web |title=Littoria |first=Hanne Storm |last=Ofteland |publisher=Institute for Art History, University of Oslo |year=2002 |url=http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |access-date=5 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907185142/http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |archive-date=7 September 2008}} {{Province of Latina}}{{Authority control}} [[Kategorija:Latina| ]] [[Kategorija:Pokrajina Latina - občine]] [[Kategorija:Načrtovana mesta]] 3nx8853kkhav0p29kkzk3m4n05nyeiz 6659209 6659208 2026-04-13T10:11:19Z Erardo Galbi 166658 6659209 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name = Latina |official_name = Comune di Latina |native_name = |image_skyline = Vista_panoramica_latina.jpg |imagesize = |image_alt = |image_flag = Flag of Latina.svg |image_caption = Razgled na Latino |image_shield = Latina-Stemma.svg |shield_alt = |image_map = |map_alt = |map_caption = |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |coordinates = {{coord|41|28|02|N|12|54|13|E|display=inline,title}} |coordinates_footnotes = |region = [[Lazio]] |province = [[Prokrajina Latina|Latina]] (LT) |frazioni = |mayor_party = [[Bratje Italije|Fdl]] |mayor = Matilde Celentano |area_footnotes = |area_total_km2 = 277 |population_footnotes = |population_total = 125985 |population_as_of = 31. december 2015 |pop_density_footnotes = |population_demonym = Latinensi |elevation_footnotes = |elevation_m = 21 |twin1 = |twin1_country = |istat = 059011 |saint = [[Maria Goretti|Sv. Maria Goretti]] in [[Sveti Marko|Sv. Marko]] |day = [[25. april]], [[6. julij]] |postal_code = 04100, 04010, 04013 |area_code = 0773 |website = {{official website|http://www.comune.latina.it/}} |footnotes = }} '''Latina''' je glavno mesto [[Pokrajina Latina|Pokrajine Latina]] v [[Lacij|Laciju]] v [[Osrednja Italija|osrednji Italiji]]. Leta 2024 je imelo mesto 127.486 prebivalcev in je drugo največje mesto v tej deželi, takoj za glavnim mestom države [[Rim|Rimom]].<ref>{{Cite web |title=Bilancio demografico mensile |url=https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |access-date=2024-04-29 |website=demo.istat.it |archive-date=2023-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404120516/https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |url-status=live }}</ref> Je eno najmlajših mest v Italiji, saj je bilo ustanovljeno kot '''Littoria''' leta 1932 pod [[Italijanski fašizem|fašistično upravo]], ko je bilo izsušeno območje okoli njega, ki je bilo od antike naprej močvirje. ==Zgodovina== [[File:Inaugurazione Littoria 001.jpg|thumb|250px|left|Otvoritev Littorie leta 1932]] Čeprav so to območje najprej naselili [[Latinci]], je sodobno mesto 30. junija 1932 ustanovil [[Benito Mussolini]] pod imenom Littoria (Liktorija), poimenovano po [[Liktorski snop|liktorskem snopu]] (''fascio littorio''). Mesto je bilo slovesno odprto 18. decembra istega leta, zgrajeno pa je bilo v samo 171 dneh. Littoria so naselili priseljenci, ki so prihajali predvsem iz [[Furlanija|Furlanije]] in [[Veneto|Veneta]] in so oblikovali tako imenovano venetsko-[[Pomptinska ravnina|pomptinsko]] skupnost (danes preživi le v nekaterih obrobnih okrožjih). Zgradbe in spomenike, večinoma v [[Racionalizem (arhitektura)|racionalističnem]] slogu, so zasnovali znani arhitekti in umetniki, kot so Marcello Piacentini, Angiolo Mazzoni in Duilio Cambellotti. Leta 1934 je postalo glavno mesto pokrajine, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa je bilo leta 1946 preimenovano v ''Latino''. S prihodom novih prebivalcev, večinoma iz samega Lacija, je prvotno narečje, podobno beneškemu, vedno bolj nadomestila oblika rimskega narečja (''romanesco''). The city coat of arms is a blue shield with a stylized drawing of the City Hall Clock Tower in the middle, standing on a field of green, and flanked by two stalks of [[wheat]] tied at the base with a red ribbon engraved with the motto ''LATINA OLIM PALUS'' ("Latina, once a swamp") in [[Latin]]. The shield is surmounted by a [[mural crown]]. Mestni grb predstavlja modri ščit s stilizirano upodobitvijo stolpa z uro na mestni hiši v sredini, ki stoji na zelenem polju, obdan z dvema stebeloma [[Pšenica|pšenice]], povezanima na dnu z rdečo trakom, na katerem je v latinščini vgraviran moto ''LATINA OLIM PALUS'' („Latina, nekoč močvirje“). Ščit krasi [[zidna krona]]. ==Gospodarstvo== V mestu delujejo nekatera podjetja iz [[Farmacevtska industrija|farmacevtske]] in [[Kemična industrija|kemične industrije]], prav tako ima mesto močan storitveni sektor. Latina je tudi pomembno središče kmetijstva (pridelava zelenjave, cvetja, sladkorja, sadja, sira in sirnih izdelkiov). Nekdanja jedrska elektrarna v Latini je bila zaprta in trenutno poteka njena razgradnja. ==Promet== V mestu ni letališča. Najbližje letališče je [[Letališče Leonarda da Vincija Rim - Fiumicino]], ki leži 77 km severozahodno od Latine. ==Naselja== Latina Lido, Latina Scalo, Borgo Bainsizza, Borgo Carso, Borgo Faiti, Borgo Grappa, Borgo Isonzo, Borgo Montello, Borgo Piave, Borgo Podgora, Borgo Sabotino, Borgo Santa Maria, [[Borgo San Michele]], Chiesuola in Tor Tre Ponti. ==Geografija== Latina leži v provinci Latina, ki spada v južni del dežele Lacij. Mesto je približno 62 km južno od Rima. Občina meji na [[Aprilia, Italija|Aprilio]], [[Cisterna di Latina|Cisterno di Latina]], [[Nettuno, Lacij|Nettuno]], [[Pontinia|Pontinio]], [[Sabaudia|Sabaudio]], [[Sermoneta|Sermoneto]] in [[Sezze]]. ===Podnebje=== Latina ima [[sredozemsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''), tako kot večina južne Italije. {{Weather box|width=auto |metric first=y |single line=y |collapsed = Y |location = Latina (1991–2020 normals, extremes 1938–present) |Jan record high C = 21.7 |Feb record high C = 23.0 |Mar record high C = 25.4 |Apr record high C = 30.2 |May record high C = 34.8 |Jun record high C = 39.0 |Jul record high C = 39.2 |Aug record high C = 42.4 |Sep record high C = 37.6 |Oct record high C = 32.4 |Nov record high C = 27.4 |Dec record high C = 22.0 |Jan record low C = -9.2 |Feb record low C = -7.5 |Mar record low C = -6.5 |Apr record low C = -0.4 |May record low C = 1.5 |Jun record low C = 4.5 |Jul record low C = 10.0 |Aug record low C = 9.8 |Sep record low C = 5.6 |Oct record low C = 2.4 |Nov record low C = -5.4 |Dec record low C = -7.0 |Jan high C = 14.0 |Feb high C = 14.6 |Mar high C = 17.1 |Apr high C = 19.8 |May high C = 24.6 |Jun high C = 28.9 |Jul high C = 31.8 |Aug high C = 32.3 |Sep high C = 27.9 |Oct high C = 23.6 |Nov high C = 18.7 |Dec high C = 14.9 | year high C = |Jan mean C = 8.9 |Feb mean C = 9.2 |Mar mean C = 11.5 |Apr mean C = 14.0 |May mean C = 18.4 |Jun mean C = 22.5 |Jul mean C = 25.1 |Aug mean C = 25.6 |Sep mean C = 21.8 |Oct mean C = 18.0 |Nov mean C = 13.7 |Dec mean C = 9.9 | year mean C = |Jan low C = 3.8 |Feb low C = 3.8 |Mar low C = 5.9 |Apr low C = 8.2 |May low C = 12.1 |Jun low C = 16.0 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.9 |Sep low C = 15.8 |Oct low C = 12.4 |Nov low C = 8.8 |Dec low C = 4.9 | year low C = |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 79.2 |Feb precipitation mm = 75.7 |Mar precipitation mm = 75.6 |Apr precipitation mm = 67.3 |May precipitation mm = 50.7 |Jun precipitation mm = 23.8 |Jul precipitation mm = 15.3 |Aug precipitation mm = 25.1 |Sep precipitation mm = 79.2 |Oct precipitation mm = 109.1 |Nov precipitation mm = 151.3 |Dec precipitation mm = 108.4 |year precipitation mm = |unit precipitation days = 1.0 mm | Jan precipitation days = 8.9 | Feb precipitation days = 8.5 | Mar precipitation days = 8.3 | Apr precipitation days = 8.2 | May precipitation days = 6.4 | Jun precipitation days = 3.3 | Jul precipitation days = 1.9 | Aug precipitation days = 2.1 | Sep precipitation days = 6.3 | Oct precipitation days = 7.7 | Nov precipitation days = 11.3 | Dec precipitation days = 9.7 | year precipitation days = |source 1 = Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale<ref name = ISPRA>{{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20230917192649/https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | archive-date = 17 September 2023 | url = https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | title = Valori climatici normali in Italia | publisher=Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale | access-date = 26 November 2024}}</ref> |source 2 = Temperature estreme in Toscana (extremes)<ref>{{cite web | url = http://climaintoscana.altervista.org/italia/stazioni-wmo/latina-casal-delle-palme/ |language = it |title=Latina Casal delle Palme | publisher = Temperature estreme in Toscana | access-date = 26 November 2024}}</ref> }} ==V ljudski kulturi== Italijanski film »Moj brat je edinec« (''Mio fratello è figlio unico'') se dogaja v Latini.<ref name="atthemovies">{{cite news |url=https://www.variety.com/review/VE1117933413.html?categoryid=31&cs=1 |title=My Brother Is an Only Child Review |publisher=variety.com| access-date=18 May 2007 |first=Jay |last=Weissberg |date=2007-05-18}}</ref> Originalna serija Amazon Prime Video »Prizma« (''Prisma'') spremlja odraščanje skupine najstnikov iz Latine.<ref name="Amazon Studios">{{cite news |title=Prisma |work=Amazon Prime Video |publisher=Amazon Studios |url=https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |access-date=5 December 2022 |archive-date=5 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205081807/https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |url-status=live }}</ref> ==Osebnosti== * [[Manuela Arcuri]], igralka * [[Calcutta (pevec)|Calcutta]] (Edoardo d'Erme), glasbenik in skladatelj * [[Fabrizio del Monte]], dirkač * [[Tiziano Ferro]], pop pevec * [[Antonio Pennacchi]], pisatelj * [[Mattia Perin]], nogometni vratar * [[Karin Proia]], igralka * [[Ilaria Spada]], igralka * [[Elena Santarelli]], igralka, manekenka in televizijska voditeljica ==Mednarodni odnosi== ===Pobratena mesta=== Latina je pobratena s: * [[Palos de la Frontera]], [[Prokrajina Huelva|Huelva]], [[Andaluzija]], [[Španija]] * {{flagicon|Rio Grande do Sul}} [[Farroupilha]], [[Rio Grande do Sul]], [[Brazilija]] * [[Birkenhead]], [[Metropolitan Borough of Wirral|Wirral]], [[Merseyside]], [[Anglija]] ==Galerija== <gallery widths="150"> File:Sanmarcolatina.jpg|[[Stolnica sv. Marka, Latina|Stolnica sv. Marka]] File:Fontana in Piazza Prefettura.jpg|Fontana na Trgu svobode File:Borgo Sabotino church 3.jpg|Cerkev naselja Borgo Sabotino File:Torre Pontina.jpg|Torre Pontina, najvišja stavba v mestu in 11. najvišja v Italiji </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Latina (Italy)|Latina}} * [http://www.comune.latina.it/ Official website] * {{Cite web |title=Littoria |first=Hanne Storm |last=Ofteland |publisher=Institute for Art History, University of Oslo |year=2002 |url=http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |access-date=5 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907185142/http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |archive-date=7 September 2008}} {{Province of Latina}}{{Authority control}} [[Kategorija:Latina| ]] [[Kategorija:Pokrajina Latina - občine]] [[Kategorija:Načrtovana mesta]] 9pwseagyyskb65gsspajn3xvomge9p8 6659210 6659209 2026-04-13T10:12:20Z Erardo Galbi 166658 6659210 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name = Latina |official_name = Comune di Latina |native_name = |image_skyline = Vista_panoramica_latina.jpg |imagesize = |image_alt = |image_flag = Flag of Latina.svg |image_caption = Razgled na Latino |image_shield = Latina-Stemma.svg |shield_alt = |image_map = |map_alt = |map_caption = |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |coordinates = {{coord|41|28|02|N|12|54|13|E|display=inline,title}} |coordinates_footnotes = |region = [[Lazio]] |province = [[Prokrajina Latina|Latina]] (LT) |frazioni = |mayor_party = [[Bratje Italije|Fdl]] |mayor = Matilde Celentano |area_footnotes = |area_total_km2 = 277 |population_footnotes = |population_total = 125985 |population_as_of = 31. december 2015 |pop_density_footnotes = |population_demonym = Latinensi |elevation_footnotes = |elevation_m = 21 |twin1 = |twin1_country = |istat = 059011 |saint = [[Maria Goretti|Sv. Maria Goretti]] in [[Sveti Marko|Sv. Marko]] |day = [[25. april]], [[6. julij]] |postal_code = 04100, 04010, 04013 |area_code = 0773 |website = {{official website|http://www.comune.latina.it/}} |footnotes = }} '''Latina''' je glavno mesto [[Pokrajina Latina|Pokrajine Latina]] v [[Lacij|Laciju]] v [[Osrednja Italija|osrednji Italiji]]. Leta 2024 je imelo mesto 127.486 prebivalcev in je drugo največje mesto v tej deželi, takoj za glavnim mestom države [[Rim|Rimom]].<ref>{{Cite web |title=Bilancio demografico mensile |url=https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |access-date=2024-04-29 |website=demo.istat.it |archive-date=2023-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404120516/https://demo.istat.it/app/?a=2023&i=D7B |url-status=live }}</ref> Je eno najmlajših mest v Italiji, saj je bilo ustanovljeno kot '''Littoria''' leta 1932 pod [[Italijanski fašizem|fašistično upravo]], ko je bilo izsušeno območje okoli njega, ki je bilo od antike naprej močvirje. ==Zgodovina== [[File:Inaugurazione Littoria 001.jpg|thumb|250px|left|Otvoritev Littorie leta 1932]] Čeprav so to območje najprej naselili [[Latinci]], je sodobno mesto 30. junija 1932 ustanovil [[Benito Mussolini]] pod imenom Littoria (Liktorija), poimenovano po [[Liktorski snop|liktorskem snopu]] (''fascio littorio''). Mesto je bilo slovesno odprto 18. decembra istega leta, zgrajeno pa je bilo v samo 171 dneh. Littoria so naselili priseljenci, ki so prihajali predvsem iz [[Furlanija|Furlanije]] in [[Veneto|Veneta]] in so oblikovali tako imenovano venetsko-[[Pomptinska ravnina|pomptinsko]] skupnost (danes preživi le v nekaterih obrobnih okrožjih). Zgradbe in spomenike, večinoma v [[Racionalizem (arhitektura)|racionalističnem]] slogu, so zasnovali znani arhitekti in umetniki, kot so Marcello Piacentini, Angiolo Mazzoni in Duilio Cambellotti. Leta 1934 je postalo glavno mesto pokrajine, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa je bilo leta 1946 preimenovano v ''Latino''. S prihodom novih prebivalcev, večinoma iz samega Lacija, je prvotno narečje, podobno beneškemu, vedno bolj nadomestila oblika rimskega narečja (''romanesco''). Mestni grb predstavlja modri ščit s stilizirano upodobitvijo stolpa z uro na mestni hiši v sredini, ki stoji na zelenem polju, obdan z dvema stebeloma [[Pšenica|pšenice]], povezanima na dnu z rdečo trakom, na katerem je v latinščini vgraviran moto ''LATINA OLIM PALUS'' (»Latina, nekoč močvirje«). Ščit krasi [[zidna krona]]. ==Gospodarstvo== V mestu delujejo nekatera podjetja iz [[Farmacevtska industrija|farmacevtske]] in [[Kemična industrija|kemične industrije]], prav tako ima mesto močan storitveni sektor. Latina je tudi pomembno središče kmetijstva (pridelava zelenjave, cvetja, sladkorja, sadja, sira in sirnih izdelkiov). Nekdanja jedrska elektrarna v Latini je bila zaprta in trenutno poteka njena razgradnja. ==Promet== V mestu ni letališča. Najbližje letališče je [[Letališče Leonarda da Vincija Rim - Fiumicino]], ki leži 77 km severozahodno od Latine. ==Naselja== Latina Lido, Latina Scalo, Borgo Bainsizza, Borgo Carso, Borgo Faiti, Borgo Grappa, Borgo Isonzo, Borgo Montello, Borgo Piave, Borgo Podgora, Borgo Sabotino, Borgo Santa Maria, [[Borgo San Michele]], Chiesuola in Tor Tre Ponti. ==Geografija== Latina leži v provinci Latina, ki spada v južni del dežele Lacij. Mesto je približno 62 km južno od Rima. Občina meji na [[Aprilia, Italija|Aprilio]], [[Cisterna di Latina|Cisterno di Latina]], [[Nettuno, Lacij|Nettuno]], [[Pontinia|Pontinio]], [[Sabaudia|Sabaudio]], [[Sermoneta|Sermoneto]] in [[Sezze]]. ===Podnebje=== Latina ima [[sredozemsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''), tako kot večina južne Italije. {{Weather box|width=auto |metric first=y |single line=y |collapsed = Y |location = Latina (1991–2020 normals, extremes 1938–present) |Jan record high C = 21.7 |Feb record high C = 23.0 |Mar record high C = 25.4 |Apr record high C = 30.2 |May record high C = 34.8 |Jun record high C = 39.0 |Jul record high C = 39.2 |Aug record high C = 42.4 |Sep record high C = 37.6 |Oct record high C = 32.4 |Nov record high C = 27.4 |Dec record high C = 22.0 |Jan record low C = -9.2 |Feb record low C = -7.5 |Mar record low C = -6.5 |Apr record low C = -0.4 |May record low C = 1.5 |Jun record low C = 4.5 |Jul record low C = 10.0 |Aug record low C = 9.8 |Sep record low C = 5.6 |Oct record low C = 2.4 |Nov record low C = -5.4 |Dec record low C = -7.0 |Jan high C = 14.0 |Feb high C = 14.6 |Mar high C = 17.1 |Apr high C = 19.8 |May high C = 24.6 |Jun high C = 28.9 |Jul high C = 31.8 |Aug high C = 32.3 |Sep high C = 27.9 |Oct high C = 23.6 |Nov high C = 18.7 |Dec high C = 14.9 | year high C = |Jan mean C = 8.9 |Feb mean C = 9.2 |Mar mean C = 11.5 |Apr mean C = 14.0 |May mean C = 18.4 |Jun mean C = 22.5 |Jul mean C = 25.1 |Aug mean C = 25.6 |Sep mean C = 21.8 |Oct mean C = 18.0 |Nov mean C = 13.7 |Dec mean C = 9.9 | year mean C = |Jan low C = 3.8 |Feb low C = 3.8 |Mar low C = 5.9 |Apr low C = 8.2 |May low C = 12.1 |Jun low C = 16.0 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.9 |Sep low C = 15.8 |Oct low C = 12.4 |Nov low C = 8.8 |Dec low C = 4.9 | year low C = |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 79.2 |Feb precipitation mm = 75.7 |Mar precipitation mm = 75.6 |Apr precipitation mm = 67.3 |May precipitation mm = 50.7 |Jun precipitation mm = 23.8 |Jul precipitation mm = 15.3 |Aug precipitation mm = 25.1 |Sep precipitation mm = 79.2 |Oct precipitation mm = 109.1 |Nov precipitation mm = 151.3 |Dec precipitation mm = 108.4 |year precipitation mm = |unit precipitation days = 1.0 mm | Jan precipitation days = 8.9 | Feb precipitation days = 8.5 | Mar precipitation days = 8.3 | Apr precipitation days = 8.2 | May precipitation days = 6.4 | Jun precipitation days = 3.3 | Jul precipitation days = 1.9 | Aug precipitation days = 2.1 | Sep precipitation days = 6.3 | Oct precipitation days = 7.7 | Nov precipitation days = 11.3 | Dec precipitation days = 9.7 | year precipitation days = |source 1 = Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale<ref name = ISPRA>{{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20230917192649/https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | archive-date = 17 September 2023 | url = https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/ | title = Valori climatici normali in Italia | publisher=Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale | access-date = 26 November 2024}}</ref> |source 2 = Temperature estreme in Toscana (extremes)<ref>{{cite web | url = http://climaintoscana.altervista.org/italia/stazioni-wmo/latina-casal-delle-palme/ |language = it |title=Latina Casal delle Palme | publisher = Temperature estreme in Toscana | access-date = 26 November 2024}}</ref> }} ==V ljudski kulturi== Italijanski film »Moj brat je edinec« (''Mio fratello è figlio unico'') se dogaja v Latini.<ref name="atthemovies">{{cite news |url=https://www.variety.com/review/VE1117933413.html?categoryid=31&cs=1 |title=My Brother Is an Only Child Review |publisher=variety.com| access-date=18 May 2007 |first=Jay |last=Weissberg |date=2007-05-18}}</ref> Originalna serija Amazon Prime Video »Prizma« (''Prisma'') spremlja odraščanje skupine najstnikov iz Latine.<ref name="Amazon Studios">{{cite news |title=Prisma |work=Amazon Prime Video |publisher=Amazon Studios |url=https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |access-date=5 December 2022 |archive-date=5 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205081807/https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |url-status=live }}</ref> ==Osebnosti== * [[Manuela Arcuri]], igralka * [[Calcutta (pevec)|Calcutta]] (Edoardo d'Erme), glasbenik in skladatelj * [[Fabrizio del Monte]], dirkač * [[Tiziano Ferro]], pop pevec * [[Antonio Pennacchi]], pisatelj * [[Mattia Perin]], nogometni vratar * [[Karin Proia]], igralka * [[Ilaria Spada]], igralka * [[Elena Santarelli]], igralka, manekenka in televizijska voditeljica ==Mednarodni odnosi== ===Pobratena mesta=== Latina je pobratena s: * [[Palos de la Frontera]], [[Prokrajina Huelva|Huelva]], [[Andaluzija]], [[Španija]] * {{flagicon|Rio Grande do Sul}} [[Farroupilha]], [[Rio Grande do Sul]], [[Brazilija]] * [[Birkenhead]], [[Metropolitan Borough of Wirral|Wirral]], [[Merseyside]], [[Anglija]] ==Galerija== <gallery widths="150"> File:Sanmarcolatina.jpg|[[Stolnica sv. Marka, Latina|Stolnica sv. Marka]] File:Fontana in Piazza Prefettura.jpg|Fontana na Trgu svobode File:Borgo Sabotino church 3.jpg|Cerkev naselja Borgo Sabotino File:Torre Pontina.jpg|Torre Pontina, najvišja stavba v mestu in 11. najvišja v Italiji </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Latina (Italy)|Latina}} * [http://www.comune.latina.it/ Official website] * {{Cite web |title=Littoria |first=Hanne Storm |last=Ofteland |publisher=Institute for Art History, University of Oslo |year=2002 |url=http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |access-date=5 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907185142/http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |archive-date=7 September 2008}} {{Province of Latina}}{{Authority control}} [[Kategorija:Latina| ]] [[Kategorija:Pokrajina Latina - občine]] [[Kategorija:Načrtovana mesta]] 3s71lzr0pve1mi9xnzb2v08ezzrycca Helena Jaklič 0 600813 6659087 6658949 2026-04-12T19:04:29Z Ihana Aneta 242446 6659087 wikitext text/x-wiki {{for|zgodovinarko|Helena Jaklitsch}} {{Infopolje Oseba|name=Helena Jaklič|parents=[[Fran Jaklič]] (oče)|relatives=[[Bogomir Jaklič]] (brat)}} '''Helena Marija Jaklič''', znana tudi kot '''Starešinčeva Lenka,''' [[Slovenci|slovenska]] [[Romanski jeziki|romanistka]], [[Profesor|profesorica]] in [[Pisatelj|pisateljica]], * [[31. januar]] [[1912]], [[Podgorica, Dobrepolje]], † [[4. december]] [[1992]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 31. januarja 1912 kot osmi otrok v narodnozavedni slovenski družini v [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorici]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rokodelskicenter-ribnica.si/wp-content/uploads/2019/03/fran_jaklic-podgorican.pdf|title=Fran Jaklič Podgoričan|publisher=Muzej Robnica}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Učiteljica Nuša Jaklič|url=https://www.zaveza.si/zaveza/uciteljica-nusa-jaklic/|date=1999-03-29|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|publisher=Nova Slovenija zaveza|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> Njena mati je bila učiteljica Ivana Arko (1871-1952) iz [[Ribnica|Ribnice]], njen oče pa učitelj, politik in pisatelj [[Fran Jaklič]] (1868-1937) iz [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorice]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Imela je pet sester in tri brate, od katerih je en brat umrl v mladosti.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Od njenih sester so tri postale učiteljice, ena medicinska sestra, ena pa šolanja po meščanski šoli ni nadaljevala ter je ob delu skrbela za starše.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Eden od njenih bratov je bil [[Bogomir Jaklič]], inštruktor letenja [[Kristina Gorišek Novaković|Kristine Gorišek]], prvi pilotke na Balkanu.<ref name=":1" /> Helenina oče in mati sta bila aktivna člana različnih društev, njen oče pa je tudi deloval kot politik, ter bil z [[Marija Štupca|Marijo Štupca]] in še dvema učiteljema soustanovitelj Slomškove zveze katoliških učiteljev.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice|title=Dobrepolje|date=1899|newspaper=Letopis Matice Slovenske|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4KP63SP|language=Sl|page=37|publisher=Matica Slovenska}}</ref> Ko je imela sedem let se je družina zaradi političnega nasprotovanja očetovemu javnemu delovanju preselila v [[Šentjanž, Sevnica|Šentjanž]] v staro hišo z mlinom in posestvom.<ref name=":4" /> Ker jim je šlo finančno vedno slabše, saj sta bila takrat že oba starša upokojena, so tri leta za tem vse prodali in oče je v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] sam zgradil majhno hišo, kamor so se leta 1925 vsi preselili.<ref name=":5" /><ref name=":4" /> Medtem sta starša enajstletno Heleno, tako kot njene preostale sestre, poslala v štiriletno meščansko šolo pod vodstvom uršulink.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/2/8aa3c2df-235d-4ea5-9ecd-24e00985ae34?p=25|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-11|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1928/ Kongresni trg 18/ Helena Jaklič|date=1928|publisher=Mesto Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":1" /> Pri njih je tudi stanovala, kot notranja gojenka.<ref name=":1" /> Starša sta veliko dala na izobrazbo svojih hčera, saj sta na šolanje k uršulinkam poslala vse, čeprav je zato šla celotna pokojnina enega od njiju.<ref name=":1" /> Leta 1927 je zaključila meščansko šolo in se vpisala na petletno žensko učiteljišče pod vodstvom uršulink, katerega ravnateljica je bila tedaj pesnica [[Elizabeta Kremžar|Ivana Elizabeta Kremžar]].<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Pri njih je še naprej stanovala kot notranja gojenka.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Njena učiteljica glasbe in petja na učiteljišču je bila skladateljica [[Josipina Eleonora Hudovernik]].<ref name=":7">{{Navedi novice|title=Imenik in klasifikacija učenk|date=1932|pages=17-21|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYJPKQU0|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|newspaper=Izvestje}}</ref> Na učiteljišču je aktivno sodelovala na prireditvah, izvajala recitacije in predavanja.<ref>{{Navedi novice|title=Imenik učenk|date=1931|pages=20-23|language=Sl|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZ1FUDGC|newspaper=Izvestje}}</ref><ref name=":7" /> Šolanje na učiteljišču je zaključila junija 1932 z učiteljskim diplomskim izpitom, ki ga je opravila z odliko.<ref name=":7" /> == Nadaljno izobraževanje == Po učiteljišču je opravila še dopolnilne izpite za gimnazijo in gimnazijsko maturo, da je lahko študirala na univerzi.<ref name=":1" /> Vpisala se je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref name=":8" /> Med študijem v Ljubljani je bila članica literarnega krožka Ognjišče, katerega so sestavljali pozneje znani književniki: [[Julija Bračič]], [[Emilijan Cevc]], [[Janko Moder]], [[Zorko Simčič]] in drugi.<ref name=":8" /> Na Filozofski fakulteti je leta 1936 diplomirala iz pedagogike, psihologije in logike z etiko, ter francoščine.<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Samec|first=Drago|date=2024|title=Dobrepoljska pisateljica Helena Jaklič|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUWZYP6N|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=114-120}}</ref> Po končanem študiju je honorarno prevzela službo profesorice francoščine na uršulinski gimnaziji ter se samostojno še naprej izobraževala. Po Italijanski okupaciji so ji uršulinke s svojimi zvezami poiskale mesto hišne pomočnice v Perugii, da bi se lahko naprej izobraževala. Ob delu je študirala na univerzi v Perugii ter tam leta 1945 diplomirala iz italjanščine.<ref name=":1" /><ref name=":8" /> == Delo == === Pedagoško delo === Da se je potrdil vzorec, ki je veljal za Jakličevo družino, je kljub visoki kvalifikaciji morala iti učit – bogve kaj – na osnovno šolo v Črni Vrh nad Idrijo. Tam so jo pa prav kmalu, takoj po letu 1950, premestili na nižjo gimnazijo v Gornjo Radgono. Tu je preživela leto ali dve, potem pa se je nenadoma odločila, zapustila Radgono in šla učit na gimnazijo v Tuzlo. Verjetno se je za to odločila sama, saj tedaj slovenskih učiteljev niso več pošiljali službovat na jug. V Gornji Radgoni je še nekaj ljudi, ki se Helene bledo spominjajo, nihče pa ne ve ničesar o tem, kaj jo je pognalo v Bosno. Domači pravijo, »da se je v Radgoni nekaj zgodilo«. Toda kaj? Ko sem v telefonskih pogovorih omenil cerkev in obiskovanje maše, moje sugestije ni nihče odklonil. A kaj je bilo v resnici? Morda ji je bilo vsega dovolj in je preprosto odšla. Za večje praznike in za počitnice je prihajala iz Bosne domov v Moste, jeseni leta 1960 pa se je vrnila za stalno in začela poučevati nemščino na osnovni šoli v Predosljah. Tu je bila deset let, pa je dokončno zapustila šolo in odšla v pokoj. Helena je bila nadarjena za jezike. Obvladala je francoščino, italijanščino, nemščino in ruščino. Učila je tudi slovenščino. Edina od otrok je podedovala očetov pisateljski dar. Še danes hrani družina njene neobjavljene spise. Vse te talente je s širokim srcem razdajala mladini. Nekoliko se nam je posrečilo odkriti njeno delo v Predosljah. Omenili smo že, kako zelo je bila priljubljena. Občudovali so jo kot človeka in učitelja. Računovodkinja na šoli, njena nekdanja učenka, je to takole povedala: »Ne bi tako dobro vedela, kaj je Prešeren, če ne bi bilo nje.« Ljubila je knjige in učila otroke, da jih ljubijo. Začela je izdajati šolsko glasilo Zares, ki izhaja še danes, po skoraj tridesetih letih. Nekdanji učenci pravijo, da so komaj čakali, da je prišlo na vrsto pisanje spisa. In tako dalje, in tako dalje. <ref name=":4">{{Navedi novice|title=Fran Jaklič (1868-1937)|date=december 2018|last=Čuk|first=Silvester|authorlink=Silvester Čuk|newspaper=Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/index.php?option=com_content&view=article&id=20422:fran-jaklic&catid=27:obletnica-meseca|volume=12|pages=42–43|language=Sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Grandovec|first=Ivan|date=2002|title=Razvoj šolstva v Dobrepolju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUWONVAZ|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=133-154}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sluga|first=Tadej|date=2010|title=Pisatelj Fran Jaklič - Podgoričan|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZT725RME|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|pages=75-80}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Predstavili smo knjigo dobrepoljske avtorice Helene Jaklič|url=https://utzog.si/predstavili-smo-knjigo-dobrepoljske-avtorice-helene-jaklic/|date=2026-03-17|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|last=Samec|first=Drago|publisher=Univerza za 3. življenjsko obdobje Grosuplje}}</ref> === Literarno delo === Leta 1978 je na razpis Kmečkega glasu za povest o slovenskih kmetih iz časa malo po prvi svetovni vojni poslala povest ''Tone B’reku – Neb’reku ali Tonetov Tone''.<ref name=":2" /> Njen prispevek ni bil sprejet ter je izšel šele leta 2026 v knjigi z istoimenskim naslovom, skupaj s še eno njeno kratko zgodbo.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke|last=Jaklič|first=Helena|publisher=Videm - Dobrepolje : Turistično društvo : Občina|year=2026|isbn=978-961-97290-0-7|location=Dobrepolje|cobiss=262642179|authorlink=Helena Jaklič|language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi 21. avgusta 1970 se je preselila v Moste k dvema sestrama in bratom, ki so bili vsi že upokojeni.<ref name=":1" /> Po upokojitvi se je še naprej ukvarjala s pisateljevanjem. Umrla je 4. decembra 1992 v Ljubljani. Pokopana je bila v grob svojih staršev na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]]. == Biblografija == * ''Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke'' (zbirka kratke proze, [[občina Dobrepolje]] in Turistično društvo Videm - Dobrepolje, Dobrepolje, 2026)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jaklič, Helena}} [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1912]] [[Kategorija:Umrli leta 1992]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 9l1zc6z8lgl5nsxky92g9yly9f1fvfs 6659091 6659087 2026-04-12T19:14:26Z Ihana Aneta 242446 /* Delo */ 6659091 wikitext text/x-wiki {{for|zgodovinarko|Helena Jaklitsch}} {{Infopolje Oseba|name=Helena Jaklič|parents=[[Fran Jaklič]] (oče)|relatives=[[Bogomir Jaklič]] (brat)}} '''Helena Marija Jaklič''', znana tudi kot '''Starešinčeva Lenka,''' [[Slovenci|slovenska]] [[Romanski jeziki|romanistka]], [[Profesor|profesorica]] in [[Pisatelj|pisateljica]], * [[31. januar]] [[1912]], [[Podgorica, Dobrepolje]], † [[4. december]] [[1992]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 31. januarja 1912 kot osmi otrok v narodnozavedni slovenski družini v [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorici]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rokodelskicenter-ribnica.si/wp-content/uploads/2019/03/fran_jaklic-podgorican.pdf|title=Fran Jaklič Podgoričan|publisher=Muzej Robnica}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Učiteljica Nuša Jaklič|url=https://www.zaveza.si/zaveza/uciteljica-nusa-jaklic/|date=1999-03-29|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|publisher=Nova Slovenija zaveza|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> Njena mati je bila učiteljica Ivana Arko (1871-1952) iz [[Ribnica|Ribnice]], njen oče pa učitelj, politik in pisatelj [[Fran Jaklič]] (1868-1937) iz [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorice]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Imela je pet sester in tri brate, od katerih je en brat umrl v mladosti.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Od njenih sester so tri postale učiteljice, ena medicinska sestra, ena pa šolanja po meščanski šoli ni nadaljevala ter je ob delu skrbela za starše.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Eden od njenih bratov je bil [[Bogomir Jaklič]], inštruktor letenja [[Kristina Gorišek Novaković|Kristine Gorišek]], prvi pilotke na Balkanu.<ref name=":1" /> Helenina oče in mati sta bila aktivna člana različnih društev, njen oče pa je tudi deloval kot politik, ter bil z [[Marija Štupca|Marijo Štupca]] in še dvema učiteljema soustanovitelj Slomškove zveze katoliških učiteljev.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice|title=Dobrepolje|date=1899|newspaper=Letopis Matice Slovenske|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4KP63SP|language=Sl|page=37|publisher=Matica Slovenska}}</ref> Ko je imela sedem let se je družina zaradi političnega nasprotovanja očetovemu javnemu delovanju preselila v [[Šentjanž, Sevnica|Šentjanž]] v staro hišo z mlinom in posestvom.<ref name=":4" /> Ker jim je šlo finančno vedno slabše, saj sta bila takrat že oba starša upokojena, so tri leta za tem vse prodali in oče je v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] sam zgradil majhno hišo, kamor so se leta 1925 vsi preselili.<ref name=":5" /><ref name=":4" /> Medtem sta starša enajstletno Heleno, tako kot njene preostale sestre, poslala v štiriletno meščansko šolo pod vodstvom uršulink.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/2/8aa3c2df-235d-4ea5-9ecd-24e00985ae34?p=25|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-11|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1928/ Kongresni trg 18/ Helena Jaklič|date=1928|publisher=Mesto Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":1" /> Pri njih je tudi stanovala, kot notranja gojenka.<ref name=":1" /> Starša sta veliko dala na izobrazbo svojih hčera, saj sta na šolanje k uršulinkam poslala vse, čeprav je zato šla celotna pokojnina enega od njiju.<ref name=":1" /> Leta 1927 je zaključila meščansko šolo in se vpisala na petletno žensko učiteljišče pod vodstvom uršulink, katerega ravnateljica je bila tedaj pesnica [[Elizabeta Kremžar|Ivana Elizabeta Kremžar]].<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Pri njih je še naprej stanovala kot notranja gojenka.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Njena učiteljica glasbe in petja na učiteljišču je bila skladateljica [[Josipina Eleonora Hudovernik]].<ref name=":7">{{Navedi novice|title=Imenik in klasifikacija učenk|date=1932|pages=17-21|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYJPKQU0|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|newspaper=Izvestje}}</ref> Na učiteljišču je aktivno sodelovala na prireditvah, izvajala recitacije in predavanja.<ref>{{Navedi novice|title=Imenik učenk|date=1931|pages=20-23|language=Sl|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZ1FUDGC|newspaper=Izvestje}}</ref><ref name=":7" /> Šolanje na učiteljišču je zaključila junija 1932 z učiteljskim diplomskim izpitom, ki ga je opravila z odliko.<ref name=":7" /> == Nadaljno izobraževanje == Po učiteljišču je opravila še dopolnilne izpite za gimnazijo in gimnazijsko maturo, da je lahko študirala na univerzi.<ref name=":1" /> Vpisala se je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref name=":8" /> Med študijem v Ljubljani je bila članica literarnega krožka Ognjišče, katerega so sestavljali pozneje znani književniki: [[Julija Bračič]], [[Emilijan Cevc]], [[Janko Moder]], [[Zorko Simčič]] in drugi.<ref name=":8" /> Na Filozofski fakulteti je leta 1936 diplomirala iz pedagogike, psihologije in logike z etiko, ter francoščine.<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Samec|first=Drago|date=2024|title=Dobrepoljska pisateljica Helena Jaklič|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUWZYP6N|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=114-120}}</ref> Po končanem študiju je honorarno prevzela službo profesorice francoščine na uršulinski gimnaziji ter se samostojno še naprej izobraževala. Po Italijanski okupaciji so ji uršulinke s svojimi zvezami poiskale mesto hišne pomočnice v Perugii, da bi se lahko naprej izobraževala. Ob delu je študirala na univerzi v Perugii ter tam leta 1944 diplomirala iz italjanščine.<ref name=":1" /><ref name=":8" /> == Delo == === Pedagoško delo === Še pred koncem druge svetovne vojne se je vrnila iz Italije in se zaposlila kot učiteljica na meščanski šoli v Domžalah. Po vojni je opravila profesorski izpit iz pedagogike kot glavnega predmeta ter iz slovenščine kot stranskega predmeta, ter leta 2947 dobila službo profesorice na gimnaziji Murska Sobota, vendar je bila naslednje leto kljub visokim kvalifikacijam premeščena na osnovno šolo v Črni Vrh nad Idrijo. pve leti kasneje je bila premeščena n nižjo gimnazijo v Gornjo Radgono. Po enem letu je zapustila službo in se preselila šla učit na gimnazijo v Tuzlo. Verjetno se je za to odločila sama, saj tedaj slovenskih učiteljev niso več pošiljali službovat na jug. V Gornji Radgoni je še nekaj ljudi, ki se Helene bledo spominjajo, nihče pa ne ve ničesar o tem, kaj jo je pognalo v Bosno. Domači pravijo, »da se je v Radgoni nekaj zgodilo«. Toda kaj? Ko sem v telefonskih pogovorih omenil cerkev in obiskovanje maše, moje sugestije ni nihče odklonil. A kaj je bilo v resnici? Morda ji je bilo vsega dovolj in je preprosto odšla. Za večje praznike in za počitnice je prihajala iz Bosne domov v Moste, jeseni leta 1960 pa se je vrnila za stalno in začela poučevati nemščino na osnovni šoli v Predosljah. Tu je bila deset let, pa je dokončno zapustila šolo in odšla v pokoj. Helena je bila nadarjena za jezike. Obvladala je francoščino, italijanščino, nemščino in ruščino. Učila je tudi slovenščino. Edina od otrok je podedovala očetov pisateljski dar. Še danes hrani družina njene neobjavljene spise. Vse te talente je s širokim srcem razdajala mladini. Nekoliko se nam je posrečilo odkriti njeno delo v Predosljah. Omenili smo že, kako zelo je bila priljubljena. Občudovali so jo kot človeka in učitelja. Računovodkinja na šoli, njena nekdanja učenka, je to takole povedala: »Ne bi tako dobro vedela, kaj je Prešeren, če ne bi bilo nje.« Ljubila je knjige in učila otroke, da jih ljubijo. Začela je izdajati šolsko glasilo Zares, ki izhaja še danes, po skoraj tridesetih letih. Nekdanji učenci pravijo, da so komaj čakali, da je prišlo na vrsto pisanje spisa. In tako dalje, in tako dalje. <ref name=":4">{{Navedi novice|title=Fran Jaklič (1868-1937)|date=december 2018|last=Čuk|first=Silvester|authorlink=Silvester Čuk|newspaper=Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/index.php?option=com_content&view=article&id=20422:fran-jaklic&catid=27:obletnica-meseca|volume=12|pages=42–43|language=Sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Grandovec|first=Ivan|date=2002|title=Razvoj šolstva v Dobrepolju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUWONVAZ|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=133-154}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sluga|first=Tadej|date=2010|title=Pisatelj Fran Jaklič - Podgoričan|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZT725RME|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|pages=75-80}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Predstavili smo knjigo dobrepoljske avtorice Helene Jaklič|url=https://utzog.si/predstavili-smo-knjigo-dobrepoljske-avtorice-helene-jaklic/|date=2026-03-17|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|last=Samec|first=Drago|publisher=Univerza za 3. življenjsko obdobje Grosuplje}}</ref> === Literarno delo === Leta 1978 je na razpis Kmečkega glasu za povest o slovenskih kmetih iz časa malo po prvi svetovni vojni poslala povest ''Tone B’reku – Neb’reku ali Tonetov Tone''.<ref name=":2" /> Njen prispevek ni bil sprejet ter je izšel šele leta 2026 v knjigi z istoimenskim naslovom, skupaj s še eno njeno kratko zgodbo.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke|last=Jaklič|first=Helena|publisher=Videm - Dobrepolje : Turistično društvo : Občina|year=2026|isbn=978-961-97290-0-7|location=Dobrepolje|cobiss=262642179|authorlink=Helena Jaklič|language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi 21. avgusta 1970 se je preselila v Moste k dvema sestrama in bratom, ki so bili vsi že upokojeni.<ref name=":1" /> Po upokojitvi se je še naprej ukvarjala s pisateljevanjem. Umrla je 4. decembra 1992 v Ljubljani. Pokopana je bila v grob svojih staršev na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]]. == Biblografija == * ''Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke'' (zbirka kratke proze, [[občina Dobrepolje]] in Turistično društvo Videm - Dobrepolje, Dobrepolje, 2026)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jaklič, Helena}} [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1912]] [[Kategorija:Umrli leta 1992]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 40zhivjh93vzus34v5ttkl22hnmfntk 6659103 6659091 2026-04-12T20:06:52Z Ihana Aneta 242446 6659103 wikitext text/x-wiki {{for|zgodovinarko|Helena Jaklitsch}} {{Infopolje Oseba|name=Helena Jaklič|parents=[[Fran Jaklič]] (oče)|relatives=[[Bogomir Jaklič]] (brat)}} '''Helena Marija Jaklič''', znana tudi kot '''Starešinčeva Lenka,''' [[Slovenci|slovenska]] [[Romanski jeziki|romanistka]], [[Profesor|profesorica]] in [[Pisatelj|pisateljica]], * [[31. januar]] [[1912]], [[Podgorica, Dobrepolje]], † [[4. december]] [[1992]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 31. januarja 1912 kot osmi otrok v narodnozavedni slovenski družini v [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorici]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rokodelskicenter-ribnica.si/wp-content/uploads/2019/03/fran_jaklic-podgorican.pdf|title=Fran Jaklič Podgoričan|publisher=Muzej Robnica}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Učiteljica Nuša Jaklič|url=https://www.zaveza.si/zaveza/uciteljica-nusa-jaklic/|date=1999-03-29|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|publisher=Nova Slovenija zaveza|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> Njena mati je bila učiteljica Ivana Arko (1871-1952) iz [[Ribnica|Ribnice]], njen oče pa učitelj, politik in pisatelj [[Fran Jaklič]] (1868-1937) iz [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorice]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Imela je pet sester in tri brate, od katerih je en brat umrl v mladosti.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Od njenih sester so tri postale učiteljice, ena medicinska sestra, ena pa šolanja po meščanski šoli ni nadaljevala ter je ob delu skrbela za starše.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Eden od njenih bratov je bil [[Bogomir Jaklič]], inštruktor letenja [[Kristina Gorišek Novaković|Kristine Gorišek]], prvi pilotke na Balkanu.<ref name=":1" /> Helenina oče in mati sta bila aktivna člana različnih društev, njen oče pa je tudi deloval kot politik, ter bil z [[Marija Štupca|Marijo Štupca]] in še dvema učiteljema soustanovitelj Slomškove zveze katoliških učiteljev.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice|title=Dobrepolje|date=1899|newspaper=Letopis Matice Slovenske|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4KP63SP|language=Sl|page=37|publisher=Matica Slovenska}}</ref> Ko je imela sedem let se je družina zaradi političnega nasprotovanja očetovemu javnemu delovanju preselila v [[Šentjanž, Sevnica|Šentjanž]] v staro hišo z mlinom in posestvom.<ref name=":4" /> Ker jim je šlo finančno vedno slabše, saj sta bila takrat že oba starša upokojena, so tri leta za tem vse prodali in oče je v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] sam zgradil majhno hišo, kamor so se leta 1925 vsi preselili.<ref name=":5" /><ref name=":4" /> Medtem sta starša enajstletno Heleno, tako kot njene preostale sestre, poslala v štiriletno meščansko šolo pod vodstvom uršulink.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/2/8aa3c2df-235d-4ea5-9ecd-24e00985ae34?p=25|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-11|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1928/ Kongresni trg 18/ Helena Jaklič|date=1928|publisher=Mesto Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":1" /> Pri njih je tudi stanovala, kot notranja gojenka.<ref name=":1" /> Starša sta veliko dala na izobrazbo svojih hčera, saj sta na šolanje k uršulinkam poslala vse, čeprav je zato šla celotna pokojnina enega od njiju.<ref name=":1" /> Leta 1927 je zaključila meščansko šolo in se vpisala na petletno žensko učiteljišče pod vodstvom uršulink, katerega ravnateljica je bila tedaj pesnica [[Elizabeta Kremžar|Ivana Elizabeta Kremžar]].<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Pri njih je še naprej stanovala kot notranja gojenka.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Njena učiteljica glasbe in petja na učiteljišču je bila skladateljica [[Josipina Eleonora Hudovernik]].<ref name=":7">{{Navedi novice|title=Imenik in klasifikacija učenk|date=1932|pages=17-21|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYJPKQU0|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|newspaper=Izvestje}}</ref> Na učiteljišču je aktivno sodelovala na prireditvah, izvajala recitacije in predavanja.<ref>{{Navedi novice|title=Imenik učenk|date=1931|pages=20-23|language=Sl|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZ1FUDGC|newspaper=Izvestje}}</ref><ref name=":7" /> Šolanje na učiteljišču je zaključila junija 1932 z učiteljskim diplomskim izpitom, ki ga je opravila z odliko.<ref name=":7" /> == Nadaljno izobraževanje == Po učiteljišču je opravila še dopolnilne izpite za gimnazijo in gimnazijsko maturo, da je lahko študirala na univerzi.<ref name=":1" /> Vpisala se je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref name=":8" /> Med študijem v Ljubljani je bila članica literarnega krožka Ognjišče, katerega so sestavljali pozneje znani književniki: [[Julija Bračič]], [[Emilijan Cevc]], [[Janko Moder]], [[Zorko Simčič]] in drugi.<ref name=":8" /> Na Filozofski fakulteti je leta 1936 diplomirala iz pedagogike, psihologije in logike z etiko, ter francoščine.<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Samec|first=Drago|date=2024|title=Dobrepoljska pisateljica Helena Jaklič|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUWZYP6N|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=114-120}}</ref> Po končanem študiju je honorarno prevzela službo profesorice francoščine na uršulinski gimnaziji ter se samostojno še naprej izobraževala. Po Italijanski okupaciji so ji uršulinke s svojimi zvezami poiskale mesto hišne pomočnice v Perugii, da bi se lahko naprej izobraževala. Ob delu je študirala na univerzi v Perugii ter tam leta 1944 diplomirala iz italjanščine.<ref name=":1" /><ref name=":8" /> == Delo == === Pedagoško delo === Še pred koncem druge svetovne vojne se je vrnila iz Italije in se zaposlila kot učiteljica na meščanski šoli v Domžalah. Po vojni je opravila profesorski izpit iz pedagogike kot glavnega predmeta ter iz slovenščine kot stranskega predmeta, ter leta 1947 dobila službo profesorice na gimnaziji Murska Sobota, vendar je bila naslednje leto kljub visokim kvalifikacijam premeščena na osnovno šolo v Črni Vrh nad Idrijo. Dve leti kasneje je bila premeščena na nižjo gimnazijo v Gornjo Radgono. Po enem letu je zapustila službo in se preselila v Tuzlo. Tam se je zaposlila kot profesorica na gimnaziji v Tuzli. Za večje praznike in za počitnice je prihajala iz Bosne k sestram v Moste.jeseni leta 1960 pa se je vrnila za stalno in začela poučevati nemščino na osnovni šoli v Predosljah. Tu je bila deset let, pa je dokončno zapustila šolo in odšla v pokoj. Je šla učit na gimnazijo v Tuzlo. Verjetno se je za to odločila sama, saj tedaj slovenskih učiteljev niso več pošiljali službovat na jug. V Gornji Radgoni je še nekaj ljudi, ki se Helene bledo spominjajo, nihče pa ne ve ničesar o tem, kaj jo je pognalo v Bosno. Domači pravijo, »da se je v Radgoni nekaj zgodilo«. Toda kaj? Ko sem v telefonskih pogovorih omenil cerkev in obiskovanje maše, moje sugestije ni nihče odklonil. A kaj je bilo v resnici? Morda ji je bilo vsega dovolj in je preprosto odšla. , Helena je bila nadarjena za jezike. Obvladala je francoščino, italijanščino, nemščino in ruščino. Učila je tudi slovenščino. Edina od otrok je podedovala očetov pisateljski dar. Še danes hrani družina njene neobjavljene spise. Vse te talente je s širokim srcem razdajala mladini. Nekoliko se nam je posrečilo odkriti njeno delo v Predosljah. Omenili smo že, kako zelo je bila priljubljena. Občudovali so jo kot človeka in učitelja. Računovodkinja na šoli, njena nekdanja učenka, je to takole povedala: »Ne bi tako dobro vedela, kaj je Prešeren, če ne bi bilo nje.« Ljubila je knjige in učila otroke, da jih ljubijo. Začela je izdajati šolsko glasilo Zares, ki izhaja še danes, po skoraj tridesetih letih. Nekdanji učenci pravijo, da so komaj čakali, da je prišlo na vrsto pisanje spisa. In tako dalje, in tako dalje. <ref name=":4">{{Navedi novice|title=Fran Jaklič (1868-1937)|date=december 2018|last=Čuk|first=Silvester|authorlink=Silvester Čuk|newspaper=Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/index.php?option=com_content&view=article&id=20422:fran-jaklic&catid=27:obletnica-meseca|volume=12|pages=42–43|language=Sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Grandovec|first=Ivan|date=2002|title=Razvoj šolstva v Dobrepolju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUWONVAZ|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=133-154}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sluga|first=Tadej|date=2010|title=Pisatelj Fran Jaklič - Podgoričan|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZT725RME|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|pages=75-80}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Predstavili smo knjigo dobrepoljske avtorice Helene Jaklič|url=https://utzog.si/predstavili-smo-knjigo-dobrepoljske-avtorice-helene-jaklic/|date=2026-03-17|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|last=Samec|first=Drago|publisher=Univerza za 3. življenjsko obdobje Grosuplje}}</ref> === Literarno delo === Leta 1978 je na razpis Kmečkega glasu za povest o slovenskih kmetih iz časa malo po prvi svetovni vojni poslala povest ''Tone B’reku – Neb’reku ali Tonetov Tone''.<ref name=":2" /> Njen prispevek ni bil sprejet ter je izšel šele leta 2026 v knjigi z istoimenskim naslovom, skupaj s še eno njeno kratko zgodbo.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke|last=Jaklič|first=Helena|publisher=Videm - Dobrepolje : Turistično društvo : Občina|year=2026|isbn=978-961-97290-0-7|location=Dobrepolje|cobiss=262642179|authorlink=Helena Jaklič|language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi 21. avgusta 1970 se je preselila v Moste k dvema sestrama in bratom, ki so bili vsi že upokojeni.<ref name=":1" /> Po upokojitvi se je še naprej ukvarjala s pisateljevanjem. Zasebno je poučevala jezike.<ref name=":2" /> Umrla je 4. decembra 1992 v Ljubljani. Pokopana je bila v grob svojih staršev na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]]. == Biblografija == * ''Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke'' (zbirka kratke proze, [[občina Dobrepolje]] in Turistično društvo Videm - Dobrepolje, Dobrepolje, 2026)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jaklič, Helena}} [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1912]] [[Kategorija:Umrli leta 1992]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] rru6bfcxs3xkk4nncxhczjows8uhqh1 6659105 6659103 2026-04-12T20:13:47Z Ihana Aneta 242446 6659105 wikitext text/x-wiki {{for|zgodovinarko|Helena Jaklitsch}} {{Infopolje Oseba|name=Helena Jaklič|parents=[[Fran Jaklič]] (oče)|relatives=[[Bogomir Jaklič]] (brat)}} '''Helena Marija Jaklič''', znana tudi kot '''Starešinčeva Lenka,''' [[Slovenci|slovenska]] [[Romanski jeziki|romanistka]], [[Profesor|profesorica]] in [[Pisatelj|pisateljica]], * [[31. januar]] [[1912]], [[Podgorica, Dobrepolje]], † [[4. december]] [[1992]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 31. januarja 1912 kot osmi otrok v narodnozavedni slovenski družini v [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorici]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rokodelskicenter-ribnica.si/wp-content/uploads/2019/03/fran_jaklic-podgorican.pdf|title=Fran Jaklič Podgoričan|publisher=Muzej Robnica}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Učiteljica Nuša Jaklič|url=https://www.zaveza.si/zaveza/uciteljica-nusa-jaklic/|date=1999-03-29|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|publisher=Nova Slovenija zaveza|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> Njena mati je bila učiteljica Ivana Arko (1871-1952) iz [[Ribnica|Ribnice]], njen oče pa učitelj, politik in pisatelj [[Fran Jaklič]] (1868-1937) iz [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorice]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi revijo|last=Sluga|first=Tadej|date=2010|title=Pisatelj Fran Jaklič - Podgoričan|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZT725RME|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|pages=75-80}}</ref> Imela je pet sester in tri brate, od katerih je en brat umrl v mladosti.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Od njenih sester so tri postale učiteljice, ena medicinska sestra, ena pa šolanja po meščanski šoli ni nadaljevala ter je ob delu skrbela za starše.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Eden od njenih bratov je bil [[Bogomir Jaklič]], inštruktor letenja [[Kristina Gorišek Novaković|Kristine Gorišek]], prvi pilotke na Balkanu.<ref name=":1" /> Helenina oče in mati sta bila aktivna člana različnih društev, njen oče pa je tudi deloval kot politik, ter bil z [[Marija Štupca|Marijo Štupca]] in še dvema učiteljema soustanovitelj Slomškove zveze katoliških učiteljev.<ref name=":4">{{Navedi novice|title=Fran Jaklič (1868-1937)|date=december 2018|last=Čuk|first=Silvester|authorlink=Silvester Čuk|newspaper=Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/index.php?option=com_content&view=article&id=20422:fran-jaklic&catid=27:obletnica-meseca|volume=12|pages=42–43|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Dobrepolje|date=1899|newspaper=Letopis Matice Slovenske|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4KP63SP|language=Sl|page=37|publisher=Matica Slovenska}}</ref> Ko je imela sedem let se je družina zaradi političnega nasprotovanja očetovemu javnemu delovanju preselila v [[Šentjanž, Sevnica|Šentjanž]] v staro hišo z mlinom in posestvom.<ref name=":4" /> Ker jim je šlo finančno vedno slabše, saj sta bila takrat že oba starša upokojena, so tri leta za tem vse prodali in oče je v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] sam zgradil majhno hišo, kamor so se leta 1925 vsi preselili.<ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Grandovec|first=Ivan|date=2002|title=Razvoj šolstva v Dobrepolju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUWONVAZ|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=133-154}}</ref><ref name=":4" /> Medtem sta starša enajstletno Heleno, tako kot njene preostale sestre, poslala v štiriletno meščansko šolo pod vodstvom uršulink.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/2/8aa3c2df-235d-4ea5-9ecd-24e00985ae34?p=25|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-11|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1928/ Kongresni trg 18/ Helena Jaklič|date=1928|publisher=Mesto Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":1" /> Pri njih je tudi stanovala, kot notranja gojenka.<ref name=":1" /> Starša sta veliko dala na izobrazbo svojih hčera, saj sta na šolanje k uršulinkam poslala vse, čeprav je zato šla celotna pokojnina enega od njiju.<ref name=":1" /> Leta 1927 je zaključila meščansko šolo in se vpisala na petletno žensko učiteljišče pod vodstvom uršulink, katerega ravnateljica je bila tedaj pesnica [[Elizabeta Kremžar|Ivana Elizabeta Kremžar]].<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Pri njih je še naprej stanovala kot notranja gojenka.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Njena učiteljica glasbe in petja na učiteljišču je bila skladateljica [[Josipina Eleonora Hudovernik]].<ref name=":7">{{Navedi novice|title=Imenik in klasifikacija učenk|date=1932|pages=17-21|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYJPKQU0|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|newspaper=Izvestje}}</ref> Na učiteljišču je aktivno sodelovala na prireditvah, izvajala recitacije in predavanja.<ref>{{Navedi novice|title=Imenik učenk|date=1931|pages=20-23|language=Sl|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZ1FUDGC|newspaper=Izvestje}}</ref><ref name=":7" /> Šolanje na učiteljišču je zaključila junija 1932 z učiteljskim diplomskim izpitom, ki ga je opravila z odliko.<ref name=":7" /> == Nadaljno izobraževanje == Po učiteljišču je opravila še dopolnilne izpite za gimnazijo in gimnazijsko maturo, da je lahko študirala na univerzi.<ref name=":1" /> Vpisala se je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref name=":8" /> Med študijem v Ljubljani je bila članica literarnega krožka Ognjišče, katerega so sestavljali pozneje znani književniki: [[Julija Bračič]], [[Emilijan Cevc]], [[Janko Moder]], [[Zorko Simčič]] in drugi.<ref name=":8" /> Na Filozofski fakulteti je leta 1936 diplomirala iz pedagogike, psihologije in logike z etiko, ter francoščine.<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Samec|first=Drago|date=2024|title=Dobrepoljska pisateljica Helena Jaklič|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUWZYP6N|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=114-120}}</ref> Po končanem študiju je honorarno prevzela službo profesorice francoščine na uršulinski gimnaziji ter se samostojno še naprej izobraževala. Po Italijanski okupaciji so ji uršulinke s svojimi zvezami poiskale mesto hišne pomočnice v Perugii, da bi se lahko naprej izobraževala. Ob delu je študirala na univerzi v Perugii ter tam leta 1944 diplomirala iz italjanščine.<ref name=":1" /><ref name=":8" /> == Delo == === Pedagoško delo === Še pred koncem druge svetovne vojne se je vrnila iz Italije in se zaposlila kot učiteljica na meščanski šoli v Domžalah. Po vojni je opravila profesorski izpit iz pedagogike kot glavnega predmeta ter iz slovenščine kot stranskega predmeta, ter leta 1947 dobila službo profesorice na gimnaziji Murska Sobota, vendar je bila naslednje leto kljub visokim kvalifikacijam premeščena na osnovno šolo v Črni Vrh nad Idrijo. Dve leti kasneje je bila premeščena na nižjo gimnazijo v Gornjo Radgono. Po enem letu je zapustila službo in se preselila v Tuzlo. Tam se je zaposlila kot profesorica na gimnaziji v Tuzli. Za večje praznike in za počitnice je prihajala iz Bosne k sestram v Moste. Jeseni leta 1960 pa se je za stalno vrnila z domovino in se zaposlila kot učiteljica nemščine na osnovni šoli v Predosljah, kjer je ostala do svoje upokojitve leta 1970. Občasno je poučevala tudi slovenščino. V Predosljah je na njeno pobudo in pod njenim vodstvom začelo izhajati šolsko glasilo Zares, ki izhaja še danes. === Literarno delo === Leta 1978 je na razpis Kmečkega glasu za povest o slovenskih kmetih iz časa malo po prvi svetovni vojni poslala povest ''Tone B’reku – Neb’reku ali Tonetov Tone''.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Predstavili smo knjigo dobrepoljske avtorice Helene Jaklič|url=https://utzog.si/predstavili-smo-knjigo-dobrepoljske-avtorice-helene-jaklic/|date=2026-03-17|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|last=Samec|first=Drago|publisher=Univerza za 3. življenjsko obdobje Grosuplje}}</ref> Njen prispevek ni bil sprejet ter je izšel šele leta 2026 v knjigi z istoimenskim naslovom, skupaj s še eno njeno kratko zgodbo.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke|last=Jaklič|first=Helena|publisher=Videm - Dobrepolje : Turistično društvo : Občina|year=2026|isbn=978-961-97290-0-7|location=Dobrepolje|cobiss=262642179|authorlink=Helena Jaklič|language=Sl}}</ref> Še danes hrani družina njene neobjavljene spise. == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi 21. avgusta 1970 se je preselila v Moste k dvema sestrama in bratom, ki so bili vsi že upokojeni.<ref name=":1" /> Po upokojitvi se je še naprej ukvarjala s pisateljevanjem. Zasebno je poučevala jezike.<ref name=":2" /> Umrla je 4. decembra 1992 v Ljubljani. Pokopana je bila v grob svojih staršev na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]]. == Biblografija == * ''Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke'' (zbirka kratke proze, [[občina Dobrepolje]] in Turistično društvo Videm - Dobrepolje, Dobrepolje, 2026)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jaklič, Helena}} [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1912]] [[Kategorija:Umrli leta 1992]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] ca3lrwb5btih6ytb8uzg2wkal2jc0m1 6659107 6659105 2026-04-12T20:25:18Z Ihana Aneta 242446 6659107 wikitext text/x-wiki {{for|zgodovinarko|Helena Jaklitsch}} {{Infopolje Oseba|name=Helena Jaklič|parents=[[Fran Jaklič]] (oče)|relatives=[[Bogomir Jaklič]] (brat)}} '''Helena Marija Jaklič''', znana tudi kot '''Starešinčeva Lenka,''' [[Slovenci|slovenska]] [[Romanski jeziki|romanistka]], [[Profesor|profesorica]] in [[Pisatelj|pisateljica]], * [[31. januar]] [[1912]], [[Podgorica, Dobrepolje]], † [[4. december]] [[1992]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 31. januarja 1912 kot osmi otrok v narodnozavedni slovenski družini v [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorici]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rokodelskicenter-ribnica.si/wp-content/uploads/2019/03/fran_jaklic-podgorican.pdf|title=Fran Jaklič Podgoričan|publisher=Muzej Robnica}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Učiteljica Nuša Jaklič|url=https://www.zaveza.si/zaveza/uciteljica-nusa-jaklic/|date=1999-03-29|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|publisher=Nova Slovenija zaveza|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> Njena mati je bila učiteljica Ivana Arko (1871-1952) iz [[Ribnica|Ribnice]], njen oče pa učitelj, politik in pisatelj [[Fran Jaklič]] (1868-1937) iz [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorice]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi revijo|last=Sluga|first=Tadej|date=2010|title=Pisatelj Fran Jaklič - Podgoričan|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZT725RME|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|pages=75-80}}</ref> Imela je pet sester in tri brate, od katerih je en brat umrl v mladosti.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Od njenih sester so tri postale učiteljice, ena medicinska sestra, ena pa šolanja po meščanski šoli ni nadaljevala ter je ob delu skrbela za starše.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Eden od njenih bratov je bil [[Bogomir Jaklič]], inštruktor letenja [[Kristina Gorišek Novaković|Kristine Gorišek]], prvi pilotke na Balkanu.<ref name=":1" /> Helenina oče in mati sta bila aktivna člana različnih društev, njen oče pa je tudi deloval kot politik, ter bil z [[Marija Štupca|Marijo Štupca]] in še dvema učiteljema soustanovitelj Slomškove zveze katoliških učiteljev.<ref name=":4">{{Navedi novice|title=Fran Jaklič (1868-1937)|date=december 2018|last=Čuk|first=Silvester|authorlink=Silvester Čuk|newspaper=Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/index.php?option=com_content&view=article&id=20422:fran-jaklic&catid=27:obletnica-meseca|volume=12|pages=42–43|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Dobrepolje|date=1899|newspaper=Letopis Matice Slovenske|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4KP63SP|language=Sl|page=37|publisher=Matica Slovenska}}</ref> Ko je imela sedem let se je družina zaradi političnega nasprotovanja očetovemu javnemu delovanju preselila v [[Šentjanž, Sevnica|Šentjanž]] v staro hišo z mlinom in posestvom.<ref name=":4" /> Ker jim je šlo finančno vedno slabše, saj sta bila takrat že oba starša upokojena, so tri leta za tem vse prodali in oče je v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] sam zgradil majhno hišo, kamor so se leta 1925 vsi preselili.<ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Grandovec|first=Ivan|date=2002|title=Razvoj šolstva v Dobrepolju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUWONVAZ|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=133-154}}</ref><ref name=":4" /> Medtem sta starša enajstletno Heleno, tako kot njene preostale sestre, poslala v štiriletno meščansko šolo pod vodstvom uršulink.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/2/8aa3c2df-235d-4ea5-9ecd-24e00985ae34?p=25|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-11|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1928/ Kongresni trg 18/ Helena Jaklič|date=1928|publisher=Mesto Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":1" /> Pri njih je tudi stanovala, kot notranja gojenka.<ref name=":1" /> Starša sta veliko dala na izobrazbo svojih hčera, saj sta na šolanje k uršulinkam poslala vse, čeprav je zato šla celotna pokojnina enega od njiju.<ref name=":1" /> Leta 1927 je zaključila meščansko šolo in se vpisala na petletno žensko učiteljišče pod vodstvom uršulink, katerega ravnateljica je bila tedaj pesnica [[Elizabeta Kremžar|Ivana Elizabeta Kremžar]].<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Pri njih je še naprej stanovala kot notranja gojenka.<ref name=":1" /><ref name=":6" /> Njena učiteljica glasbe in petja na učiteljišču je bila skladateljica [[Josipina Eleonora Hudovernik]].<ref name=":7">{{Navedi novice|title=Imenik in klasifikacija učenk|date=1932|pages=17-21|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYJPKQU0|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|newspaper=Izvestje}}</ref> Na učiteljišču je aktivno sodelovala na prireditvah, izvajala recitacije in predavanja.<ref>{{Navedi novice|title=Imenik učenk|date=1931|pages=20-23|language=Sl|publisher=Uršulinski samostan|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZ1FUDGC|newspaper=Izvestje}}</ref><ref name=":7" /> Šolanje na učiteljišču je zaključila junija 1932 z učiteljskim diplomskim izpitom, ki ga je opravila z odliko.<ref name=":7" /> == Nadaljno izobraževanje == Po učiteljišču je opravila še dopolnilne izpite za gimnazijo in gimnazijsko maturo, da je lahko študirala na univerzi.<ref name=":1" /> Vpisala se je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]].<ref name=":8" /> Med študijem v Ljubljani je bila članica literarnega krožka Ognjišče, katerega so sestavljali pozneje znani književniki: [[Julija Bračič]], [[Emilijan Cevc]], [[Janko Moder]], [[Zorko Simčič]] in drugi.<ref name=":8" /> Na Filozofski fakulteti je leta 1936 diplomirala iz pedagogike, psihologije in logike z etiko, ter francoščine.<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Samec|first=Drago|date=2024|title=Dobrepoljska pisateljica Helena Jaklič|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUWZYP6N|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|pages=114-120}}</ref> Po končanem študiju je honorarno prevzela službo profesorice francoščine na uršulinski gimnaziji ter se samostojno še naprej izobraževala. Po Italijanski okupaciji so ji uršulinke s svojimi zvezami poiskale mesto hišne pomočnice v Perugii, da bi se lahko naprej izobraževala. Ob delu je študirala na univerzi v Perugii ter tam leta 1944 diplomirala iz italjanščine.<ref name=":1" /><ref name=":8" /> == Delo == === Pedagoško delo === Še pred koncem druge svetovne vojne se je vrnila iz Italije in se zaposlila kot učiteljica na meščanski šoli v Domžalah. Po vojni je opravila profesorski izpit iz pedagogike kot glavnega predmeta ter iz slovenščine kot stranskega predmeta, ter leta 1947 dobila službo profesorice na gimnaziji Murska Sobota, vendar je bila naslednje leto kljub visokim kvalifikacijam premeščena na osnovno šolo v Črni Vrh nad Idrijo. Dve leti kasneje je bila premeščena na nižjo gimnazijo v Gornjo Radgono. Po enem letu je zapustila službo in se preselila v Tuzlo. Tam se je zaposlila kot profesorica na gimnaziji v Tuzli. Za večje praznike in za počitnice je prihajala iz Bosne k sestram v Moste. Jeseni leta 1960 pa se je za stalno vrnila z domovino in se zaposlila kot učiteljica nemščine na osnovni šoli v Predosljah, kjer je ostala do svoje upokojitve leta 1970. Občasno je poučevala tudi slovenščino. V Predosljah je na njeno pobudo in pod njenim vodstvom začelo izhajati šolsko glasilo Zares, ki je izhajalo več desetletji. === Literarno delo === Leta 1978 je na razpis Kmečkega glasu za povest o slovenskih kmetih iz časa malo po prvi svetovni vojni poslala povest ''Tone B’reku – Neb’reku ali Tonetov Tone''.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Predstavili smo knjigo dobrepoljske avtorice Helene Jaklič|url=https://utzog.si/predstavili-smo-knjigo-dobrepoljske-avtorice-helene-jaklic/|date=2026-03-17|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI|last=Samec|first=Drago|publisher=Univerza za 3. življenjsko obdobje Grosuplje}}</ref> Njen prispevek ni bil sprejet ter je izšel šele leta 2026 v knjigi z istoimenskim naslovom, skupaj s še eno njeno kratko zgodbo.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke|last=Jaklič|first=Helena|publisher=Videm - Dobrepolje : Turistično društvo : Občina|year=2026|isbn=978-961-97290-0-7|location=Dobrepolje|cobiss=262642179|authorlink=Helena Jaklič|language=Sl}}</ref> Še danes hrani družina njene neobjavljene spise. == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi 21. avgusta 1970 se je preselila v Moste k dvema sestrama in bratom, ki so bili vsi že upokojeni.<ref name=":1" /> Po upokojitvi se je še naprej ukvarjala s pisateljevanjem. Zasebno je poučevala jezike.<ref name=":2" /> Umrla je 4. decembra 1992 v Ljubljani. Pokopana je bila v grob svojih staršev na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]]. == Biblografija == * ''Tone B'reku - Neb'reku ali Tonetov Tone : iz zapiskov Starešinčeve Lenke'' (zbirka kratke proze, [[občina Dobrepolje]] in Turistično društvo Videm - Dobrepolje, Dobrepolje, 2026)<ref name=":3" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jaklič, Helena}} [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1912]] [[Kategorija:Umrli leta 1992]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] ntautn961eimhywikoo92ub4lq1fh62 Tartarija 0 600848 6659004 6658955 2026-04-12T13:42:48Z Pinky sl 2932 slog 6659004 wikitext text/x-wiki {{Short description|Zgodovinski izraz za severno in srednjo Azijo}} {{Distinguish|Tatarstan}} [[File:1806 Cary Map of Tartary or Central Asia - Geographicus - Tartary-cary-1806.jpg|thumb|300px| Zemljevid neodvisne Tartarije (rumene barve) in kitajske Tartarije (vijolične barve) iz leta 1808.<ref>Cary, John, Cary's New Universal Atlas, containing distinct maps of all the principal states and kingdoms throughout the World. From the latest and best authorities extant. London: Printed for J. Cary, Engraver and Map-seller, No. 181, near Norfolk Street, Strand, 1808.</ref>]] '''Tartarija''' ({{langx|la|Tartaria}}; {{langx|fr|Tartarie}}; {{langx|de|Tartarei}}; {{langx|ru|Тартария|Tartariya}}) ali '''Tatarija''' ({{langx|ru|Татария}}) je bil skupni izraz, ki so ga [[Zahodna Evropa|zahodnoevropski]] pisci in [[Kartografija|kartografi]] uporabljali za obsežen del [[Azija|Azije]], v obdobju, ko evropski geografi te regije še niso podrobneje poznali. To območje so omejevali [[Kaspijsko jezero|Kaspijsko morje]], [[Uralsko gorovje]], [[Tihi ocean]] ter severne meje [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], [[Indija|Indije]] in [[Iran|Perzije]]. Aktivno uporabo tega [[Toponomastika|toponima]] (krajevnega imena) lahko zasledimo od 13. do 19. stoletja. V evropskih virih je bila Tartarija najpogostejša oznaka za [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], vendar ta izraz ni bil neposredno povezan z dejanskimi državami ali etničnimi skupinami tistega časa. Vse do 19. stoletja je bilo znanje Evropejcev o tem območju zelo skopo in nepopolno. V sodobni literaturi se za to regijo običajno uporabljata imeni [[Notranja Azija]] ali [[Osrednja Evrazija]]. Velik del tega območja sestavljajo sušne ravnice, kjer se je nomadsko prebivalstvo v preteklosti preživljalo predvsem z [[Živinoreja|živinorejo]].{{sfn|Connell|2016}} Nevednost uporabe Tartarije kot geografskega imena je privedla do pojava [[psevdozgodovina|psevdozgodovinske]] [[Teorija zarote|teorije zarote]], vključno z idejami o »skriti preteklosti« in »blatnih poplavah«. Te teorije trdijo, da je bila Tartarija (ali »[[Tartarski imperij]]«) izgubljena civilizacija z napredno tehnologijo in kulturo. To zanemarja dobro dokumentirano [[zgodovina Azije|zgodovino Azije]], na katero se ime Tartarija dejansko nanaša.<ref>{{cite web |last=Dunning |first=Brian |date=February 2021 |title=Skeptoid #765: Tartaria and the Mud Flood |url=https://skeptoid.com/episodes/4765 |url-status=live |access-date=16 September 2021 |website=[[Brian Dunning (author)#Skeptoid podcasts|Skeptoid]]|archive-date=16 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210916083415/https://skeptoid.com/episodes/4765}}</ref> Danes regija Tartarija obsega območje od osrednjega [[Afganistan|Afganistana]] do severnega [[Kazahstan|Kazahstana]] ter predele v današnji [[Mongolija|Mongoliji]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]] v »[[Kitajska Tartarija|Kitajski Tartariji]]«. == Geografija in zgodovina == [[File:Giovanni Botero - Tartaria map and description.jpg|thumb|right|Zemljevid in opis Tartarije&nbsp;[[Giovanni Botero]]&nbsp;iz njegovih ''Relationi universali''([[Brescia]], 1599)]] Poznavanje [[Mandžurija|Mandžurije]], [[Sibirija|Sibirije]] in [[Srednja Azija|Srednje Azije]] v Evropi pred 18. stoletjem je bilo pomanjkljivo. Celotno območje so takrat preprosto imenovali »Tartarija«, tamkajšnje prebivalce pa »Tatari«.{{sfn|Elliott|2000|pp=625–626}} V zgodnjem novem veku so Evropejci Tartarijo začeli deliti na manjša območja. Imena so določali glede na vladajočo silo ali geografsko lego: * Sibirija je bila znana kot ''Velika Tartarija'' ali ''Ruska Tartarija'' * [[Krimski kanat]] so imenovali ''Mala Tartarija'' * Mandžurija je predstavljala ''[[Kitajska Tartarija|Kitajsko Tartarijo]]'', * Zahodni del Srednje Azije (preden je postala [[Ruski Turkestan|Ruska Srednja Azija]]) znana kot ''Neodvisna Tartarija.''{{sfn|Elliott|2000|pp=625–626}}{{sfn|Vermeulen|2018|p=88}}{{sfn|Matochkina|2016|p=542}} V 17. stoletju se je pod vplivom katoliških misijonarjev raba pojmov zožila. Beseda ''Tartar'' se je začela uporabljati za [[Mandžurci|Mandžurce]], ''Tartarija'' pa za dežele pod njihovo oblastjo.{{sfn|Dong|2020|pp=82–83}} Evropsko pojmovanje te regije je bilo pogosto negativno in je odražalo zapuščino [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolskih vpadov]], ki so izvirali iz te regije. Sam izraz se je razširil prav zaradi pustošenja [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]]. Dodana črka ''r'' v besedi ''Tartar'' je namigovala na [[Tartar]], peklu podoben svet iz [[Grška mitologija|grške mitologije]].{{sfn|Elliott|2000|pp=625–626}} V 18. stoletju so pisci [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] na Sibirijo oziroma Tartarijo ter njene prebivalce gledali kot na »barbare«, kar je bilo tesno povezano s takratnimi koncepti o [[Civilizacija|civilizaciji]], divjaštvu in [[Rasizem|rasizmu]].{{sfn|Wolff|2006|p=448}} Kljub temu so nekateri Evropejci v Tartariji videli mogoč vir duhovnega znanja, ki naj bi ga v takratni evropski družbi primanjkovalo. [[Teozofija|Teozofski]] pisatelj [[Subba Row|Tallapragada Subba Row]] tako citira [[Emanuel Swedenborg|Emanuela Swedenborga]], ki je svetoval: »Iščite izgubljeno besedo med [[Hierofant|hierofantih]] Tartarije, Kitajske in Tibeta.«<ref>{{Cite book |last=Row |first=Tallapragada Subba |author-link=Tallapragada Subba Row |url=https://en.wikisource.org/wiki/Index:A_Collection_of_Esoteric_Writings.djvu |title=A Collection of Esoteric Writings of T. Subba Row |publisher=The Bombay Theosophical Publication Fund |year=1910 |location=Bombay}}</ref> === Upadanje === Uporaba imena »Tartarija« je začela upadati, ko so evropski geografi regijo podrobneje spoznali, vendar se je izraz v literaturi ohranil vse do poznega 19. stoletja.{{sfn|Matochkina|2016|p=542}} K spremembi so prispevali [[Jezuiti|jezuitski]] misijonarji na Kitajskem, njihovi etnografski zapiski so že v začetku 18. stoletja povzročili, da je ime »Kitajska Tartarija« zamenjala [[Mandžurija]].{{sfn|Elliott|2000|pp=625–626}} V začetku 19. stoletja sta odpravi Jegorja Meyendorffa in [[Alexander von Humboldt|Aleksandra von Humboldta]] v te kraje uveljavili sodobnejši izraz [[Srednja Azija]], pojavili pa so se tudi dodatni termini, kot je [[Notranja Azija]].{{sfn|Matochkina|2016|p=542}} Hkrati je rusko širjenje na vzhod privedlo do tega, da se je za azijski del [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] ustalilo ime ''[[Sibirija]]''.{{sfn|Vermeulen|2018|p=88}} Do 20. stoletja je Tartarija kot oznaka za Sibirijo in Srednjo Azijo skoraj povsem izginila iz uporabe. Izraz je kljub temu ostal zapisan v naslovu knjige [[Peter Fleming|Petra Fleminga]] iz leta 1936 ''[[News from Tartary|Novice iz Tartarije]] (News from Tartary)'' v kateri je avtor opisal svoja potovanja po Srednji Aziji. == Glej tudi == * [[Kozaki]] * [[Evrazijska stepa]] * [[Zlata horda]] * [[Krimski kanat]] * [[Tatarska konfederacija]] * [[Tatari]] * [[Tatarstan]] == Sklici == === Citati === {{Reflist|20em}} === Viri === {{refbegin}} * {{cite journal |last1=Connell |first1=Charles W. |date=2016 |title=Western Views of the Origin of the 'Tartars': An Example of the Influence of Myth in the Second Half of the Thirteenth Century |url= |journal=The Spiritual Expansion of Medieval Latin Christendom: The Asian Missions |series=The Expansion of Latin Europe, 1000–1500 |location=New York |publisher=[[Routledge]] |editor-last1=Ryan |editor-first1=James D. |pages=103–125 |isbn=978-0754659570}} * {{cite book |first=Shaoxin |last=Dong |chapter=The Tartars in European Missionary Writings of the Seventeenth Century |pages=82–103 |title=Foreign Devils and Philosophers Cultural Encounters between the Chinese, the Dutch, and Other Europeans, 1590–1800 |editor-first=Thijs |editor-last=Weststeijn |location=Leiden |publisher=[[Brill (publishers)|Brill]] |year=2020 |isbn=978-9004418929 |chapter-url=https://brill.com/view/book/edcoll/9789004418929/BP000004.xml}} * {{cite journal |last1=Elliott |first1=Mark C. |title=The Limits of Tartary: Manchuria in Imperial and National Geographies |journal=The Journal of Asian Studies |volume=59 |number=3 |date=August 2000 |pages=603–646 |doi=10.2307/2658945 |jstor=2658945 |s2cid=162684575|url=http://nrs.harvard.edu/urn-3:HUL.InstRepos:32095381 }} * {{cite journal |last1=Matochkina |first1=A. | title=Svetlana Gorshenina. L'invention de l'Asie centrale: Histoire du concept de la Tartarie a' l'Eurasie. (Rayon histoire de la librairie Droz, no. 4.) Geneva: Droz, 2014. pp. 702 |journal=[[American Historical Review]] |date=April 2016 |pages=542–543 |doi=10.1353/imp.2015.0005 |s2cid=176332219}} * {{cite journal |last1=Wolff |first1=Larry |title=The Global Perspective of Enlightened Travelers: Philosophic Geography from Siberia to the Pacific Ocean |journal=[[European Review of History]] |volume=13 |number=3 |date=September 2006 |pages=437–453 |doi=10.1080/13507480600893148 |s2cid=128488228}} * {{cite book |last=Vermeulen |first=Han F. |title=Before Boas: The Genesis of Ethnography and Ethnology in the German Enlightenment |location=Albany, NY |publisher=[[University of Nebraska Press]] |date=2018}} * {{cite book |last=Gorshenina |first=Svetlana |title=L'invention de l'Asie centrale: histoire du concept de la Tartarie à l'Eurasie |publisher=Droz |date=2014 |isbn=978-2600017886 |issn=2235-1353}} * {{cite book |last=Gorshenina |first=Svetlana |script-title=ru:Изобретение концепта Средней / Центральной Азии: между наукой и геополитикой |title=Izobreteniye kontsepta Sredney / Tsentral'noy Azii: mezhdu naukoy i geopolitikoy |language=ru |trans-title=The invention of the concept of Middle / Central Asia: between science and geopolitics |url=https://centralasiaprogram.org/wp-content/uploads/2019/02/svetlana-gorshenina.pdf |publisher=[[George Washington University]] |date=2019 |isbn=978-0-9996214-4-8}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category-inline}} * [http://mapmogul.com/catalog/product_info.php+cPath+54+products_id+530 1704 map of Tartary] * [http://www.davidrumsey.com/maps4540.html 1736 map of Tartary showing Muscovite, Independent, and Chinese Tartary] * [http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-6/cae02.html Nationality of Religion? Views of Central Asian Islam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210226233733/http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-6/cae02.html |date=2021-02-26 }} * [https://world_en.en-academic.com/73702/Tatary Tatary – English World dictionary] [[Kategorija:Regije Azije]] [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Geografija Srednje Azije]] [[Kategorija:Vzhodna Azija]] [[Kategorija:Eksonimi]] [[Kategorija:Psevdozgodovina]] de16elmkrtwzp55ojxa6h7ju17oz6fe Heraklij II. Gruzijski 0 600853 6658985 6658953 2026-04-12T12:21:10Z Octopus 13285 /* Vdor Kadžarjev */ nadaljevanje 6658985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | type = monarh | name = Heraklij II. | full name = | image = Heraclius II of Eastern Georgia crop.png | caption = Portret Heraklija II., delo neznanega avtorja iz sredinq 18. stoletja | succession = Kralj Kartlije-Kahetije | moretext = | reign = 8. januar 1762 – 11. januar 1798 | succession1 = Kralj Kahetije | reign1 = 1744–1762 | predecessor = združitev Kartlije in Kahetije | predecessor1 = [[Tejmuraz II. Kahetski|Tejmuraz II.]] | successor1 = združitev Kartlije in Kahetije | successor = [[Jurij XII.]] | spouse = Ketevan Orbeliani ali Ketevan Mkheidze<br />Anna Abashidze<br />Darejan Dadiani | issue = {{Plainlist| * Vahtang, vojvoda Aragvija * [[Jurij XII.]] * princesa Helena * princesa Mariam * princ Levan Gruzijski * princ Iulon * princ Vahtang-Almašhan * katolikos Anton II. Gruzijski * princesa Anastazija * princesa Ketevan * princ Mirian * princ Aleksander * princesa Tekle * princ Parnaoz}} | issue-link = #Family | issue-pipe = Among others | house = [[Bagrationi]] | house-type = Dinastija | father = [[Tejmuraz II. Kahetski]] | mother = Tamara II. | birth_date = {{Birth date|df=yes|1720|11|7}} | birth_place = [[Telavi]] | death_date = {{death date and age|df=yes|1798|1|11|1720|11|7}} | death_place = | burial_date = | burial_place = Svetichovelska stolnica | signature = King Erekle II signature.svg | signature_type = Khelrtva | religion = [[Gruzinska pravoslavna cerkev]]<br>[[Slika:ხელრთვა „ერეკლე“.jpg|50px]] <br /> Kraljevi pečat }} '''Heraklij II.''' ({{lang-ka|ერეკლე II|Erekle }}), znan tudi kot '''Mali Kahet'''{{sfn|Suny|1994|page=56}} ({{lang-ka|პატარა კახი|link=no}} {{IPA|ka|pʼatʼaɾa kʼaχi|}}) iz dinastije [[Bagrationi]] je bil kralj (mepe) Kahetskega kraljestva od leta 1744 do 1762 in Kartlijsko-Kahetskega kraljestva od leta 1762 do svoje smrti leta 1798, * [[7. november|7 november]] [[1720]], † [[11. januar]] [[1798]]. V sodobnih perzijskih virih se omenja kot Erekli Kan (perzijsko: ارکلی خان), medtem ko so ga Rusi poznali kot Iraklija (rusko: Ираклий). Heraklij je latinizirana oblika njegovega imena. Odkar mu je njegov fevdni gospod [[Nadir Šah]] leta 1744 podelil Kahetijo kot nagrado za zvestobo,<ref name="The Making of the Georgian Nation">Ronald Grigor Suny. [https://books.google.com/books?id=riW0kKzat2sC&dq=erekle+appointed+king+of+kakheti+by+nader+shah&pg=PA55 "The Making of the Georgian Nation"] Indiana University Press, 1994. str. 55</ref> do takrat, ko je postal predzadnji kralj združenih kraljestev Kahetije in Kartlije v vzhodni Gruziji, velja njegova vladavina za labodji spev gruzijske monarhije.<ref>David Marshall Lang (1951). Count Todtleben's Expedition to Georgia 1769–1771 according to a French Eyewitness, str. 878. Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London, Vol. 13, No. 4.</ref> S svojo sposobnostjo in s pomočjo nemirov v Iranu po Nadir Šahovi smrti se je Heraklij uveljavil kot avtonomni vladar in prvič po treh stoletjih politično združil vzhodno Gruzijo.<ref name="books.google.nl">Ehsan Yar-Shater. [https://books.google.com/books?id=FEAOAQAAMAAJ&q=erekle+king+of+an+united+eastern+georgia ''Encyclopaedia Iranica, Vol. '''8''', parts 4–6''] Routledge & Kegan Paul, str. 541</ref> Med svojo vladavino je poskušal posodobiti vlado, gospodarstvo in vojsko. Zaradi notranjih in zunanjih groženj negotovi gruzijski neodvisnosti in njeni začasni hegemoniji v vzhodnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]], je leta 1783 svoje kraljestvo postavil pod formalno rusko zaščito, vendar ta poteza ni preprečila perzijskega opustošenja Gruzije leta 1795. Heraklij je umrl leta 1798 in prestol zapustil svojemu umirajočemu dediču [[Jurij XII.|Juriju XII.]] ==Zgodnja leta== Heraklij je bil rojen 7. novembra 1720 v [[Telavi]]ju, glavnemu mestu [[Kahetija|Kahetije]], kot sin [[Tejmuraz II. Kahetski|Tejmuraza II. Kahetskega]] in njegove žene Tamare Kartlijske, hčere Vahtanga VI. Njegovo otroštvo in zgodnja najstniška leta so sovpadala z osmansko okupacijo Kahetije od leta 1732 do 1735. Okupacija je bila posledica dveh zaporednih osmanskih pohodov leta 1734 in 1735, v katerih so izgnali perzijske čete Nadir Šaha. Perzijci so hitro ponovno vzpostavili svojo oblast nad Gruzijo. Tejmuraz se je postavil na perzijsko stran in bil v zahvalo postavljen za perzijskega valija (guvernerja) v Kahetiji, medtem ko je bil Kilidž Ali-kan (Handžal) postavljen za guvernerja sosednje [[Kartlija|Kartlije]].{{sfn|Suny|1994|page=55}}{{sfn|Hitchins|1998|pages=541–542}} Številni gruzijski plemiči niso hoteli sprejeti nove oblasti in so se uprli zaradi visokih davkov, ki jih je Nadir Šah naložil gruzijskim provincam. Tejmuraz in Heraklij sta kljub temu ostala zvesta šahu, deloma tudi zato, da bi preprečila vrnitev rivalske veje Muhranijev, katere padec v začetku 1720. let je odprl pot Tejmurazovemu prihodu na oblast v Kartliji. Med letoma 1737 in 1739 je Heraklij poveljeval gruzijskim pomožnim silam med Nadirjevo ekspedicijo v Indijo in si pridobil sloves sposobnega vojaškega poveljnika.<ref>{{Cite book |last=Lang |first=David Marshall |author-link= |title=The Last Years of the Georgian Monarchy, 1658–1832 |publisher=Columbia University Press |year=1957 |location=New York |pages=142 |lccn=56-6814}}</ref> Nato je služil kot poročnik svojemu očetu in prevzel regentstvo, ko je bil Tejmuraz leta 1744 na kratko poklican na posvetovanja v perzijsko prestolnico [[Isfahan]]. V tem času je Heraklij preprečil poskus državnega udara rivalskega gruzijskega princa Abdulaha Bega iz dinastije Muhrani in pomagal Tejmurazu zatreti aristokratsko opozicijo perzijski hegemoniji, ki jo je vodil Givi Amilahvari. Za nagrado je Nadir šah leta 1744 Tejmurazu podelil kraljevanje v Kartliji in Herakliju kraljevanje v Kahetiji<ref name="The Making of the Georgian Nation" /> ter uredil poroko svojega nečaka in naslednika Ali-Koli kana s Tejmurazovo hčerko Ketevan.<ref name="Iranica2">Keith Hitchens. [https://www.iranicaonline.org/articles/erekle-ii ''Erekle II'']. Encyclopædia Iranica Online, 1998. Pridobljeno 1. aprila 2024</ref> ===Nadirjeva smrt in Heraklijeva vladavina v Kahetiji=== Obe gruzijski kraljestvi sta še naprej plačevali velike davke Perziji, dokler ni bil Nadir leta 1747 umorjen. Tejmuraz in Heraklij sta izkoristila nastalo politično nestabilnost v Perziji za uveljavitev svoje neodvisnosti in izgon perzijskih garnizij z vseh ključnih položajev v Gruziji, vključno s [[Tbilisi]]jem. S tesnim sodelovanjem jima je uspelo preprečiti nov upor muhranskih podpornikov, ki ga je leta 1748 spodbudil Adel Šahov brat Ibrahim Kan. Sklenila sta protiperzijsko zavezništvo z [[azerbajdžan]]skimi kani, ki so bili še posebej ranljivi za agresijo perzijskih vojskovodij, in so se priznali Heraklijevo prevlado v vzhodnem Zakavkazju. Leta 1749 je Heraklij zasedel Erevan in junija 1751 v bitki pri Kirkbulahu premagal veliko vojsko pod poveljstvom pretendenta za perzijski prestol in svojega nekdanjega zaveznika Azad Kana Afgana. {{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} Po teh dogodkih si je Heraklij lahko v veliki meri privoščil ignoriranje spreminjajočih se razmer južno od reke Aras. {{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} Leta 1752 so gruzijski kralji poslali v Rusijo delegacijo z zahtevo po 3000 ruskih vojakih ali subvenciji, ki bi jim omogočila najem čerkeških najemnikov za napad na Perzijo in vzpostavitev proruske vlade na osvojenem ozemlju. Delegacija ni dosegla nobene od zahtev, ker je bil ruski dvor zaposlen z evropskimi zadevami.<ref name="Iranica2"/> ==Kralj Kartlije in Kahetije== [[Slika:The Palace of King Erekle II.jpg|thumb|right|Palača Heraklija II. v [[Telavi]]ju]] [[Slika:Erekle II royal charter.jpg|thumb|Listina kralja Heraklija II.]] Približno v istem času je postalo očitno, da Mašhad ni več sedež perzijske vlade.<ref name="Iranica2"/> Leta 1762 je Tejmuraz II. umrl med diplomatsko misijo na dvoru v Sankt Peterburgu. Kot kralj Kartlije ga je nasledil Heraklij, s čimer se je vzhodna Gruzija prvič po treh stoletjih politično združila.<ref name="books.google.nl"/> V letih 1762–1763, med pohodi Karima Kana Zanda v Azerbajdžanu, se mu je Heraklij II. de iure podredil in od njega prejel naziv valija (guverner, podkralj) Gordžestana (Gruzije). Vali je bil tradicionalen safavidski položaj, ki je bil do takrat prazen.{{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} ===Zavezništvo z Rusijo=== V zunanji politiki se je Heraklij osredotočal predvsem na iskanje zanesljivega zaščitnika, ki bi zagotovil obstoj Gruzije. Rusijo je izbral ne le zato, ker je bila pravoslavna, ampak tudi zato,<ref name="LANG"/> ker bi lahko služila kot povezava z Evropo, ki jo je imel za zgled za razvoj Gruzije kot moderne države. Heraklijevo začetno sodelovanje z Rusijo se je izkazalo za razočarajoče. Njegova udeležba v [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni (1768–1774)]] ni privedla do pričakovane osvojitve osmanskih južnih gruzijskih ozemelj, saj so se ruski poveljniki v Gruziji obnašali zelo pokroviteljsko, pogosto celo zahrbtno,<ref name="LANG"/> carica Katarina II. pa je kavkaško fronto obravnavala zgolj kot sekundarno prizorišče vojaških operacij. Heraklij si je kljub temu še naprej prizadeval za trdnejšo zavezništvo z Rusijo, njegova neposredna motivacija pa so bili poskusi perzijskega vladarja Karima Kana, da bi Gruzijo vrnil v perzijsko vplivno sfero. Karimova smrt leta 1779 je Heraklija začasno rešila perzijske nevarnosti, saj je Perzijo spet zajel kaos. <ref name="Iranica2"/> Leta 1783 je ruska širitev proti jugu na [[Krim (polotok)|Krim]] pripeljala Kavkaz v interesno sfero Katarine II. Z [[Georgijevski sporazum|Georgijevskim sporazumom]] iz leta 1783 je Heraklij končno dobil jamstva, ki jih je zahteval od Rusije, in Gruzijo spremenil v ruski protektorat. Heraklij je pred tem formalno zavrnil vse pravne vezi s Perzijo in svojo zunanjo politiko postavil pod ruski nadzor. Med [[Rusko-turška vojna (1787–1792)|rusko-turško vojno (1787–1792)]] je majhna ruska vojska s sedežem v Tbilisiju zapustila Gruzijo in Heraklij se je moral sam soočiti z novo perzijsko grožnjo. Leta 1790 je sklenil [[Iberski sporazum]] z zahodnogruzijskimi državami. ===Kadžarjeva invazija=== [[Slika:Heraclius II of Georgia, copy by Grigory Gagarin.jpg|thumb|Grigorij Gagarin: Heraklij II. (kopija)]] Mohamed Kan Kadžar, ki mu je do leta 1794 uspelo pod svojo trdno oblast dobiti večino osrednje Iranske planote, je želel oživiti Perzijsko cesarstvo, v katero bi ponovno vključil tudi Kavkaz. Leta 1795 je po hitri ponovni osvojitvi večjega dela jugovzhodnega Kavkaza od Heraklija zahteval, da ponovno prizna perzijsko suverenost, in mu v zameno obljubil, da ga bo potrdil za valija. Heraklij je zahtevo zavrnil in septembra 1795 je perzijska vojska s 35.000 možmi vdrla v Gruzijo. V pogumni obrambi Tbilisija v bitki pri Krcanisiju, v kateri je kralj osebno sodeloval v predhodnici, je bila Heraklijeva majhna vojska 5000 mož skoraj popolnoma uničena, Tbilisi pa popolnoma izropan. Heraklija in nekaj njegovih družinskih članov so njegovi telesni stražarji odpeljali na varno. Perzijska invazija je Gruziji zadala hud udarec, od katerega si ni opomogla. Heraklij se je moral kljub temu, da so ga Rusi v kritičnem trenutku pustili na cedilu, še vedno zanašati prav nanje. Leta 1796 se je boril ob boku ruskih ekspedicijskih sil, ki jih je Katarina poslala v Perzijo, njena nenadne smrt istega leta pa je povzročila tudi nenadno spremembo politike na Kavkazu. Njen naslednik Pavel I. je ponovno umaknil vse ruske čete iz regije. Aga Mohamed je začel svojo drugo kampanjo, tokrat zato, da bi kaznoval Gruzijce zaradi njihovega zavezništva z Rusijo. Atentat nanj leta 1797 je Kartliji in Kahetiji prihranil še večje opustošenje.<ref name="Iranica2" /> Zgodaj spomladi leta 1796 je Heraklij poslal Aleksandra in Davida Batonišvilija v Gandžo, da bi kaznovala Džavada kana, ki ga je že oblegal Ibrahim Halil Kan iz Karabaškega kanata. Ko je Ibrahim Halil Kan izvedel za napredovanje Gruzijcev, se je začel z Džavadom Kanom pogajati o poravnavi. Prisilil ga je, da plača odškodnino v višini 10.000 rubljev in mu preda sina in sestro za talca. Potem se je umaknil v svojo trdnjavo v Karabahu. Ko so Gruzijci prispeli v Gandžo, so začeli sami oblegati mesto. Džavad kan je iz strahu pred maščevanjem Gruzijcev zaprosil za mir in jim poslal ključe mesta. Herakliju je vrnil 400 gruzijskih ujetnikov, Heraklij pa je kanu naložil letni davek v višini 15 tisoč manatov.<ref>{{Cite book |last=Sanikidze |first=Levan |title=Unsharpened swords |date=1991 |isbn=978-9941-32-824-4 |edition=Merani |location=Tbilisi |pages=828}}</ref> ===Denar=== Heraklijeva nenavadna dvojnost med njegovo vladavino se odraža tudi v njegovih kovancih.{{sfn|Perry|2006|pages=108–109}} Njegovi srebrniki so bili kovani z imenom Ismaila III. ali z napisom v slogu "Zanda ja karim" ("O, milostljivi"), s katerim so se sklicevali na Boga, napisi pa so se dejanski nanašali na Karima kana Zanda.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Te srebrnike so kovali v Tbilisiju do leta 1799, se pravi še približno dvajset let po smrti Karima kana Zanda.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Sočasni bakreni kovanci, kovani v Tbilisiju, so nosili tri vrste ikonografije: krščansko, gruzijsko in imperialno rusko, kot je dvoglavi orel.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Srebrniki, kovani s sklicevanjem na Karima kana Zanda, so bili uporabni tudi v Perziji, medtem ko so bili bakreni kovanci kovani le za lokalno rabo.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} ===Dvor, prizadevanja in zadnja leta=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1720]] [[Kategorija:Umrli leta 1798]] [[Kategorija:Vladarji v 18. stoletju]] [[Kategorija:Gruzija]] [[Kategorija:Bagrationi]] o3hayoemljlupkj7wy4x3xmzxfhw0bw 6658986 6658985 2026-04-12T12:24:15Z Octopus 13285 /* Zavezništvo z Rusijo */ ref 6658986 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | type = monarh | name = Heraklij II. | full name = | image = Heraclius II of Eastern Georgia crop.png | caption = Portret Heraklija II., delo neznanega avtorja iz sredinq 18. stoletja | succession = Kralj Kartlije-Kahetije | moretext = | reign = 8. januar 1762 – 11. januar 1798 | succession1 = Kralj Kahetije | reign1 = 1744–1762 | predecessor = združitev Kartlije in Kahetije | predecessor1 = [[Tejmuraz II. Kahetski|Tejmuraz II.]] | successor1 = združitev Kartlije in Kahetije | successor = [[Jurij XII.]] | spouse = Ketevan Orbeliani ali Ketevan Mkheidze<br />Anna Abashidze<br />Darejan Dadiani | issue = {{Plainlist| * Vahtang, vojvoda Aragvija * [[Jurij XII.]] * princesa Helena * princesa Mariam * princ Levan Gruzijski * princ Iulon * princ Vahtang-Almašhan * katolikos Anton II. Gruzijski * princesa Anastazija * princesa Ketevan * princ Mirian * princ Aleksander * princesa Tekle * princ Parnaoz}} | issue-link = #Family | issue-pipe = Among others | house = [[Bagrationi]] | house-type = Dinastija | father = [[Tejmuraz II. Kahetski]] | mother = Tamara II. | birth_date = {{Birth date|df=yes|1720|11|7}} | birth_place = [[Telavi]] | death_date = {{death date and age|df=yes|1798|1|11|1720|11|7}} | death_place = | burial_date = | burial_place = Svetichovelska stolnica | signature = King Erekle II signature.svg | signature_type = Khelrtva | religion = [[Gruzinska pravoslavna cerkev]]<br>[[Slika:ხელრთვა „ერეკლე“.jpg|50px]] <br /> Kraljevi pečat }} '''Heraklij II.''' ({{lang-ka|ერეკლე II|Erekle }}), znan tudi kot '''Mali Kahet'''{{sfn|Suny|1994|page=56}} ({{lang-ka|პატარა კახი|link=no}} {{IPA|ka|pʼatʼaɾa kʼaχi|}}) iz dinastije [[Bagrationi]] je bil kralj (mepe) Kahetskega kraljestva od leta 1744 do 1762 in Kartlijsko-Kahetskega kraljestva od leta 1762 do svoje smrti leta 1798, * [[7. november|7 november]] [[1720]], † [[11. januar]] [[1798]]. V sodobnih perzijskih virih se omenja kot Erekli Kan (perzijsko: ارکلی خان), medtem ko so ga Rusi poznali kot Iraklija (rusko: Ираклий). Heraklij je latinizirana oblika njegovega imena. Odkar mu je njegov fevdni gospod [[Nadir Šah]] leta 1744 podelil Kahetijo kot nagrado za zvestobo,<ref name="The Making of the Georgian Nation">Ronald Grigor Suny. [https://books.google.com/books?id=riW0kKzat2sC&dq=erekle+appointed+king+of+kakheti+by+nader+shah&pg=PA55 "The Making of the Georgian Nation"] Indiana University Press, 1994. str. 55</ref> do takrat, ko je postal predzadnji kralj združenih kraljestev Kahetije in Kartlije v vzhodni Gruziji, velja njegova vladavina za labodji spev gruzijske monarhije.<ref>David Marshall Lang (1951). Count Todtleben's Expedition to Georgia 1769–1771 according to a French Eyewitness, str. 878. Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London, Vol. 13, No. 4.</ref> S svojo sposobnostjo in s pomočjo nemirov v Iranu po Nadir Šahovi smrti se je Heraklij uveljavil kot avtonomni vladar in prvič po treh stoletjih politično združil vzhodno Gruzijo.<ref name="books.google.nl">Ehsan Yar-Shater. [https://books.google.com/books?id=FEAOAQAAMAAJ&q=erekle+king+of+an+united+eastern+georgia ''Encyclopaedia Iranica, Vol. '''8''', parts 4–6''] Routledge & Kegan Paul, str. 541</ref> Med svojo vladavino je poskušal posodobiti vlado, gospodarstvo in vojsko. Zaradi notranjih in zunanjih groženj negotovi gruzijski neodvisnosti in njeni začasni hegemoniji v vzhodnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]], je leta 1783 svoje kraljestvo postavil pod formalno rusko zaščito, vendar ta poteza ni preprečila perzijskega opustošenja Gruzije leta 1795. Heraklij je umrl leta 1798 in prestol zapustil svojemu umirajočemu dediču [[Jurij XII.|Juriju XII.]] ==Zgodnja leta== Heraklij je bil rojen 7. novembra 1720 v [[Telavi]]ju, glavnemu mestu [[Kahetija|Kahetije]], kot sin [[Tejmuraz II. Kahetski|Tejmuraza II. Kahetskega]] in njegove žene Tamare Kartlijske, hčere Vahtanga VI. Njegovo otroštvo in zgodnja najstniška leta so sovpadala z osmansko okupacijo Kahetije od leta 1732 do 1735. Okupacija je bila posledica dveh zaporednih osmanskih pohodov leta 1734 in 1735, v katerih so izgnali perzijske čete Nadir Šaha. Perzijci so hitro ponovno vzpostavili svojo oblast nad Gruzijo. Tejmuraz se je postavil na perzijsko stran in bil v zahvalo postavljen za perzijskega valija (guvernerja) v Kahetiji, medtem ko je bil Kilidž Ali-kan (Handžal) postavljen za guvernerja sosednje [[Kartlija|Kartlije]].{{sfn|Suny|1994|page=55}}{{sfn|Hitchins|1998|pages=541–542}} Številni gruzijski plemiči niso hoteli sprejeti nove oblasti in so se uprli zaradi visokih davkov, ki jih je Nadir Šah naložil gruzijskim provincam. Tejmuraz in Heraklij sta kljub temu ostala zvesta šahu, deloma tudi zato, da bi preprečila vrnitev rivalske veje Muhranijev, katere padec v začetku 1720. let je odprl pot Tejmurazovemu prihodu na oblast v Kartliji. Med letoma 1737 in 1739 je Heraklij poveljeval gruzijskim pomožnim silam med Nadirjevo ekspedicijo v Indijo in si pridobil sloves sposobnega vojaškega poveljnika.<ref>{{Cite book |last=Lang |first=David Marshall |author-link= |title=The Last Years of the Georgian Monarchy, 1658–1832 |publisher=Columbia University Press |year=1957 |location=New York |pages=142 |lccn=56-6814}}</ref> Nato je služil kot poročnik svojemu očetu in prevzel regentstvo, ko je bil Tejmuraz leta 1744 na kratko poklican na posvetovanja v perzijsko prestolnico [[Isfahan]]. V tem času je Heraklij preprečil poskus državnega udara rivalskega gruzijskega princa Abdulaha Bega iz dinastije Muhrani in pomagal Tejmurazu zatreti aristokratsko opozicijo perzijski hegemoniji, ki jo je vodil Givi Amilahvari. Za nagrado je Nadir šah leta 1744 Tejmurazu podelil kraljevanje v Kartliji in Herakliju kraljevanje v Kahetiji<ref name="The Making of the Georgian Nation" /> ter uredil poroko svojega nečaka in naslednika Ali-Koli kana s Tejmurazovo hčerko Ketevan.<ref name="Iranica2">Keith Hitchens. [https://www.iranicaonline.org/articles/erekle-ii ''Erekle II'']. Encyclopædia Iranica Online, 1998. Pridobljeno 1. aprila 2024</ref> ===Nadirjeva smrt in Heraklijeva vladavina v Kahetiji=== Obe gruzijski kraljestvi sta še naprej plačevali velike davke Perziji, dokler ni bil Nadir leta 1747 umorjen. Tejmuraz in Heraklij sta izkoristila nastalo politično nestabilnost v Perziji za uveljavitev svoje neodvisnosti in izgon perzijskih garnizij z vseh ključnih položajev v Gruziji, vključno s [[Tbilisi]]jem. S tesnim sodelovanjem jima je uspelo preprečiti nov upor muhranskih podpornikov, ki ga je leta 1748 spodbudil Adel Šahov brat Ibrahim Kan. Sklenila sta protiperzijsko zavezništvo z [[azerbajdžan]]skimi kani, ki so bili še posebej ranljivi za agresijo perzijskih vojskovodij, in so se priznali Heraklijevo prevlado v vzhodnem Zakavkazju. Leta 1749 je Heraklij zasedel Erevan in junija 1751 v bitki pri Kirkbulahu premagal veliko vojsko pod poveljstvom pretendenta za perzijski prestol in svojega nekdanjega zaveznika Azad Kana Afgana. {{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} Po teh dogodkih si je Heraklij lahko v veliki meri privoščil ignoriranje spreminjajočih se razmer južno od reke Aras. {{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} Leta 1752 so gruzijski kralji poslali v Rusijo delegacijo z zahtevo po 3000 ruskih vojakih ali subvenciji, ki bi jim omogočila najem čerkeških najemnikov za napad na Perzijo in vzpostavitev proruske vlade na osvojenem ozemlju. Delegacija ni dosegla nobene od zahtev, ker je bil ruski dvor zaposlen z evropskimi zadevami.<ref name="Iranica2"/> ==Kralj Kartlije in Kahetije== [[Slika:The Palace of King Erekle II.jpg|thumb|right|Palača Heraklija II. v [[Telavi]]ju]] [[Slika:Erekle II royal charter.jpg|thumb|Listina kralja Heraklija II.]] Približno v istem času je postalo očitno, da Mašhad ni več sedež perzijske vlade.<ref name="Iranica2"/> Leta 1762 je Tejmuraz II. umrl med diplomatsko misijo na dvoru v Sankt Peterburgu. Kot kralj Kartlije ga je nasledil Heraklij, s čimer se je vzhodna Gruzija prvič po treh stoletjih politično združila.<ref name="books.google.nl"/> V letih 1762–1763, med pohodi Karima Kana Zanda v Azerbajdžanu, se mu je Heraklij II. de iure podredil in od njega prejel naziv valija (guverner, podkralj) Gordžestana (Gruzije). Vali je bil tradicionalen safavidski položaj, ki je bil do takrat prazen.{{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} ===Zavezništvo z Rusijo=== V zunanji politiki se je Heraklij osredotočal predvsem na iskanje zanesljivega zaščitnika, ki bi zagotovil obstoj Gruzije. Rusijo je izbral ne le zato, ker je bila pravoslavna, ampak tudi zato,<ref name="LANG"/> ker bi lahko služila kot povezava z Evropo, ki jo je imel za zgled za razvoj Gruzije kot moderne države. Heraklijevo začetno sodelovanje z Rusijo se je izkazalo za razočarajoče. Njegova udeležba v [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni (1768–1774)]] ni privedla do pričakovane osvojitve osmanskih južnih gruzijskih ozemelj, saj so se ruski poveljniki v Gruziji obnašali zelo pokroviteljsko, pogosto celo zahrbtno,<ref name="LANG">David Marshall Lang (1962). ''A Modern History of Georgia'', str. 35–36. London: Weidenfeld and Nicolson.</ref> carica Katarina II. pa je kavkaško fronto obravnavala zgolj kot sekundarno prizorišče vojaških operacij. Heraklij si je kljub temu še naprej prizadeval za trdnejšo zavezništvo z Rusijo, njegova neposredna motivacija pa so bili poskusi perzijskega vladarja Karima Kana, da bi Gruzijo vrnil v perzijsko vplivno sfero. Karimova smrt leta 1779 je Heraklija začasno rešila perzijske nevarnosti, saj je Perzijo spet zajel kaos. <ref name="Iranica2"/> Leta 1783 je ruska širitev proti jugu na [[Krim (polotok)|Krim]] pripeljala Kavkaz v interesno sfero Katarine II. Z [[Georgijevski sporazum|Georgijevskim sporazumom]] iz leta 1783 je Heraklij končno dobil jamstva, ki jih je zahteval od Rusije, in Gruzijo spremenil v ruski protektorat. Heraklij je pred tem formalno zavrnil vse pravne vezi s Perzijo in svojo zunanjo politiko postavil pod ruski nadzor. Med [[Rusko-turška vojna (1787–1792)|rusko-turško vojno (1787–1792)]] je majhna ruska vojska s sedežem v Tbilisiju zapustila Gruzijo in Heraklij se je moral sam soočiti z novo perzijsko grožnjo. Leta 1790 je sklenil [[Iberski sporazum]] z zahodnogruzijskimi državami. ===Kadžarjeva invazija=== [[Slika:Heraclius II of Georgia, copy by Grigory Gagarin.jpg|thumb|Grigorij Gagarin: Heraklij II. (kopija)]] Mohamed Kan Kadžar, ki mu je do leta 1794 uspelo pod svojo trdno oblast dobiti večino osrednje Iranske planote, je želel oživiti Perzijsko cesarstvo, v katero bi ponovno vključil tudi Kavkaz. Leta 1795 je po hitri ponovni osvojitvi večjega dela jugovzhodnega Kavkaza od Heraklija zahteval, da ponovno prizna perzijsko suverenost, in mu v zameno obljubil, da ga bo potrdil za valija. Heraklij je zahtevo zavrnil in septembra 1795 je perzijska vojska s 35.000 možmi vdrla v Gruzijo. V pogumni obrambi Tbilisija v bitki pri Krcanisiju, v kateri je kralj osebno sodeloval v predhodnici, je bila Heraklijeva majhna vojska 5000 mož skoraj popolnoma uničena, Tbilisi pa popolnoma izropan. Heraklija in nekaj njegovih družinskih članov so njegovi telesni stražarji odpeljali na varno. Perzijska invazija je Gruziji zadala hud udarec, od katerega si ni opomogla. Heraklij se je moral kljub temu, da so ga Rusi v kritičnem trenutku pustili na cedilu, še vedno zanašati prav nanje. Leta 1796 se je boril ob boku ruskih ekspedicijskih sil, ki jih je Katarina poslala v Perzijo, njena nenadne smrt istega leta pa je povzročila tudi nenadno spremembo politike na Kavkazu. Njen naslednik Pavel I. je ponovno umaknil vse ruske čete iz regije. Aga Mohamed je začel svojo drugo kampanjo, tokrat zato, da bi kaznoval Gruzijce zaradi njihovega zavezništva z Rusijo. Atentat nanj leta 1797 je Kartliji in Kahetiji prihranil še večje opustošenje.<ref name="Iranica2" /> Zgodaj spomladi leta 1796 je Heraklij poslal Aleksandra in Davida Batonišvilija v Gandžo, da bi kaznovala Džavada kana, ki ga je že oblegal Ibrahim Halil Kan iz Karabaškega kanata. Ko je Ibrahim Halil Kan izvedel za napredovanje Gruzijcev, se je začel z Džavadom Kanom pogajati o poravnavi. Prisilil ga je, da plača odškodnino v višini 10.000 rubljev in mu preda sina in sestro za talca. Potem se je umaknil v svojo trdnjavo v Karabahu. Ko so Gruzijci prispeli v Gandžo, so začeli sami oblegati mesto. Džavad kan je iz strahu pred maščevanjem Gruzijcev zaprosil za mir in jim poslal ključe mesta. Herakliju je vrnil 400 gruzijskih ujetnikov, Heraklij pa je kanu naložil letni davek v višini 15 tisoč manatov.<ref>{{Cite book |last=Sanikidze |first=Levan |title=Unsharpened swords |date=1991 |isbn=978-9941-32-824-4 |edition=Merani |location=Tbilisi |pages=828}}</ref> ===Denar=== Heraklijeva nenavadna dvojnost med njegovo vladavino se odraža tudi v njegovih kovancih.{{sfn|Perry|2006|pages=108–109}} Njegovi srebrniki so bili kovani z imenom Ismaila III. ali z napisom v slogu "Zanda ja karim" ("O, milostljivi"), s katerim so se sklicevali na Boga, napisi pa so se dejanski nanašali na Karima kana Zanda.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Te srebrnike so kovali v Tbilisiju do leta 1799, se pravi še približno dvajset let po smrti Karima kana Zanda.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Sočasni bakreni kovanci, kovani v Tbilisiju, so nosili tri vrste ikonografije: krščansko, gruzijsko in imperialno rusko, kot je dvoglavi orel.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Srebrniki, kovani s sklicevanjem na Karima kana Zanda, so bili uporabni tudi v Perziji, medtem ko so bili bakreni kovanci kovani le za lokalno rabo.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} ===Dvor, prizadevanja in zadnja leta=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1720]] [[Kategorija:Umrli leta 1798]] [[Kategorija:Vladarji v 18. stoletju]] [[Kategorija:Gruzija]] [[Kategorija:Bagrationi]] housq3ap0mlvgca11n9btteb0omvbfw 6659089 6658986 2026-04-12T19:04:48Z Octopus 13285 /* Dvor, prizadevanja in zadnja leta */ nadaljevanje 6659089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | type = monarh | name = Heraklij II. | full name = | image = Heraclius II of Eastern Georgia crop.png | caption = Portret Heraklija II., delo neznanega avtorja iz sredinq 18. stoletja | succession = Kralj Kartlije-Kahetije | moretext = | reign = 8. januar 1762 – 11. januar 1798 | succession1 = Kralj Kahetije | reign1 = 1744–1762 | predecessor = združitev Kartlije in Kahetije | predecessor1 = [[Tejmuraz II. Kahetski|Tejmuraz II.]] | successor1 = združitev Kartlije in Kahetije | successor = [[Jurij XII.]] | spouse = Ketevan Orbeliani ali Ketevan Mkheidze<br />Anna Abashidze<br />Darejan Dadiani | issue = {{Plainlist| * Vahtang, vojvoda Aragvija * [[Jurij XII.]] * princesa Helena * princesa Mariam * princ Levan Gruzijski * princ Iulon * princ Vahtang-Almašhan * katolikos Anton II. Gruzijski * princesa Anastazija * princesa Ketevan * princ Mirian * princ Aleksander * princesa Tekle * princ Parnaoz}} | issue-link = #Family | issue-pipe = Among others | house = [[Bagrationi]] | house-type = Dinastija | father = [[Tejmuraz II. Kahetski]] | mother = Tamara II. | birth_date = {{Birth date|df=yes|1720|11|7}} | birth_place = [[Telavi]] | death_date = {{death date and age|df=yes|1798|1|11|1720|11|7}} | death_place = | burial_date = | burial_place = Svetichovelska stolnica | signature = King Erekle II signature.svg | signature_type = Khelrtva | religion = [[Gruzinska pravoslavna cerkev]]<br>[[Slika:ხელრთვა „ერეკლე“.jpg|50px]] <br /> Kraljevi pečat }} '''Heraklij II.''' ({{lang-ka|ერეკლე II|Erekle }}), znan tudi kot '''Mali Kahet'''{{sfn|Suny|1994|page=56}} ({{lang-ka|პატარა კახი|link=no}} {{IPA|ka|pʼatʼaɾa kʼaχi|}}) iz dinastije [[Bagrationi]] je bil kralj (mepe) Kahetskega kraljestva od leta 1744 do 1762 in Kartlijsko-Kahetskega kraljestva od leta 1762 do svoje smrti leta 1798, * [[7. november|7 november]] [[1720]], † [[11. januar]] [[1798]]. V sodobnih perzijskih virih se omenja kot Erekli Kan (perzijsko: ارکلی خان), medtem ko so ga Rusi poznali kot Iraklija (rusko: Ираклий). Heraklij je latinizirana oblika njegovega imena. Odkar mu je njegov fevdni gospod [[Nadir Šah]] leta 1744 podelil Kahetijo kot nagrado za zvestobo,<ref name="The Making of the Georgian Nation">Ronald Grigor Suny. [https://books.google.com/books?id=riW0kKzat2sC&dq=erekle+appointed+king+of+kakheti+by+nader+shah&pg=PA55 "The Making of the Georgian Nation"] Indiana University Press, 1994. str. 55</ref> do takrat, ko je postal predzadnji kralj združenih kraljestev Kahetije in Kartlije v vzhodni Gruziji, velja njegova vladavina za labodji spev gruzijske monarhije.<ref>David Marshall Lang (1951). Count Todtleben's Expedition to Georgia 1769–1771 according to a French Eyewitness, str. 878. Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London, Vol. 13, No. 4.</ref> S svojo sposobnostjo in s pomočjo nemirov v Iranu po Nadir Šahovi smrti se je Heraklij uveljavil kot avtonomni vladar in prvič po treh stoletjih politično združil vzhodno Gruzijo.<ref name="books.google.nl">Ehsan Yar-Shater. [https://books.google.com/books?id=FEAOAQAAMAAJ&q=erekle+king+of+an+united+eastern+georgia ''Encyclopaedia Iranica, Vol. '''8''', parts 4–6''] Routledge & Kegan Paul, str. 541</ref> Med svojo vladavino je poskušal posodobiti vlado, gospodarstvo in vojsko. Zaradi notranjih in zunanjih groženj negotovi gruzijski neodvisnosti in njeni začasni hegemoniji v vzhodnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]], je leta 1783 svoje kraljestvo postavil pod formalno rusko zaščito, vendar ta poteza ni preprečila perzijskega opustošenja Gruzije leta 1795. Heraklij je umrl leta 1798 in prestol zapustil svojemu umirajočemu dediču [[Jurij XII.|Juriju XII.]] ==Zgodnja leta== Heraklij je bil rojen 7. novembra 1720 v [[Telavi]]ju, glavnemu mestu [[Kahetija|Kahetije]], kot sin [[Tejmuraz II. Kahetski|Tejmuraza II. Kahetskega]] in njegove žene Tamare Kartlijske, hčere Vahtanga VI. Njegovo otroštvo in zgodnja najstniška leta so sovpadala z osmansko okupacijo Kahetije od leta 1732 do 1735. Okupacija je bila posledica dveh zaporednih osmanskih pohodov leta 1734 in 1735, v katerih so izgnali perzijske čete Nadir Šaha. Perzijci so hitro ponovno vzpostavili svojo oblast nad Gruzijo. Tejmuraz se je postavil na perzijsko stran in bil v zahvalo postavljen za perzijskega valija (guvernerja) v Kahetiji, medtem ko je bil Kilidž Ali-kan (Handžal) postavljen za guvernerja sosednje [[Kartlija|Kartlije]].{{sfn|Suny|1994|page=55}}{{sfn|Hitchins|1998|pages=541–542}} Številni gruzijski plemiči niso hoteli sprejeti nove oblasti in so se uprli zaradi visokih davkov, ki jih je Nadir Šah naložil gruzijskim provincam. Tejmuraz in Heraklij sta kljub temu ostala zvesta šahu, deloma tudi zato, da bi preprečila vrnitev rivalske veje Muhranijev, katere padec v začetku 1720. let je odprl pot Tejmurazovemu prihodu na oblast v Kartliji. Med letoma 1737 in 1739 je Heraklij poveljeval gruzijskim pomožnim silam med Nadirjevo ekspedicijo v Indijo in si pridobil sloves sposobnega vojaškega poveljnika.<ref>{{Cite book |last=Lang |first=David Marshall |author-link= |title=The Last Years of the Georgian Monarchy, 1658–1832 |publisher=Columbia University Press |year=1957 |location=New York |pages=142 |lccn=56-6814}}</ref> Nato je služil kot poročnik svojemu očetu in prevzel regentstvo, ko je bil Tejmuraz leta 1744 na kratko poklican na posvetovanja v perzijsko prestolnico [[Isfahan]]. V tem času je Heraklij preprečil poskus državnega udara rivalskega gruzijskega princa Abdulaha Bega iz dinastije Muhrani in pomagal Tejmurazu zatreti aristokratsko opozicijo perzijski hegemoniji, ki jo je vodil Givi Amilahvari. Za nagrado je Nadir šah leta 1744 Tejmurazu podelil kraljevanje v Kartliji in Herakliju kraljevanje v Kahetiji<ref name="The Making of the Georgian Nation" /> ter uredil poroko svojega nečaka in naslednika Ali-Koli kana s Tejmurazovo hčerko Ketevan.<ref name="Iranica2">Keith Hitchens. [https://www.iranicaonline.org/articles/erekle-ii ''Erekle II'']. Encyclopædia Iranica Online, 1998. Pridobljeno 1. aprila 2024</ref> ===Nadirjeva smrt in Heraklijeva vladavina v Kahetiji=== Obe gruzijski kraljestvi sta še naprej plačevali velike davke Perziji, dokler ni bil Nadir leta 1747 umorjen. Tejmuraz in Heraklij sta izkoristila nastalo politično nestabilnost v Perziji za uveljavitev svoje neodvisnosti in izgon perzijskih garnizij z vseh ključnih položajev v Gruziji, vključno s [[Tbilisi]]jem. S tesnim sodelovanjem jima je uspelo preprečiti nov upor muhranskih podpornikov, ki ga je leta 1748 spodbudil Adel Šahov brat Ibrahim Kan. Sklenila sta protiperzijsko zavezništvo z [[azerbajdžan]]skimi kani, ki so bili še posebej ranljivi za agresijo perzijskih vojskovodij, in so se priznali Heraklijevo prevlado v vzhodnem Zakavkazju. Leta 1749 je Heraklij zasedel Erevan in junija 1751 v bitki pri Kirkbulahu premagal veliko vojsko pod poveljstvom pretendenta za perzijski prestol in svojega nekdanjega zaveznika Azad Kana Afgana. {{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} Po teh dogodkih si je Heraklij lahko v veliki meri privoščil ignoriranje spreminjajočih se razmer južno od reke Aras. {{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} Leta 1752 so gruzijski kralji poslali v Rusijo delegacijo z zahtevo po 3000 ruskih vojakih ali subvenciji, ki bi jim omogočila najem čerkeških najemnikov za napad na Perzijo in vzpostavitev proruske vlade na osvojenem ozemlju. Delegacija ni dosegla nobene od zahtev, ker je bil ruski dvor zaposlen z evropskimi zadevami.<ref name="Iranica2"/> ==Kralj Kartlije in Kahetije== [[Slika:The Palace of King Erekle II.jpg|thumb|right|Palača Heraklija II. v [[Telavi]]ju]] [[Slika:Erekle II royal charter.jpg|thumb|Listina kralja Heraklija II.]] Približno v istem času je postalo očitno, da Mašhad ni več sedež perzijske vlade.<ref name="Iranica2"/> Leta 1762 je Tejmuraz II. umrl med diplomatsko misijo na dvoru v Sankt Peterburgu. Kot kralj Kartlije ga je nasledil Heraklij, s čimer se je vzhodna Gruzija prvič po treh stoletjih politično združila.<ref name="books.google.nl"/> V letih 1762–1763, med pohodi Karima Kana Zanda v Azerbajdžanu, se mu je Heraklij II. de iure podredil in od njega prejel naziv valija (guverner, podkralj) Gordžestana (Gruzije). Vali je bil tradicionalen safavidski položaj, ki je bil do takrat prazen.{{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} ===Zavezništvo z Rusijo=== V zunanji politiki se je Heraklij osredotočal predvsem na iskanje zanesljivega zaščitnika, ki bi zagotovil obstoj Gruzije. Rusijo je izbral ne le zato, ker je bila pravoslavna, ampak tudi zato,<ref name="LANG"/> ker bi lahko služila kot povezava z Evropo, ki jo je imel za zgled za razvoj Gruzije kot moderne države. Heraklijevo začetno sodelovanje z Rusijo se je izkazalo za razočarajoče. Njegova udeležba v [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni (1768–1774)]] ni privedla do pričakovane osvojitve osmanskih južnih gruzijskih ozemelj, saj so se ruski poveljniki v Gruziji obnašali zelo pokroviteljsko, pogosto celo zahrbtno,<ref name="LANG">David Marshall Lang (1962). ''A Modern History of Georgia'', str. 35–36. London: Weidenfeld and Nicolson.</ref> carica Katarina II. pa je kavkaško fronto obravnavala zgolj kot sekundarno prizorišče vojaških operacij. Heraklij si je kljub temu še naprej prizadeval za trdnejšo zavezništvo z Rusijo, njegova neposredna motivacija pa so bili poskusi perzijskega vladarja Karima Kana, da bi Gruzijo vrnil v perzijsko vplivno sfero. Karimova smrt leta 1779 je Heraklija začasno rešila perzijske nevarnosti, saj je Perzijo spet zajel kaos. <ref name="Iranica2"/> Leta 1783 je ruska širitev proti jugu na [[Krim (polotok)|Krim]] pripeljala Kavkaz v interesno sfero Katarine II. Z [[Georgijevski sporazum|Georgijevskim sporazumom]] iz leta 1783 je Heraklij končno dobil jamstva, ki jih je zahteval od Rusije, in Gruzijo spremenil v ruski protektorat. Heraklij je pred tem formalno zavrnil vse pravne vezi s Perzijo in svojo zunanjo politiko postavil pod ruski nadzor. Med [[Rusko-turška vojna (1787–1792)|rusko-turško vojno (1787–1792)]] je majhna ruska vojska s sedežem v Tbilisiju zapustila Gruzijo in Heraklij se je moral sam soočiti z novo perzijsko grožnjo. Leta 1790 je sklenil [[Iberski sporazum]] z zahodnogruzijskimi državami. ===Kadžarjeva invazija=== [[Slika:Heraclius II of Georgia, copy by Grigory Gagarin.jpg|thumb|Grigorij Gagarin: Heraklij II. (kopija)]] Mohamed Kan Kadžar, ki mu je do leta 1794 uspelo pod svojo trdno oblast dobiti večino osrednje Iranske planote, je želel oživiti Perzijsko cesarstvo, v katero bi ponovno vključil tudi Kavkaz. Leta 1795 je po hitri ponovni osvojitvi večjega dela jugovzhodnega Kavkaza od Heraklija zahteval, da ponovno prizna perzijsko suverenost, in mu v zameno obljubil, da ga bo potrdil za valija. Heraklij je zahtevo zavrnil in septembra 1795 je perzijska vojska s 35.000 možmi vdrla v Gruzijo. V pogumni obrambi Tbilisija v bitki pri Krcanisiju, v kateri je kralj osebno sodeloval v predhodnici, je bila Heraklijeva majhna vojska 5000 mož skoraj popolnoma uničena, Tbilisi pa popolnoma izropan. Heraklija in nekaj njegovih družinskih članov so njegovi telesni stražarji odpeljali na varno. Perzijska invazija je Gruziji zadala hud udarec, od katerega si ni opomogla. Heraklij se je moral kljub temu, da so ga Rusi v kritičnem trenutku pustili na cedilu, še vedno zanašati prav nanje. Leta 1796 se je boril ob boku ruskih ekspedicijskih sil, ki jih je Katarina poslala v Perzijo, njena nenadne smrt istega leta pa je povzročila tudi nenadno spremembo politike na Kavkazu. Njen naslednik Pavel I. je ponovno umaknil vse ruske čete iz regije. Aga Mohamed je začel svojo drugo kampanjo, tokrat zato, da bi kaznoval Gruzijce zaradi njihovega zavezništva z Rusijo. Atentat nanj leta 1797 je Kartliji in Kahetiji prihranil še večje opustošenje.<ref name="Iranica2" /> Zgodaj spomladi leta 1796 je Heraklij poslal Aleksandra in Davida Batonišvilija v Gandžo, da bi kaznovala Džavada kana, ki ga je že oblegal Ibrahim Halil Kan iz Karabaškega kanata. Ko je Ibrahim Halil Kan izvedel za napredovanje Gruzijcev, se je začel z Džavadom Kanom pogajati o poravnavi. Prisilil ga je, da plača odškodnino v višini 10.000 rubljev in mu preda sina in sestro za talca. Potem se je umaknil v svojo trdnjavo v Karabahu. Ko so Gruzijci prispeli v Gandžo, so začeli sami oblegati mesto. Džavad kan je iz strahu pred maščevanjem Gruzijcev zaprosil za mir in jim poslal ključe mesta. Herakliju je vrnil 400 gruzijskih ujetnikov, Heraklij pa je kanu naložil letni davek v višini 15 tisoč manatov.<ref>{{Cite book |last=Sanikidze |first=Levan |title=Unsharpened swords |date=1991 |isbn=978-9941-32-824-4 |edition=Merani |location=Tbilisi |pages=828}}</ref> ===Denar=== Heraklijeva nenavadna dvojnost med njegovo vladavino se odraža tudi v njegovih kovancih.{{sfn|Perry|2006|pages=108–109}} Njegovi srebrniki so bili kovani z imenom Ismaila III. ali z napisom v slogu "Zanda ja karim" ("O, milostljivi"), s katerim so se sklicevali na Boga, napisi pa so se dejanski nanašali na Karima kana Zanda.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Te srebrnike so kovali v Tbilisiju do leta 1799, se pravi še približno dvajset let po smrti Karima kana Zanda.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Sočasni bakreni kovanci, kovani v Tbilisiju, so nosili tri vrste ikonografije: krščansko, gruzijsko in imperialno rusko, kot je dvoglavi orel.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Srebrniki, kovani s sklicevanjem na Karima kana Zanda, so bili uporabni tudi v Perziji, medtem ko so bili bakreni kovanci kovani le za lokalno rabo.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} ===Dvor, prizadevanja in zadnja leta=== Heraklij II. je na svojem dvoru ohranil nekaj perzijskega razkošja, vendar je sprožil ambiciozen program evropeizacije, ki so ga podpirale gruzijske intelektualne elite. Pri tem ni bil izjemno uspešen, ker je bila Gruzija fizično izolirana od Evrope in je morala vsa razpoložljiva sredstva porabiti za obrambo svoje krhke neodvisnosti. Prizadeval si je pridobiti podporo evropskih sil in privabiti zahodne znanstvenike in tehnike, da bi njegovi državi omogočili dostop do najnovejših vojaških in industrijskih tehnik. Njegov slog vladanja je spominjal na takratne razsvetljene despote v Srednji Evropi. Izvajal je izvršilno, zakonodajno in sodno oblast ter skrbno nadziral dejavnosti vladnih oddelkov. Heraklijev glavni cilj v notranji politiki je bil nadaljnja centralizacija vlade z istočasnim zmanjšanjem moči aristokracije. V ta namen je poskušal ustvariti vladajočo elito, sestavljeno iz njegovih agentov, ki bi v lokalnih zadevah nadomestili sebično aristokratsko gospodo. Hkrati je spodbujal kmečke vazale, naj zagotovijo vojaško silo, potrebno za premagovanje odpora aristokracije in zaščito države pred nenehnimi plenilskimi napadi iz Dagestana. Heraklij je umrl leta 1798, še vedno prepričan, da lahko le ruska zaščita zagotovi obstoj njegove države. Nasledil ga je šibek in bolehen sin Jurij XII., po čigar smrti je car Pavel I. leta 1801 priključil Kartlijo in Kahetijo k Rusiji, s čimer je končal tako neodvisnost Gruzije kot tisočletno vladavino dinastije [[Bagrationi]]. ===Reforme=== Med svojim vladanjem je uvedel več reform. V Tbilisiju je leta 1749 ustanovil svojo tiskarno, v kateri je želel tiskati kanonična liturgična besedila in standardizirati [[Gruzinščina|gruzijski jezik]]. Med njegovim vladanjem je bilo natisnjenih več kot 40 naslovov, skoraj vsi liturgični, v nakladi do 1000 izvodov.{{sfn|Rayfield|2012|p=234}} Okrepil je kraljevo oblast in jo organiziral po ruskem vzoru. Prizadeval si je ponovno naseliti Kartlijo in Kahetijo, zapuščeni zaradi nenehnih vojn in socialnih razlogov. V ta namen je imenoval agente, ki so bili zadolženi za vrnitev tlačanov, pobeglih v Nahičevan in Karabah, nazaj na njihovo zemljo, lahko tudi s silo. Priseljence je zvabil tudi z davčnimi olajšavami. Heraklij je odobril nasilje za preprečevanje uporov tlačanov. Za njihove pobege so bili pogosto krivi sami posestniki, tudi zaradi spolnih zlorab svojih tlačanov. Za slednje so bile uvedene stroge kazni.{{sfn|Rayfield|2012|p=236}} Heraklij je imel težave z discipliniranjem svojih plemičev{{sfn|Allen|2023|p=201}} in dvakrat, leta 1754 in 1770, prepovedal prodajo tlačanov brez zemlje. On, katolikos in Darbazi so napovedali, da bodo vojni ujetniki in sužnji postali svobodni kmetje na kronskih zemljiščih. Pod Heraklijevo vladavino se je število svobodnjakov povečalo, ker so to postali nekateri cerkveni tlačani in vojaki veterani, na splošno pa so kmetje večinoma ostali tlačani. Heraklij je posodobil kmetijstvo z gojenjem novih sort [[Žito|žita]] v Tušetiji. Žito je postalo cenejše in lakote so prenehale. Kmetje so plačevali davke v sadju ali orehih. Tovarne so proizvajale sladkor, steklo, tkanine in orožje. Vsako leto so proizvedli pol tone srebra.{{sfn|Rayfield|2012|p=237}} Srebro so v nahajališčih zlata in srebra v Akhtali pridobivali najeti grški rudarji iz Levana.{{sfn|Allen|2023|p=201}} V kraljestvu so bili sprejeti zakoni o dedovanju, ki so zaščitili premoženja trgovcev pred krono. Carina je bila določena na dva odstotka in pol, prihodki pa so se v šestdesetih letih 18. stoletja povečali. Pod Heraklijem je bil ustanovljen 'mdivanbegis sasamartlo' (sodišče glavnega tajnika), kraljev Darbazi (vlada) pa je deloval kot stalno vrhovno sodišče in tajni svet. V kraljestvu sta bila dva ministra za zunanje zadeve – en kristjan in en musliman. Heraklij je ustanovil tudi policijo.{{sfn|Rayfield|2012|p=237}} Obnovljeni sta bili starodavni univerzi v Tiflisu in Telaviju.{{sfn|Allen|2023|p=201}} Heraklijeva politika in izkoriščanje kmetov s strani posestnikov sta pogosto povzročala upore. Ko je posestnik Eliozašvili zahteval več kot običajnih 50 dni dela letno na svojih posestvih, so se tlačani uprli in napadli njegovo družino, požgali njegovo cerkev in ukradli sode vina. Leta 1773 so pripadniki plemena Pšav uničili grad svojega gospodarja in ga zadržali za talca, leta 1777 pa so se kmetje Ksanija uprli Heraklijevi pobudi za ponovno vzpostavitev vojvodstva Ksani, ki ga je ukinil njegov oče. Leta 1780 je Heraklij uvedel državne obveznice, ki so bogate prisilile, da so državi posodili denar, kar je prav tako naletelo na nasprotovanje.{{sfn|Rayfield|2012|p=237}} V sedemdesetih letih 18. stoletja je Heraklij s pomočjo ruskih svetovalcev reformiral svojo vojsko, uvedel priročnike za usposabljanje in čine.{{sfn|Rayfield|2012|pp=238}} Ustanovil je polk svoje straže po evropskem vzoru.{{sfn|Allen|2023|p=201}} Vojska je imela stalne plače, vendar ji je bilo še vedno dovoljeno pleniti. Tbilisi je imel tovarno smodnika, čeprav v propadajočem stanju. Leta 1774 je Heraklij uvedel vojaško obveznost. Iz vsakega gospodinjstva je moral en moški služiti en mesec na leto na lastne stroške. Rast prebivalstva je zaostajala. Kuga je leta 1770 povzročila 4000 smrtnih žrtev.{{sfn|Rayfield|2012|pp=238-239}} Zaradi roparskih napadov Lezingov na prebivalstvo in nepripravljenosti kmetov, da bi se podredili vojaški obveznosti, je Heraklij začel najemati tuje najemnike, zlasti [[Čerkezi|Čerkeze]], ki so bili bolj civiliziran kot Lezgini in bili bolj naklonjeni Gruzijcem.{{sfn|Allen|2023|p=203}} ==Družina== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1720]] [[Kategorija:Umrli leta 1798]] [[Kategorija:Vladarji v 18. stoletju]] [[Kategorija:Gruzija]] [[Kategorija:Bagrationi]] h527smxdt2gd7pym8ole2avk3rbcf3v 6659142 6659089 2026-04-13T06:10:33Z Octopus 13285 /* Družina */ družina ... 6659142 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | type = monarh | name = Heraklij II. | full name = | image = Heraclius II of Eastern Georgia crop.png | caption = Portret Heraklija II., delo neznanega avtorja iz sredinq 18. stoletja | succession = Kralj Kartlije-Kahetije | moretext = | reign = 8. januar 1762 – 11. januar 1798 | succession1 = Kralj Kahetije | reign1 = 1744–1762 | predecessor = združitev Kartlije in Kahetije | predecessor1 = [[Tejmuraz II. Kahetski|Tejmuraz II.]] | successor1 = združitev Kartlije in Kahetije | successor = [[Jurij XII.]] | spouse = Ketevan Orbeliani ali Ketevan Mkheidze<br />Anna Abashidze<br />Darejan Dadiani | issue = {{Plainlist| * Vahtang, vojvoda Aragvija * [[Jurij XII.]] * princesa Helena * princesa Mariam * princ Levan Gruzijski * princ Iulon * princ Vahtang-Almašhan * katolikos Anton II. Gruzijski * princesa Anastazija * princesa Ketevan * princ Mirian * princ Aleksander * princesa Tekle * princ Parnaoz}} | issue-link = #Family | issue-pipe = Among others | house = [[Bagrationi]] | house-type = Dinastija | father = [[Tejmuraz II. Kahetski]] | mother = Tamara II. | birth_date = {{Birth date|df=yes|1720|11|7}} | birth_place = [[Telavi]] | death_date = {{death date and age|df=yes|1798|1|11|1720|11|7}} | death_place = | burial_date = | burial_place = Svetichovelska stolnica | signature = King Erekle II signature.svg | signature_type = Khelrtva | religion = [[Gruzinska pravoslavna cerkev]]<br>[[Slika:ხელრთვა „ერეკლე“.jpg|50px]] <br /> Kraljevi pečat }} '''Heraklij II.''' ({{lang-ka|ერეკლე II|Erekle }}), znan tudi kot '''Mali Kahet'''{{sfn|Suny|1994|page=56}} ({{lang-ka|პატარა კახი|link=no}} {{IPA|ka|pʼatʼaɾa kʼaχi|}}) iz dinastije [[Bagrationi]] je bil kralj (mepe) Kahetskega kraljestva od leta 1744 do 1762 in Kartlijsko-Kahetskega kraljestva od leta 1762 do svoje smrti leta 1798, * [[7. november|7 november]] [[1720]], † [[11. januar]] [[1798]]. V sodobnih perzijskih virih se omenja kot Erekli Kan (perzijsko: ارکلی خان), medtem ko so ga Rusi poznali kot Iraklija (rusko: Ираклий). Heraklij je latinizirana oblika njegovega imena. Odkar mu je njegov fevdni gospod [[Nadir Šah]] leta 1744 podelil Kahetijo kot nagrado za zvestobo,<ref name="The Making of the Georgian Nation">Ronald Grigor Suny. [https://books.google.com/books?id=riW0kKzat2sC&dq=erekle+appointed+king+of+kakheti+by+nader+shah&pg=PA55 "The Making of the Georgian Nation"] Indiana University Press, 1994. str. 55</ref> do takrat, ko je postal predzadnji kralj združenih kraljestev Kahetije in Kartlije v vzhodni Gruziji, velja njegova vladavina za labodji spev gruzijske monarhije.<ref>David Marshall Lang (1951). Count Todtleben's Expedition to Georgia 1769–1771 according to a French Eyewitness, str. 878. Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London, Vol. 13, No. 4.</ref> S svojo sposobnostjo in s pomočjo nemirov v Iranu po Nadir Šahovi smrti se je Heraklij uveljavil kot avtonomni vladar in prvič po treh stoletjih politično združil vzhodno Gruzijo.<ref name="books.google.nl">Ehsan Yar-Shater. [https://books.google.com/books?id=FEAOAQAAMAAJ&q=erekle+king+of+an+united+eastern+georgia ''Encyclopaedia Iranica, Vol. '''8''', parts 4–6''] Routledge & Kegan Paul, str. 541</ref> Med svojo vladavino je poskušal posodobiti vlado, gospodarstvo in vojsko. Zaradi notranjih in zunanjih groženj negotovi gruzijski neodvisnosti in njeni začasni hegemoniji v vzhodnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]], je leta 1783 svoje kraljestvo postavil pod formalno rusko zaščito, vendar ta poteza ni preprečila perzijskega opustošenja Gruzije leta 1795. Heraklij je umrl leta 1798 in prestol zapustil svojemu umirajočemu dediču [[Jurij XII.|Juriju XII.]] ==Zgodnja leta== Heraklij je bil rojen 7. novembra 1720 v [[Telavi]]ju, glavnemu mestu [[Kahetija|Kahetije]], kot sin [[Tejmuraz II. Kahetski|Tejmuraza II. Kahetskega]] in njegove žene Tamare Kartlijske, hčere Vahtanga VI. Njegovo otroštvo in zgodnja najstniška leta so sovpadala z osmansko okupacijo Kahetije od leta 1732 do 1735. Okupacija je bila posledica dveh zaporednih osmanskih pohodov leta 1734 in 1735, v katerih so izgnali perzijske čete Nadir Šaha. Perzijci so hitro ponovno vzpostavili svojo oblast nad Gruzijo. Tejmuraz se je postavil na perzijsko stran in bil v zahvalo postavljen za perzijskega valija (guvernerja) v Kahetiji, medtem ko je bil Kilidž Ali-kan (Handžal) postavljen za guvernerja sosednje [[Kartlija|Kartlije]].{{sfn|Suny|1994|page=55}}{{sfn|Hitchins|1998|pages=541–542}} Številni gruzijski plemiči niso hoteli sprejeti nove oblasti in so se uprli zaradi visokih davkov, ki jih je Nadir Šah naložil gruzijskim provincam. Tejmuraz in Heraklij sta kljub temu ostala zvesta šahu, deloma tudi zato, da bi preprečila vrnitev rivalske veje Muhranijev, katere padec v začetku 1720. let je odprl pot Tejmurazovemu prihodu na oblast v Kartliji. Med letoma 1737 in 1739 je Heraklij poveljeval gruzijskim pomožnim silam med Nadirjevo ekspedicijo v Indijo in si pridobil sloves sposobnega vojaškega poveljnika.<ref>{{Cite book |last=Lang |first=David Marshall |author-link= |title=The Last Years of the Georgian Monarchy, 1658–1832 |publisher=Columbia University Press |year=1957 |location=New York |pages=142 |lccn=56-6814}}</ref> Nato je služil kot poročnik svojemu očetu in prevzel regentstvo, ko je bil Tejmuraz leta 1744 na kratko poklican na posvetovanja v perzijsko prestolnico [[Isfahan]]. V tem času je Heraklij preprečil poskus državnega udara rivalskega gruzijskega princa Abdulaha Bega iz dinastije Muhrani in pomagal Tejmurazu zatreti aristokratsko opozicijo perzijski hegemoniji, ki jo je vodil Givi Amilahvari. Za nagrado je Nadir šah leta 1744 Tejmurazu podelil kraljevanje v Kartliji in Herakliju kraljevanje v Kahetiji<ref name="The Making of the Georgian Nation" /> ter uredil poroko svojega nečaka in naslednika Ali-Koli kana s Tejmurazovo hčerko Ketevan.<ref name="Iranica2">Keith Hitchens. [https://www.iranicaonline.org/articles/erekle-ii ''Erekle II'']. Encyclopædia Iranica Online, 1998. Pridobljeno 1. aprila 2024</ref> ===Nadirjeva smrt in Heraklijeva vladavina v Kahetiji=== Obe gruzijski kraljestvi sta še naprej plačevali velike davke Perziji, dokler ni bil Nadir leta 1747 umorjen. Tejmuraz in Heraklij sta izkoristila nastalo politično nestabilnost v Perziji za uveljavitev svoje neodvisnosti in izgon perzijskih garnizij z vseh ključnih položajev v Gruziji, vključno s [[Tbilisi]]jem. S tesnim sodelovanjem jima je uspelo preprečiti nov upor muhranskih podpornikov, ki ga je leta 1748 spodbudil Adel Šahov brat Ibrahim Kan. Sklenila sta protiperzijsko zavezništvo z [[azerbajdžan]]skimi kani, ki so bili še posebej ranljivi za agresijo perzijskih vojskovodij, in so se priznali Heraklijevo prevlado v vzhodnem Zakavkazju. Leta 1749 je Heraklij zasedel Erevan in junija 1751 v bitki pri Kirkbulahu premagal veliko vojsko pod poveljstvom pretendenta za perzijski prestol in svojega nekdanjega zaveznika Azad Kana Afgana. {{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} Po teh dogodkih si je Heraklij lahko v veliki meri privoščil ignoriranje spreminjajočih se razmer južno od reke Aras. {{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} Leta 1752 so gruzijski kralji poslali v Rusijo delegacijo z zahtevo po 3000 ruskih vojakih ali subvenciji, ki bi jim omogočila najem čerkeških najemnikov za napad na Perzijo in vzpostavitev proruske vlade na osvojenem ozemlju. Delegacija ni dosegla nobene od zahtev, ker je bil ruski dvor zaposlen z evropskimi zadevami.<ref name="Iranica2"/> ==Kralj Kartlije in Kahetije== [[Slika:The Palace of King Erekle II.jpg|thumb|right|Palača Heraklija II. v [[Telavi]]ju]] [[Slika:Erekle II royal charter.jpg|thumb|Listina kralja Heraklija II.]] Približno v istem času je postalo očitno, da Mašhad ni več sedež perzijske vlade.<ref name="Iranica2"/> Leta 1762 je Tejmuraz II. umrl med diplomatsko misijo na dvoru v Sankt Peterburgu. Kot kralj Kartlije ga je nasledil Heraklij, s čimer se je vzhodna Gruzija prvič po treh stoletjih politično združila.<ref name="books.google.nl"/> V letih 1762–1763, med pohodi Karima Kana Zanda v Azerbajdžanu, se mu je Heraklij II. de iure podredil in od njega prejel naziv valija (guverner, podkralj) Gordžestana (Gruzije). Vali je bil tradicionalen safavidski položaj, ki je bil do takrat prazen.{{sfn|Fisher|Avery|Hambly|Melville|1991|p=96}} ===Zavezništvo z Rusijo=== V zunanji politiki se je Heraklij osredotočal predvsem na iskanje zanesljivega zaščitnika, ki bi zagotovil obstoj Gruzije. Rusijo je izbral ne le zato, ker je bila pravoslavna, ampak tudi zato,<ref name="LANG"/> ker bi lahko služila kot povezava z Evropo, ki jo je imel za zgled za razvoj Gruzije kot moderne države. Heraklijevo začetno sodelovanje z Rusijo se je izkazalo za razočarajoče. Njegova udeležba v [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni (1768–1774)]] ni privedla do pričakovane osvojitve osmanskih južnih gruzijskih ozemelj, saj so se ruski poveljniki v Gruziji obnašali zelo pokroviteljsko, pogosto celo zahrbtno,<ref name="LANG">David Marshall Lang (1962). ''A Modern History of Georgia'', str. 35–36. London: Weidenfeld and Nicolson.</ref> carica Katarina II. pa je kavkaško fronto obravnavala zgolj kot sekundarno prizorišče vojaških operacij. Heraklij si je kljub temu še naprej prizadeval za trdnejšo zavezništvo z Rusijo, njegova neposredna motivacija pa so bili poskusi perzijskega vladarja Karima Kana, da bi Gruzijo vrnil v perzijsko vplivno sfero. Karimova smrt leta 1779 je Heraklija začasno rešila perzijske nevarnosti, saj je Perzijo spet zajel kaos. <ref name="Iranica2"/> Leta 1783 je ruska širitev proti jugu na [[Krim (polotok)|Krim]] pripeljala Kavkaz v interesno sfero Katarine II. Z [[Georgijevski sporazum|Georgijevskim sporazumom]] iz leta 1783 je Heraklij končno dobil jamstva, ki jih je zahteval od Rusije, in Gruzijo spremenil v ruski protektorat. Heraklij je pred tem formalno zavrnil vse pravne vezi s Perzijo in svojo zunanjo politiko postavil pod ruski nadzor. Med [[Rusko-turška vojna (1787–1792)|rusko-turško vojno (1787–1792)]] je majhna ruska vojska s sedežem v Tbilisiju zapustila Gruzijo in Heraklij se je moral sam soočiti z novo perzijsko grožnjo. Leta 1790 je sklenil [[Iberski sporazum]] z zahodnogruzijskimi državami. ===Kadžarjeva invazija=== [[Slika:Heraclius II of Georgia, copy by Grigory Gagarin.jpg|thumb|Grigorij Gagarin: Heraklij II. (kopija)]] Mohamed Kan Kadžar, ki mu je do leta 1794 uspelo pod svojo trdno oblast dobiti večino osrednje Iranske planote, je želel oživiti Perzijsko cesarstvo, v katero bi ponovno vključil tudi Kavkaz. Leta 1795 je po hitri ponovni osvojitvi večjega dela jugovzhodnega Kavkaza od Heraklija zahteval, da ponovno prizna perzijsko suverenost, in mu v zameno obljubil, da ga bo potrdil za valija. Heraklij je zahtevo zavrnil in septembra 1795 je perzijska vojska s 35.000 možmi vdrla v Gruzijo. V pogumni obrambi Tbilisija v bitki pri Krcanisiju, v kateri je kralj osebno sodeloval v predhodnici, je bila Heraklijeva majhna vojska 5000 mož skoraj popolnoma uničena, Tbilisi pa popolnoma izropan. Heraklija in nekaj njegovih družinskih članov so njegovi telesni stražarji odpeljali na varno. Perzijska invazija je Gruziji zadala hud udarec, od katerega si ni opomogla. Heraklij se je moral kljub temu, da so ga Rusi v kritičnem trenutku pustili na cedilu, še vedno zanašati prav nanje. Leta 1796 se je boril ob boku ruskih ekspedicijskih sil, ki jih je Katarina poslala v Perzijo, njena nenadne smrt istega leta pa je povzročila tudi nenadno spremembo politike na Kavkazu. Njen naslednik Pavel I. je ponovno umaknil vse ruske čete iz regije. Aga Mohamed je začel svojo drugo kampanjo, tokrat zato, da bi kaznoval Gruzijce zaradi njihovega zavezništva z Rusijo. Atentat nanj leta 1797 je Kartliji in Kahetiji prihranil še večje opustošenje.<ref name="Iranica2" /> Zgodaj spomladi leta 1796 je Heraklij poslal Aleksandra in Davida Batonišvilija v Gandžo, da bi kaznovala Džavada kana, ki ga je že oblegal Ibrahim Halil Kan iz Karabaškega kanata. Ko je Ibrahim Halil Kan izvedel za napredovanje Gruzijcev, se je začel z Džavadom Kanom pogajati o poravnavi. Prisilil ga je, da plača odškodnino v višini 10.000 rubljev in mu preda sina in sestro za talca. Potem se je umaknil v svojo trdnjavo v Karabahu. Ko so Gruzijci prispeli v Gandžo, so začeli sami oblegati mesto. Džavad kan je iz strahu pred maščevanjem Gruzijcev zaprosil za mir in jim poslal ključe mesta. Herakliju je vrnil 400 gruzijskih ujetnikov, Heraklij pa je kanu naložil letni davek v višini 15 tisoč manatov.<ref>{{Cite book |last=Sanikidze |first=Levan |title=Unsharpened swords |date=1991 |isbn=978-9941-32-824-4 |edition=Merani |location=Tbilisi |pages=828}}</ref> ===Denar=== Heraklijeva nenavadna dvojnost med njegovo vladavino se odraža tudi v njegovih kovancih.{{sfn|Perry|2006|pages=108–109}} Njegovi srebrniki so bili kovani z imenom Ismaila III. ali z napisom v slogu "Zanda ja karim" ("O, milostljivi"), s katerim so se sklicevali na Boga, napisi pa so se dejanski nanašali na Karima kana Zanda.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Te srebrnike so kovali v Tbilisiju do leta 1799, se pravi še približno dvajset let po smrti Karima kana Zanda.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Sočasni bakreni kovanci, kovani v Tbilisiju, so nosili tri vrste ikonografije: krščansko, gruzijsko in imperialno rusko, kot je dvoglavi orel.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} Srebrniki, kovani s sklicevanjem na Karima kana Zanda, so bili uporabni tudi v Perziji, medtem ko so bili bakreni kovanci kovani le za lokalno rabo.{{sfn|Perry|2006|p=108-109}} ===Dvor, prizadevanja in zadnja leta=== Heraklij II. je na svojem dvoru ohranil nekaj perzijskega razkošja, vendar je sprožil ambiciozen program evropeizacije, ki so ga podpirale gruzijske intelektualne elite. Pri tem ni bil izjemno uspešen, ker je bila Gruzija fizično izolirana od Evrope in je morala vsa razpoložljiva sredstva porabiti za obrambo svoje krhke neodvisnosti. Prizadeval si je pridobiti podporo evropskih sil in privabiti zahodne znanstvenike in tehnike, da bi njegovi državi omogočili dostop do najnovejših vojaških in industrijskih tehnik. Njegov slog vladanja je spominjal na takratne razsvetljene despote v Srednji Evropi. Izvajal je izvršilno, zakonodajno in sodno oblast ter skrbno nadziral dejavnosti vladnih oddelkov. Heraklijev glavni cilj v notranji politiki je bil nadaljnja centralizacija vlade z istočasnim zmanjšanjem moči aristokracije. V ta namen je poskušal ustvariti vladajočo elito, sestavljeno iz njegovih agentov, ki bi v lokalnih zadevah nadomestili sebično aristokratsko gospodo. Hkrati je spodbujal kmečke vazale, naj zagotovijo vojaško silo, potrebno za premagovanje odpora aristokracije in zaščito države pred nenehnimi plenilskimi napadi iz Dagestana. Heraklij je umrl leta 1798, še vedno prepričan, da lahko le ruska zaščita zagotovi obstoj njegove države. Nasledil ga je šibek in bolehen sin Jurij XII., po čigar smrti je car Pavel I. leta 1801 priključil Kartlijo in Kahetijo k Rusiji, s čimer je končal tako neodvisnost Gruzije kot tisočletno vladavino dinastije [[Bagrationi]]. ===Reforme=== Med svojim vladanjem je uvedel več reform. V Tbilisiju je leta 1749 ustanovil svojo tiskarno, v kateri je želel tiskati kanonična liturgična besedila in standardizirati [[Gruzinščina|gruzijski jezik]]. Med njegovim vladanjem je bilo natisnjenih več kot 40 naslovov, skoraj vsi liturgični, v nakladi do 1000 izvodov.{{sfn|Rayfield|2012|p=234}} Okrepil je kraljevo oblast in jo organiziral po ruskem vzoru. Prizadeval si je ponovno naseliti Kartlijo in Kahetijo, zapuščeni zaradi nenehnih vojn in socialnih razlogov. V ta namen je imenoval agente, ki so bili zadolženi za vrnitev tlačanov, pobeglih v Nahičevan in Karabah, nazaj na njihovo zemljo, lahko tudi s silo. Priseljence je zvabil tudi z davčnimi olajšavami. Heraklij je odobril nasilje za preprečevanje uporov tlačanov. Za njihove pobege so bili pogosto krivi sami posestniki, tudi zaradi spolnih zlorab svojih tlačanov. Za slednje so bile uvedene stroge kazni.{{sfn|Rayfield|2012|p=236}} Heraklij je imel težave z discipliniranjem svojih plemičev{{sfn|Allen|2023|p=201}} in dvakrat, leta 1754 in 1770, prepovedal prodajo tlačanov brez zemlje. On, katolikos in Darbazi so napovedali, da bodo vojni ujetniki in sužnji postali svobodni kmetje na kronskih zemljiščih. Pod Heraklijevo vladavino se je število svobodnjakov povečalo, ker so to postali nekateri cerkveni tlačani in vojaki veterani, na splošno pa so kmetje večinoma ostali tlačani. Heraklij je posodobil kmetijstvo z gojenjem novih sort [[Žito|žita]] v Tušetiji. Žito je postalo cenejše in lakote so prenehale. Kmetje so plačevali davke v sadju ali orehih. Tovarne so proizvajale sladkor, steklo, tkanine in orožje. Vsako leto so proizvedli pol tone srebra.{{sfn|Rayfield|2012|p=237}} Srebro so v nahajališčih zlata in srebra v Akhtali pridobivali najeti grški rudarji iz Levana.{{sfn|Allen|2023|p=201}} V kraljestvu so bili sprejeti zakoni o dedovanju, ki so zaščitili premoženja trgovcev pred krono. Carina je bila določena na dva odstotka in pol, prihodki pa so se v šestdesetih letih 18. stoletja povečali. Pod Heraklijem je bil ustanovljen 'mdivanbegis sasamartlo' (sodišče glavnega tajnika), kraljev Darbazi (vlada) pa je deloval kot stalno vrhovno sodišče in tajni svet. V kraljestvu sta bila dva ministra za zunanje zadeve – en kristjan in en musliman. Heraklij je ustanovil tudi policijo.{{sfn|Rayfield|2012|p=237}} Obnovljeni sta bili starodavni univerzi v Tiflisu in Telaviju.{{sfn|Allen|2023|p=201}} Heraklijeva politika in izkoriščanje kmetov s strani posestnikov sta pogosto povzročala upore. Ko je posestnik Eliozašvili zahteval več kot običajnih 50 dni dela letno na svojih posestvih, so se tlačani uprli in napadli njegovo družino, požgali njegovo cerkev in ukradli sode vina. Leta 1773 so pripadniki plemena Pšav uničili grad svojega gospodarja in ga zadržali za talca, leta 1777 pa so se kmetje Ksanija uprli Heraklijevi pobudi za ponovno vzpostavitev vojvodstva Ksani, ki ga je ukinil njegov oče. Leta 1780 je Heraklij uvedel državne obveznice, ki so bogate prisilile, da so državi posodili denar, kar je prav tako naletelo na nasprotovanje.{{sfn|Rayfield|2012|p=237}} V sedemdesetih letih 18. stoletja je Heraklij s pomočjo ruskih svetovalcev reformiral svojo vojsko, uvedel priročnike za usposabljanje in čine.{{sfn|Rayfield|2012|pp=238}} Ustanovil je polk svoje straže po evropskem vzoru.{{sfn|Allen|2023|p=201}} Vojska je imela stalne plače, vendar ji je bilo še vedno dovoljeno pleniti. Tbilisi je imel tovarno smodnika, čeprav v propadajočem stanju. Leta 1774 je Heraklij uvedel vojaško obveznost. Iz vsakega gospodinjstva je moral en moški služiti en mesec na leto na lastne stroške. Rast prebivalstva je zaostajala. Kuga je leta 1770 povzročila 4000 smrtnih žrtev.{{sfn|Rayfield|2012|pp=238-239}} Zaradi roparskih napadov Lezingov na prebivalstvo in nepripravljenosti kmetov, da bi se podredili vojaški obveznosti, je Heraklij začel najemati tuje najemnike, zlasti [[Čerkezi|Čerkeze]], ki so bili bolj civiliziran kot Lezgini in bili bolj naklonjeni Gruzijcem.{{sfn|Allen|2023|p=203}} ==Družina== [[Slika:Tomb of Erekle II.jpg|thumb|200px|Grobnica Heraklija II. v Svetichovelski stolnici]] Heraklij II. je bil poročen trikrat. Najprej se je leta 1738 poročil s princeso Ketevan Orbeliani ali leta 1740 s princeso Ketevan Pkheidze.<ref name="burke3">Hugh Montgomery-Massingberd, ur. Burke's Royal Families of the World, Volume II, 1980. ''The Royal House of Georgia'', str. 66–69</ref> Po nedavno uveljavljeni različici je Heraklij princeso Orbeliani še pred porolo zapustil in se namesto z njo poročil s princeso Mkheidze, ki je umrla leta 1744. V prvem zakonu je imel Heraklij dva otroka. Leta 1745 se je Heraklij poročil s princeso Ano Abašidze (r. 1730, u. 7. december 1749), s katero je imel tri otroke, med njimi prestolonaslednika [[Jurij XII. Gruzijski|Jurija XII. Gruzijskega]]. Po smrti Ane Abašidze leta 1749 se je naslednje leto poročil s princeso Darejan Dadiani (r. 20. julij 1734, u. 8 November 1808), s katero je imel triindvajset otrok. ==Zapuščina== Kralj Heraklij ima med gruzijskimi monarhi posebno mesto. Njegovo ime je med Gruzijci povezano z viteštvom in hrabrostjo. V nasprotju s tem mnenjem je Heraklijeva odločitev, da podpiše [[Georgijevski sporazum]] z Rusijo, med Gruzijci sporna že od 19. stoletja. Na sporazum se gleda zelo različno. Povezovanje s pravoslavno Rusijo bi lahko bilo izjemnega pomena za ohranitev gruzijske narodnosti, medtem ko bi evropska kultura lahko predstavljala grožnjo gruzijski duhovnosti, zlasti pravoslavnemu krščanstvu kot stebru gruzijstva. Drugi, ki imajo bolj prozahodne poglede, poudarjajo, da je kralj Heraklij Rusijo videl kot okno v evropsko civilizacijo.<ref>{{Cite book |last=Batiashvili|first=Nutsa |url=https://books.google.com/books?id=5sI2DwAAQBAJ|title=The Bivocal Nation: Memory and Identity on the Edge of Empire|date=2017 |publisher=Springer Press|isbn=978-3319622866 |pages=176–182}}</ref> V čast njegovemu spominu se vsako leto 7. novembra v Heraklijevi palači v Telavi v vzhodni Gruziji praznuje Erekleoba.<ref>{{cite web |url=https://agenda.ge/en/news/2022/4318|title=Eastern Georgia's Telavi celebrates national holiday Erekleoba at King Erekle II palace|date=6 November 2022 |publisher=Agenda.ge |access-date=6 November 2022 }}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1720]] [[Kategorija:Umrli leta 1798]] [[Kategorija:Vladarji v 18. stoletju]] [[Kategorija:Gruzija]] [[Kategorija:Bagrationi]] nvhjhldgzou0dh00sgel62yybe2dfb5 Łukasz Kruczek 0 600854 6659150 6658894 2026-04-13T06:58:39Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6659150 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Łukasz Kruczek [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | fullname = Łukasz Paweł Kruczek | image = <!-- WD --> | nationality = {{POL}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[AZS-AWF Katowice]] | personalbest = 186 m ([[Letalnica bratov Gorišek|Planica]] 2001) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1996]] | career_end = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2002|2002]] | olympicteams = 1 | olympicmedals = | worldsteams = 1 | worldmedals = | wcwins = | wcpodiums = | medaltemplates = }} '''Łukasz Paweł Kruczek''', [[Poljaki|poljski]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]] in [[trener]], * [[1. november]] [[1975]], [[Buczkowice]], [[Poljska]].<ref name="Olimpijski.pl">{{cite web |url=https://olimpijski.pl/olimpijczycy/lukasz-kruczek/ |title=Łukasz Kruczek |website=Olimpijski.pl |language=pl |publisher=[[Poljski olimpijski komite]] |access-date=2026-04-12}}</ref> Je nekdanji član kluba [[AZS-AWF Katowice]] in poljske moške skakalne reprezentance. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 27. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1996]] na domači tekmi v [[Zakopane|Zakopanah]] s 43. mestom. 17. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1999|1999]] se je na tekmi na istem prizorišču prvič uvrstil med dobitnike točk s 25. mestom. Prva uvrstitev v prvo petnajsterico mu je uspela 29. novembra [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2000|1999]] s 14. mestom v [[Kuopio|Kuopiu]], kar je njegova najboljša uvrstitev kariere. Skupno je dosegel štiri uvrstitev v točke na posamičnih tekmah svetovnega pokala, na ekipnih tekmah pa je dosegel tretje mesto 9. decembra [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2002|2001]] v [[Beljak]]u. Na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]] je nastopil leta [[Zimske olimpijske igre 1998|1998]], ko je dosegel 45. mesto na posamični tekmi na veliki skakalnici in osmo mesto na ekipni tekmi. Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1997|1997]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1999|1999]], ko je dosegel svoji najboljši uvrstitvi z 32. mestom posamično na veliki skakalnici in devetim mestom na ekipni tekmi. Na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|svetovnih prvenstvih v poletih]] je nastopil leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1996|1996]], ko je dosegel svojo 46. mesto na posamični tekmi.<ref name="Olimpijski.pl"/> Po končani karieri skakalca je deloval kot pomočnik trenerja pri [[Heinz Kuttin|Heinzu Kuttinu]] in [[Hannu Lepistö|Hannuju Lepistöju]], marca 2008 pa je postal glavni trener moške poljske reprezentance.<ref>{{cite news|url=https://sportowefakty.wp.pl/skoki-narciarskie/743684/lukasz-kruczek-wroci-do-pracy-w-polsce-w-jakims-charakterze-to-mozliwe|author=Piotr Szarwark|title=Łukasz Kruczek wróci do pracy w Polsce? "W jakimś charakterze to możliwe"|language=pl|date=17 March 2018|accessdate=5 May 2018}}</ref> Pod njegovim vodstvom je bila poljska reprezentanca uspešna, posebej [[Kamil Stoch]], ki je postal svetovni in olimpijski prvak ter zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala. V letih 2013 in 2014 je bil izbran za poljskega trenerja leta. Poljsko reprezentanco je vodil do leta 2016, ko je prevzel vodenje moške italijanske reprezentance<ref>{{cite news|url=http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=lukasz-kruczek-new-head-coach-italy.html|title=Lukasz Kruczek new head coach in Italy|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|date=19 April 2016|accessdate=5 May 2018}}</ref> in je vodil do leta 2019. Istega leta je prevzel vodenje ženske poljske reprezentance ter je vodil do leta 2022.<ref>{{cite news|url=https://www.skijumping.pl/wiadomosci/26392/lukasz-kruczek-obejmuje-kadre-pan-marcin-bachleda-zostaje-w-sztabie/|title=Łukasz Kruczek obejmuje kadrę pań: Marcin Bachleda zostaje w sztabie|author=Tadeusz Mieczyński und Dominik Formela|work=skijumping.pl|language=pl|date=2019-04-29|accessdate=2019-04-29}}</ref> Leta 2020 je postal tehnični delegat in sodnik pri [[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]].<ref>{{cite news|url=https://www.skijumping.pl/wiadomosci/27375/polki-wystartuja-w-japonii-kruczek-delegatem-technicznym-fis/|title=Polki wystartują w Japonii, Kruczek delegatem technicznym FIS|author=Dominik Formela|work=skijumping.pl|language=pl|date=2020-01-05|accessdate=2020-01-05}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Kruczek, Łukasz}} [[Kategorija:Poljski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Poljsko]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 1998]] [[Kategorija:Poljski trenerji smučarskih skokov]] py3f3nyjnuha7asxdcgokx03zg6jvyv Piejūra 0 600864 6658987 2026-04-12T12:30:11Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6658987 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Piejūra | iucn_category = <!--Not reported (see https://www.protectedplanet.net/555580675)--> | photo = File:Garezers 03.jpg | photo_caption = Bank of Garezers lake | map = Latvia | relief = 1 | location = [[Riga]], občini Carnikava in Saulkrasti, [[Latvija]] | lat_d = 57 | lat_m = 07 | lat_s = 15 | lat_NS = N | long_d = 24 | long_m = 13 | long_s = 52 | long_EW = E | display = inline,title | mapframe-length_km = 36,6 | area = 4180 ha | created = 1962 | operator = Pierīgas reģionālā administrācija | designation = [[Naravni rezervat]], [[Natura 2000]] (LV0301700)<ref name="Natura2000">[https://eunis.eea.europa.eu/sites/LV0301700 Piejura]</ref> }} Parki Dabas '''Piejūra''' (dobesedno 'Naravni park Piejūra' ali 'Obmorje') je naravni park ob [[Riški zaliv|Riškem zalivu]] v [[Latvija|Latviji]], ustanovljen leta 1962. Je zavarovan naravni rezervat in območje [[Natura 2000]]. Park se razteza 36,6 kilometra na 4180 hektarjih površine od [[Riga|Rige]], skozi občino Carnikava do Saulkrastija. Je priljubljena sezonska rekreacijska lokacija, predvsem zaradi dostopa do plaže. Park je znan po svojih zaščitenih [[biotop]]ih, zlasti [[sipina]]h in borealnih gozdovih. Načrt ohranjanja parka za leto 2020 naprej je bil razvit v okviru projekta ''LIFE CoHaBit''. == Lega == Naravni park je zavarovano območje, ki je v Latviji razglašeno za naravni rezervat, in območje Natura 2000.<ref name="Daba">{{cite web |url=https://www.daba.gov.lv/lv/piejura |language=lv |title=Piejūra |date=24 October 2020 |publisher=Administration of Latvian Environmental Protection Fund}}</ref> Je tretji najstarejši naravni park v Latviji.<ref name="RigasMezi">{{cite web |url=https://www.rigasmezi.lv/lv/atputas_iespejas/piejuras_dabas_parks/Piejuras-dabas-parks/ |language=lv |title=Piejūras dabas parks |trans-title=Nature Park Piejura |publisher=Rīgas Meži}}</ref> Park je bil ustanovljen predvsem za ohranjanje biotopov. Konkreten cilj je spodbujanje sobivanja oligotrofnih do mezotrofnih rastlin v mezotrofnih jezerih, ki jim primanjkuje mineralov, in na njihovih obalah.<ref name="Daba"/> Površina parka je 4180 hektarjev.<ref name="RDPAP_Plan">{{cite web |url=https://dabasparkspiejura.lv/images/DP_Piejura_20_DAP.pdf |language=lv |title=Dabas parka "Piejūra" dabas aizsardzības plāns |trans-title=Nature Protection Plan for Nature Park Piejura |publisher=Riga City Council City Development Department}}</ref> Ozemlje je v ''Rīgavas līdzenums'' (Rigavska ravnica) v obalnem območju ''Piejūras zemiene'' (Obmorska nižina). Park se razteza 36,6 kilometra vzdolž obale Riškega zaliva, s širino do 2,8 kilometra in zavzema 7 % obalnega območja Latvije. Ozemlje se razteza od vasi Vakarbuļļi severozahodno od Rige, skozi občino Carnikava in do reke Inčupe jugozahodno od Saulkrastija.<ref name="DPP_Territory">{{cite web |url=https://dabasparkspiejura.lv/index.php/lv/par-projektu/teritorija |language=lv |title=Teritorija |trans-title=Territory |publisher=Dabas aizsardzības pārvalde |date=21 February 2017 }}</ref> Park meji na ustja rek Lielupe in [[Zahodna Dvina]] ter vključuje 1,6 kilometra ustja reke [[Gauja (reka)|Gauja]]. Park je v pretežno državni lasti (56 %), občin (40 %) in le 4 % v zasebni lasti.<ref name="RDPAP_CoHaBit">{{cite web |url=https://www.rdpad.lv/apstiprinats-dabas-parka-piejura-dabas-aizsardzibas-plans-2020-2031/ |language=lv |title=Apstiprināts dabas parka "Piejūra" dabas aizsardzības plāns (2020.–2031.) |trans-title=Nature Protection Plan for Nature Park Piejura (2020–2031) Has Been Approved |publisher=Riga City Council City Development Department}}</ref> Na območju je malo stalnih prebivalcev in večina infrastrukture je zunaj območja. Park je razdeljen na 3 funkcionalne cone: naravni rezervat, naravni park in nevtralne cone.<ref name="RDPAP_CoHaBit"/> == Geologija == Teren, debel od 40–50 metrov do 80–100 metrov, je sestavljen iz peska, alevritov in glinenih usedlin, predvsem iz Baltskega ledenega jezera, Litorinskega morja in njegovih lagun, pa tudi iz aluvialnih rečnih in deltnih sedimentov. Večina ozemlja je prekrita s približno 2 metra debelim peščenim sedimentom, z grebeni sipin do 10–25 metrov. Višina večine ozemlja se giblje med 3 in 7 metri, z grebeni sipin do 20–28 metrov. Novejša zahodna stran je visoka le 0,5–1,5 metra. == Ekologija == 80 % površine parka so [[gozd]]ovi, 10 % plaže in sipine, le 2 % pa človeška infrastruktura. Park vsebuje 24 identificiranih biotopov EU, ki predstavljajo 84 % ozemlja. Najpogostejši biotopi so gozdnate obalne sipine (2180), fiksne obalne 'sive' sipine z zelnato vegetacijo (2130) in stari borealni gozdovi (9010). Drugi manj pogosti biotopi in tisti, ki so varstveno pomembni, so embrionalno premikajoče se sipine (2110), predsipine (2120), gozdnate obalne sipine in stari borealni gozdovi,<ref name="Daba"/> severni borealni aluvialni travniki (6450) in borealni baltski obalni travniki (1630).<ref name="DPP_Territory"/> Tukaj najdemo številne redke rastlinske in živalske vrste. Rastlinske vrste so določene predvsem na podlagi peščene podlage parka, visoke gladine [[podtalnica|podtalnice]] in slabe naravne drenaže. Tukaj najdemo številne redke vrste vaskularnih rastlin. Park je ena najpomembnejših migracijskih poti ptic v Evropi. Tukaj lahko najdemo različne vodne ptice in ptice pevke, vključno z opazovanji [[velika uharica|velike uharice]] in [[ribji orel|ribjih orlov]]. === Gozdovi === Gozdovi zavzemajo 72 % oziroma 2991,8 hektarjev površine parka in imajo visoko kulturno in ekosistemsko regulacijsko vrednost. Gozdovi se razlikujejo med novimi in starimi gozdovi, odvisno od tal in gozdarskih praks. 80 % gozdov so suhi borovi gozdovi, ki so nastali na grebenih in hribih sipin. Na mnogih lokacijah so bili zasajeni gosti borovi sestoji, da bi ustavili zdaj mirujoče premikajoče se sipine. V zadnjih letih ni bilo bistvenih sprememb v gozdnih biotopnih območjih, čeprav so nekatere 'sive' sipine postale gozdnate obalne sipine. Na te gozdove najbolj vplivajo rekreacijski in turistični antropogeni učinki – peš promet, odlaganje smeti, slabo gozdarstvo prakse. Obstaja šest gozdnih biotopov, zaščitenih s strani EU in Latvije, gozdnate obalne sipine pa predstavljajo 93 % gozdov v parku. Drugi gozdni biotopi zasedajo relativno majhna območja in so stari borealni gozdovi, listopadni močvirni gozdovi (9080), barjanski gozdovi (91D0), aluvialni gozdovi (91E0) in gozdovi, bogati z zelišči (9050). Naravne in zasajene gozdnate obalne sipine zavzemajo 2769 hektarjev površine in se gibljejo med kompaktnimi skupinami sipin do širokih nizov sipin ter širokimi medsipinskimi depresijami in se lahko prekrivajo s starimi borealnimi gozdovi. Ti predvsem borovi in ​​redkejši smrekovi gozdovi so večinoma suhi, s slabo cirkulacijo mineralov, hranil in vode. V medsipinskem območju V kotlinah je nekaj mešanih vlažnih gozdov z mešanico breze, črne jelše in borov. Latvija je ena redkih držav EU, ki ima še vedno naravne gozdnate obalne sipine, zlasti brez preoblikovanja. Ocenjena kakovost biotopov gozdov se giblje med slabo in odlično, s potencialom za izboljšanje slabših območij z ustreznim vzdrževanjem. Približno 500 hektarjev je starih borovih sestojev, ki so najbolj podobni naravnim gozdovom, nekateri pa dosegajo starost 250 let. Te lokacije imajo največjo vrstno raznolikost in najugodnejše pogoje, čeprav so novejše regije kljub temu pomemben habitat. Tukaj najdemo različne redke in ogrožene vrste, kot so [[navadni kosmatinec]] (''Pulsatilla pratensis''), ''Dianthus arenarius'', Temnordeča močvirnica (''Epipactis atrorubens''), dvolistni vimenjak (''Platanthera bifolia''), ''Lycopodium annotinum'' in Kijasti lisičjak (''Lycopodium clavatum''). V laguni Garciems najdemo stare borealne gozdove s suhimi tlemi in z zelišči bogate gozdne biotope, ki domujejo številnim redkim vrstam. Gozdno raznolikost dopolnjujejo barjanski gozdovi in ​​listopadni močvirski gozdovi, ki jih najdemo v medsipinskih kotanjah z vlažnimi, mineralno bogatimi tlemi, medtem ko aluvialni gozdovi rastejo v bližini rek. === Sipine in plaže === Tukaj najdemo tri biotope sipin, ki jih varuje EU – embrionalne premikajoče se sipine, predsipine in 'sive' sipine. Sipine v parku so vse leto zelo dragocen vir za rekreacijo, turizem in šport, zlasti zaradi bližine najbolj poseljenih območij Latvije. So tudi učinkovita ovira za uravnavanje erozije pred vplivi morja. Na splošno so sipine dovzetne za antropogene in naravne mehanske poškodbe, invazivne vrste in evtrofikacijo. Embrionalne sipine, ki nastanejo iz izpranega peska in močnega vetra, so na latvijski obali redke, v parku pa je 18,1 hektarja. Površina predsipin se je z leti zmanjševala, verjetno zaradi antropogenih vplivov in rekreacijskih del za izboljšanje plaž, ki preprečujejo nastanek novih predsipin, čeprav so geološke razmere sicer ugodne in sicer vzdolž plaž Vakarbuļļi, Daugravgrīva in Vecāķi. Predsipine so pogosto vzdolž plaže na površini 52,8 hektarja in so dom litoralnih in psamofitskih rastlinskih vrst. Številne predsipine so se preoblikovale ali so bile sčasoma prerazvrščene v 'sive' sipine, zato se je njihova absolutna površina zmanjšala. Med Lielupejem in Zahodno Dvino ne nastajajo nove predsipine, medtem ko se nove oblikujejo okoli Lilaste. 'Sive' sipine so v parku pogoste in pokrivajo 279,7 hektarja. Te kserofitne sipine gostijo veliko raznolikost rastlinskih vrst in združb. Je glavni habitat za redke rastlinske vrste, kot so ''Dianthus arenarius'', ''Alyssum gmelinii'' in ''Pulsatilla pratensis''. Območje, razvrščeno kot 'sive' sipine, se je z leti znatno povečalo tako zaradi preoblikovanja predsipin kot tudi zaradi natančnejše klasifikacije, vključno z dodatkom odprtih območij v bližnjih gozdovih. 'Sive' sipine so tudi dovzetne za zaraščanje in prerastanje v 'rjave' gozdnate sipine. V parku sta dve opazovalni postaji za plaže – ena v Daugavgrīvi in ​​ena v Lilasteju. V Daugavgrīvi se embrionalne sipine in 'sive' sipine nahajajo le na izbranih območjih, nove sipine pa ne nastajajo zaradi velike človeške prisotnosti. V Lilasteju se zaradi človeškega vpliva oblikuje le malo embrionalnih sipin, vendar je prisotno stabilno kopičenje peska in nastanek predsipin. Med zaščitenimi biotopi EU in Latvije so enoletna vegetacija naplavnih linij (1210) in borealne baltske peščene plaže s trajnico (1640), ki sta v Latviji zelo redki in sta predvsem okoli Riškega zaliva. Prvi je pomemben habitat žuželk in prehranjevalno območje za pobrežnike. Redki biotop zaseda 2,15 hektarj v bližini [[estuarij]]a Lielupe. Slednji biotop je prav tako zelo redek in zaseda le 1,67 hektarja. Čeprav so biotopi sami po sebi majhna območja, dodajajo pomembno rekreacijsko vrednost in ščitijo pred vplivom obalnih valov in vetra. Njihova nadaljnja zaščita je odvisna predvsem od zmanjševanja človeškega vpliva in omogočanja poteka naravnih geoloških procesov. === Jezera === V parku je sedem naravnih [[jezero|jezer]] (brez mrtvic) – Ummis, Dienvidu Garezers, Vidējais Garezers, Ziemeļu Garezers, Dziļcaurums, Serģis in Mazlandziņa. Prvo od šestih je nastalo pred 4000 do 6000 leti zaradi umikajočega se morja in je edini primer takšnega nastanka v Latviji. Vsa jezera ležijo 2–3,7 metra nad morsko gladino in so plitva, njihova globina pa se giblje med 1 in 9 m. Vsa jezera so v porečju reke Gauja, čeprav so Ummis, Ziemeļu Garezers, Dziļcaurums in Mazlandziņa brezodtočna jezera in so v porečju le geografsko. Vidējais Garezers in Serģis izsušujeta odprta jezera, medtem ko je Dienvidu Garezers pretočno. Vsa jezera imajo skoraj povsem naravne počasne drenažne bazene, večinoma porasle z gozdom z nekaj barji. === Barja === V parku je nekaj manjših barij in eno večje [[barje]] - 55,6 hektarja veliko Serģujsko barje. V vseh barjih prevladujejo naravni procesi z malo človeškega vpliva. Barje Serģu je nastalo, ko je bilo 26,3 hektarja veliko Serģajsko jezero izsušeno z jarki, izkopanimi leta 1906 in ti jarki so še danes. Do 1940-ih je jezero zaraslo in je trenutno le še 0,4 hektarjev površine plitve (<1 meter) odprte vode. Barje Serģu je večinoma vlažno in močvirno, nekateri robovi pa so porasli z drevesi in grmičevjem. Večina barja je porasla s trstičjem in različnimi prehodnimi barjanskimi rastlinami. Večina ozemlja barja Serģu je latvijski zaščiteni biotop prehodnega barja in tresočega barja (7140), preostanek pa je aktivno visoko barje (7110). Razmere na barju niso primerne za rast katere koli zaščitene vrste, čeprav je bila najdena zaščitena vrsta Hammarbya paludosa. Pričakuje se, da bo v nekaj primerih približno 8–9 hektarjev še vedno živečih dreves postalo barje. Druga majhna barja so nastala v kotanjah med sipinami in okoli območij jezer Garezers, kjer so porasla z rastlinami, ki tvorijo prehodna in visoka barja, ali pa preprosto zaraščena mokrišča. Na splošno barja niso primerna za rekreacijo in imajo omejeno gospodarsko vrednost, čeprav njihova prisotnost prispeva k splošni raznolikosti parka. Barja pa zagotavljajo pomembno regulacijo vodnega kroga in kisika, habitat za različne vrste, ki so izključno na barjih, in naravno oviro pred invazivnimi vrstami in gozdnimi požari. == Podnebje == Podnebje v parku je zmerno toplo in vlažno. Temperaturna nihanja so manjša v primerjavi s celino. Morska voda poleti akumulira toploto in jesen in zimo naredi toplejšo kot v celini. Vendar pa sta zaradi počasnejšega segrevanja vode pomlad in poletje hladnejša. V parku pihajo močnejši vetrovi kot v celini, obalni in morski vetriči pa nastajajo zaradi interakcije med vodo in kopnim. Vegetacijska doba traja približno 200 dni, snežna odeja pa lahko ostane do 100 dni na leto.<ref name="RDPAP_Plan"/> == Zgodovina == [[File:The shifting dune (Bākas Hill) burying the forest in Carnikava municipality.jpg|thumb|right|250px|Premikajoča se sipina (hrib Bākas), ki je pokopala gozd v občini Carnikava]] Glavni del parka se je oblikoval v 5–7 tisoč letih med in po obdobju Litorinskega morja. Novo zahodno območje se je oblikovalo šele 300–400 let zaradi gradnje jezov in pomolov okoli delte Daugave. Med 19. in 20. stoletjem je območje med ustjem Lielupe in Pabaži obsegalo 2200 hektarjev peščenih in sipinskih polj, bodisi golih bodisi s plitvo grmičevno zarastjo.<ref name="Nedela_PlSm">{{cite journal |url=https://periodika.lndb.lv/periodika2-viewer/?lang=fr#panel:pa%7Cissue:181868%7Carticle:DIVL286 |title=Plūstošās piejūŗas smiltis |language=lv |trans-title=Flowing coastal sands |journal=Nedēļa |date=July 1925 |issue=27}}</ref> Zaradi dolgotrajnih učinkov vetra se je ta pesek spremenil v premikajoče se sipinske grebene, ki so se počasi 'premikali' več kot 200 let, zakopavali stare gozdove, vodne poti in poškodovali infrastrukturo.<ref name="MezaDzive_Nost">{{cite journal |url=https://periodika.lndb.lv/periodika2-viewer/?lang=fr#panel:pa%7Cissue:78914%7Carticle:DIVL91 |title=Plūstošo smilšu nostiprināšana un apmežošana Rigas virsmežniecībā |language=lv |trans-title=Consolidation and Afforestation of Flowing Sand in Riga Surface Forestry |journal=Meža Dzīve |date=November 1925 |issue=3}}</ref><ref name="DarbaBalss">{{cite journal |url=https://periodika.lndb.lv/periodika2-viewer/?lang=fr#panel:pa%7Cissue:454278%7Carticle:DIVL124 |title=Piejūras dabas parkā |language=lv |trans-title=In Piejura Nature Park |author=B. Lielmeža |journal=Darba Balss |location=Rīgas rajons |date=July 1989 |issue=87}}</ref> V 1870-ih je bilo okoli Rige med ustjem Zahodne Dvine in Lielupe zakopanih približno 200 hektarjev površine. Pomanjkanje drenaže je povzročilo, da so travniki postali močvirnati in je bila potrebna draga gradnja kanalov za odvajanje vode. V 1930-ih je imelo območje Piejure približno 1000 hektarjev nezaščitenega tekočega peska, nekateri grebeni, kot je hrib Bākas, pa so se premikali in zakopavali gozd za 1,85 metra na leto. Da bi ustavili premikanje peska, so izvedli pogozdovanje, najprej so pesek prekrili z vejami in zasadili grmičevje in grmovje, da bi ustavili premikanje peska, kasneje pa so zasadili drevesa, da bi območje dolgoročno zavarovali. Proti koncu 20. stoletja se je premikanje peska ustavilo.<ref name="DarbaBalss"/> Park je bil uradno ustanovljen kot naravni park leta 1962. Svet ministrov Latvijske SSR se je odločil, da bo park ustanovljen vzdolž več kot 1500 hektarjev velikega ozemlja med Vecāķijem in Carnikavo, med obalo in železnico, čeprav v naslednjih letih ni bilo takojšnjih del.<ref name="LitMaksl">{{cite journal |url=https://periodika.lndb.lv/periodika2-viewer/?lang=fr#panel:pa%7Cissue:274550%7Carticle:DIVL216 |title=Būt vai nebūt piejūras dabas parkam? |language=lv |trans-title=In Piejura Nature Park |author=I. Riekstiņš |journal=Literatūra un Māksla |date=February 1969 |issue=7}}</ref> Naravni park je bil ustanovljen za zaščito gozdnatih biotopov obalnih sipin in predsipin ter plaže. Ozemlje je prvotno obsegalo 1629 hektarjev od soseske Vecāķi do ustja reke Gauja. Od takrat so bile izvedene različne prilagoditve meja. Do konca 20. stoletja je projekt izboljšav ostal večinoma na papirju in na voljo so bili le minimalni objekti.<ref name="CinaAtp">{{cite journal |url=https://periodika.lndb.lv/periodika2-viewer/?lang=fr#panel:pa%7Cissue:251813%7Carticle:DIVL277 |title=Dīks atpūtnieks vai patiess dabas draugs? |language=lv |trans-title=An idle vacationer or a true friend of nature? |first=Aigars |last=Liepiņš |journal=Cīņa |date=March 1990 |issue=67}}</ref> Leta 1999 je bil park razširjen na sedanjo površino z vključitvijo območij, ki jih je treba ohraniti, od Vakarbuļļija do Inčupe. Leta 2002 je bil park dodan v omrežje Natura 2000 kot tip C za ohranjanje posebej zaščitenih vrst in biotopov. Leta 2004 je projekt ''LIFE Piekraste'' določil smernice za vzdrževanje parka do leta 2015, kasneje pa so bile podaljšane do leta 2019. Od leta 2006 sta varstvo in uporaba parka zakonsko določena.<ref name="RDPAP_Plan">{{cite web |url=https://dabasparkspiejura.lv/images/DP_Piejura_20_DAP.pdf |language=lv |title=Dabas parka "Piejūra" dabas aizsardzības plāns |trans-title=Nature Protection Plan for Nature Park Piejura |publisher=Riga City Council City Development Department}}</ref> Med 1. septembrom 2016 in 31. avgustom 2020 je projekt ''LIFE CoHaBit'' pregledal in analiziral ozemlje ter oblikoval načrt za varstvo, upravljanje in razvoj parka od leta 2020 naprej.<ref name="RDPAP_CoHaBit">{{cite web |url=https://www.rdpad.lv/apstiprinats-dabas-parka-piejura-dabas-aizsardzibas-plans-2020-2031/ |language=lv |title=Apstiprināts dabas parka "Piejūra" dabas aizsardzības plāns (2020.–2031.) |trans-title=Nature Protection Plan for Nature Park Piejura (2020–2031) Has Been Approved |publisher=Riga City Council City Development Department}}</ref> Projekt je stal 970 tisoč evrov, od tega je 582 tisoč evrov financirala EU.<ref name="DPP_About">{{cite web |url=https://dabasparkspiejura.lv/index.php/lv/par-projektu |language=lv |title=Par projektu |trans-title=About the Project |publisher=Dabas aizsardzības pārvalde |date=27 February 2017 }}</ref> == Turizem == [[File:Baltic sea beach. Saulkrasti.jpg|thumb|right|250px|Plaža ob borealnem gozdu v bližini Saulkrastija]] Park je priljubljena turistično-rekreacijska lokacija. Čeprav park redno obiskujejo bližnji prebivalci, je večji obisk iz Rige in okolice nereden in sezonski. Poletna sezona privablja večino obiskovalcev, zlasti na plažo. Obisk ob koncih tedna je veliko večji kot med delovnimi dnevi. Rekreacijske dejavnosti se med lokacijami v parku zelo razlikujejo. Na primer, obiski plaž so skoncentrirani na lokacijah z lažjim dostopom in infrastrukturo v bližini plaže. Glede na anketo obiskovalcev parka večina pride peš (37 %), z avtomobilom (36 %) ali s kolesom (14 %). Glavni nameni so plavanje, sončenje, pohodništvo in druge rekreacijske dejavnosti. Večina antropogenih vplivov na park izvira iz njegovih obiskovalcev. Skozi leta je imel park težave z ljudmi, ki so odlagali smeti, vključno z 'zelenimi odpadki' in kompostom, ki širijo invazivne vrste.<ref name="LSM_Litter">{{cite web |url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/cinas-ar-dabas-parka-piejura-piesarnotajiem.a364802/ |language=lv |title=Cīnās ar dabas parka "Piejūra" piesārņotājiem |trans-title=Fighting the Litterers of Nature Park Piejura |author=Zemgales reģionālā televīzija |date=23 June 2020 |publisher=Public Broadcasting of Latvia}}</ref> Ljudje se pogosto kopajo tudi v jezeru Ummis, enem najčistejših jezer v Latviji, kjer je plavanje poleti prepovedano, medtem ko so informacijski znaki pogosto vandalizirani.<ref name="LSM_Ummis">{{cite web |url=https://www.lsm.lv/raksts/dzive--stils/vide-un-dzivnieki/atputnieki-ignore-aizliegumu-peldeties-ummja-ezera.a370022/ |language=lv |title=Atpūtnieki ignorē aizliegumu peldēties Ummja ezerā |trans-title=Vacationers Ignore Ban on Swimming in Lake Ummis |author=Madara Līcīte |date=12 August 2020 |publisher=Public Broadcasting of Latvia}}</ref><ref name="Diena_Protect">{{cite web |url=https://www.diena.lv/raksts/videunturisms/videsdiena/saglabat-dabas-un-rekreacijas-intereses-14202562 |language=lv |title=Saglabāt dabas un rekreācijas intereses |trans-title=To Preserve Nature and Recreation Interests |author=Ieva Štāle |date=7 August 2018 |publisher=Diena}}</ref> V parku so pogosto nezakonito parkirana motorna vozila,<ref name="Skaties_Park">{{cite web |url=https://skaties.lv/zinas/latvija/sabiedriba/neaizmirsti-auto-novietosana-dabas-parka-teritorija-var-beigties-140-eiro-sodu/ |language=lv |title=Neaizmirsti! Auto novietošana dabas parka teritorijā var beigties ar 140 eiro sodu! |trans-title=Don't Forget! Leaving a Car in the Nature Park Territory Can Leave You With a 140 Euro Fine |author=Rīgas pašvaldības policija |date=3 June 2016 |website=Skaties}}</ref> pomanjkanje dostopa za avtomobile in pešce ter določenih parkirnih mest pa škoduje parku.<ref name="Diena_Protect"/> == Načrt zaščite == Načrt iz leta 2004 je bil nadomeščen z načrtom, oblikovanim v okviru projekta ''LIFE CoHaBit – Piekrastes biotopu aizsardzība dabas parkā "Piejūra"'' (Zaščita obalnega biotopa v naravnem parku Piejura). Projekt sta financirala program EU LIFE in Državna agencija za regionalni razvoj. Nov načrt zaščite ozemlja je razvilo Ministrstvo za varstvo okolja in regionalni razvoj. Načrt naj bi veljal do leta 2031.<ref name="RDPAP_CoHaBit"/> Eden glavnih ciljev načrta je zmanjšanje antropogenega vpliva.<ref name="DPP_Plan">{{cite web |url=https://dabasparkspiejura.lv/index.php/lv/par-projektu/uzdevumi |language=lv |title=Mērķi un uzdevumi |trans-title=Goals and objectives |publisher=Dabas aizsardzības pārvalde |date=21 February 2017 }}</ref><ref name="Diena_Protect"/> Načrt posebno pozornost namenja varstvu rastlinskih vrst in zmanjšanju evtrofikacije jezer. Pozornost opozarja tudi na razvoj turistične infrastrukture in dostopnost informacij ter zmanjšanje škode na sipinah zaradi obiskovalcev. Načrt zahteva tudi nadaljnjo razdelitev parka na funkcionalne cone: reguliran režim, naravni rezervat, naravni park in nevtralna območja. Do sredine leta 2021 je bil zaključen projekt obnove in vzdrževanja obalnih biotopov na 230 hektarjih biotopnega ozemlja, kar je pozitivno vplivalo na vsaj 960 hektarjev ozemlja (približno četrtino parka). Glavne opravljene naloge so vključevale: utrjevanje predsipin proti eroziji, zmanjšanje trstičja in povečanje drugih rastlinskih vrst ter gnezditve ptic, selektivno krčenje borov za izboljšanje kakovosti gozdov in rast drugih vrst, obnovo sipin, ki povečuje habitate ptic na sipinah, omejevanje invazivnih vrst in izgradnjo infrastrukture za zmanjšanje antropogenih vplivov z usmerjanjem pretoka obiskovalcev in zagotavljanjem informacij. Nadaljnji cilji so bili določeni za naslednjih 12 let.<ref name="VaramFinish">{{cite press release |url=https://www.varam.gov.lv/lv/dabas-parka-piejura-nosledzies-verienigs-piekrastes-biotopu-aizsardzibas-projekts |title=Dabas parkā "Piejūra" noslēdzies vērienīgs piekrastes biotopu aizsardzības projekts |language=lv |trans-title=An ambitious coastal biotope protection project has been completed in the Piejura Nature Park |date=29 April 2021 |publisher=Ministry of Environmental Protection and Regional Development}}</ref> [[File:Panorama of boreal forest hills in Piejūra Nature Park in Saulkrasti Municipality.jpg|thumb|center|x250px|Borealni gozdni hribi v občini Saulkrasti]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Piejūra Nature Park}} * {{Uradna spletna stran|https://dabasparkspiejura.lv/index.php/en/}} [[Kategorija:Zavarovana območja Latvije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] sy6njgduxnv0u3amjh43mv7mcmb48tr Pogovor:Piejūra 1 600865 6658988 2026-04-12T12:31:41Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Latvija}}« 6658988 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Latvija}} n8c8dfr58kuaps8v77vs9wsqxojeb9x Manoelov otok 0 600866 6659000 2026-04-12T13:27:43Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6659000 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Manoelov otok | image_name = File:Aerial view of Manoel Island.jpg | image_caption = Pogled z neba na otok Manoel | image_size = | map_image = Malta Marsamxett.png | map_caption = Zemljevid otoka Manoel znotraj pristanišča Marsamxett | native_name = Il-Gżira Manoel | native_name_link = | nickname = | location = pristanišče Marsamxett, [[Malta (otok)|Malta]] | coordinates = {{coord|35.904|14.502|type:isle_region:MT|display=it}} | archipelago = [[Malteško otočje]] | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 0,3 | coastline_km = | highest_mount = | elevation_m = | country = Malta | population = | population_as_of = | density_km2 = | ethnic_groups = | additional_info = }} '''Manoelov otok''' ({{langx|mt|Il-Gżira Manoel}}), prej znan kot '''Škofov otok''' ({{langx|mt|Il-Gżira tal-Isqof}}, {{langx|it|Isola del Vescovo}}) ali '''Isolotto''', je majhen otok, ki je del občine Gżira v pristanišču Marsamxett na [[Malta (otok)|Malti]]. Ime je dobil po portugalskem velikem mojstru Antóniu Manoelu de Vilhena, ki je v 1720-ih na otoku zgradil [[Manoelova utrdba|utrdbo]]. Otok je bil nato preimenovan po utrdbi. == Geografija == [[Image:Pullicino - View of Manoel Island.jpg|thumb|right|Slika otoka Manoel v 19. stoletju]] Otok Manoel je nizek, precej raven, oblikovan približno kot list. Je sredi pristanišča Marsamxett, z Lazzaretto Creek na jugu in Sliema Creek na severu. Otok je z otokom Malta povezan z [[most]]om. Celoten otok si je mogoče ogledati z utrdb glavnega mesta [[Valletta]].<ref name=lca>{{cite web|title=Manoel Island|url=http://lc.gov.mt/Page.aspx?catid=33&pid=235&lid=1|website=Local Councils' Association|accessdate=22 August 2014|archive-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307045215/http://lc.gov.mt/Page.aspx?catid=33&pid=235&lid=1|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Leta 1570 je otok pridobil katedralni kapitelj v [[Mdina|Mdini]] in postal je last malteškega škofa. Zato se je imenoval l'Isola del Vescovo ali il-Gżira tal-Isqof v malteščini (Škofov otok). [[File:Malta - Gzira - Manoel Island - Lazzaretto+Fort (MSTHC) 01 ies.jpg|thumb|Lazzaretto]] Leta 1592 je bila med izbruhom [[kuga|kuge]] zgrajena karantenska bolnišnica, znana kot Lazzaretto. Bolnišnica je bila zgrajena iz lesenih kolib in je bila leto kasneje, ko se je bolezen umirila, porušena. Leta 1643, med vladavino velikega mojstra Lascarisa, je [[Malteški viteški red|red svetega Janeza]] zamenjal otok s cerkvijo za nekaj zemlje v [[Rabat, Malta|Rabatu]] in zgradil stalni Lazzaretto, da bi poskušal nadzorovati občasni pritok kuge in [[kolera|kolere]] na gostujoče ladje. Sprva je bil uporabljen kot karantenski center, kamor so sprejemali potnike z ladij v karanteni. Bolnišnica je bila nato izboljšana med vladavino velikih mojstrov Cotonerja, Carafe in de Vilhene.<ref>{{cite news|last1=Muscat|first1=Ben|title=Brief history of the lazaretto (1)|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20081027/letters/brief-history-of-the-lazaretto-1.230650|accessdate=22 August 2014|work=Times of Malta|date=27 October 2008}}</ref> [[File:Malta - Gzira - Manoel Island - Fort Manoel (Ferry Sliema-Valletta) 02 ies.jpg|thumb|[[Manoelova utrdba]]]] Med letoma 1723 in 1733 je portugalski veliki mojster [[António Manoel de Vilhena]] na otoku zgradil novo zvezdasto utrdbo. Trdnjava se je po velikem mojstru imenovala Manoelova utrdba, otok pa je bil takrat preimenovan. Trdnjava velja za tipičen primer vojaškega inženirstva 18. stoletja, njeni prvotni načrti pa se pripisujejo Renéju Jacobu de Tignéju, menda pa naj bi jih spremenil njegov prijatelj in kolega Charles François de Mondion, ki je pokopan v kripti pod Manoelovo utrdbo. Utrdba ima veličasten trg, paradni prostor in arkade, nekoč pa je imela baročno kapelo, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu, pod neposrednim poveljstvom reda. V britanskem obdobju se je Lazzaretto uporabljal še naprej in je bil razširjen med guvernerstvom sira Henryja Bouverieja v letih 1837 in 1838. Na kratko je bil uporabljen za nastanitev vojakov, vendar je bil leta 1871 ponovno preurejen v bolnišnico. V 19. stoletju so v bolnišnični pisarni Profumo del dohodne pošte fumigirali in razkuževali, da bi preprečili širjenje bolezni. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je bila Malta oblegana, sta Manoelov otok in njegova utrdba služila kot pomorska baza 10. flote podmornic kraljeve mornarice, takrat pa se je imenovala ''HMS Talbot'' ali ''HMS Phœnicia''. Kapela sv. Antona je bila uničena po neposrednem zadetku bombnikov [[Luftwaffe]] marca 1942. Otok in utrdba sta ostala zapuščena več let, Manoelova utrdba in Lazzaretto pa sta bila vandalizirana.<ref>{{cite news|last1=Said|first1=Frans H.|title=Brief history of the lazaretto (2)|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20081027/letters/brief-history-of-the-lazaretto-2.230651|accessdate=22 August 2014|work=Times of Malta| date=27 October 2008}}</ref> == Danes == === Koncesija MIDI plc in Manoelov otok: po Għalini === Leta 2000 je bila podpisana koncesijska pogodba med malteško vlado in MIDI plc, konzorcijem lokalnih podjetij. Ta pogodba<ref>{{Cite web |date=2000-06-16 |title=Manoel Island and Tigné Point Concession Agreement |url=https://parlament.mt/media/65852/4552.pdf |access-date=2025-07-23 |website=Parliament of Malta}}</ref> je MIDI podelila 99-letno koncesijo za Manoelov otok in [[Utrdba Tigné|Tigné Point]], s ciljem izgradnje mešanih objektov in obnove dotrajanih zgodovinskih stavb na obeh lokacijah, hkrati pa ohranjanja javnega dostopa do obale. Tigné Point je bil nato razvit, vključno z nakupovalnim središčem in luksuznimi stanovanjskimi enotami, razvoj Manoelovega otoka pa je bil zaustavljen. Leta 2016 so aktivisti iz Moviment Graffitti skupaj z drugimi lokalnimi organizacijami in lokalnim svetom Gżira izvedli nenasilne neposredne akcije za zagotovitev dostopa do obale, ki ga je MIDI nezakonito blokiral.<ref>{{Cite web |title=Manoel Island 'open to the public again' as activists cut through MIDI gates and fences - The Malta Independent |url=https://www.independent.com.mt/articles/2016-09-10/local-news/Manoel-Island-open-to-the-public-again-as-activists-cut-through-MIDI-gates-and-fences-6736163561 |access-date=2025-07-23 |website=The Malta Independent}}</ref> Sčasoma je bil dosežen dogovor o zaščiti javnega dostopa do obale. Marca 2025 so aktivisti in prebivalci začeli kampanjo,<ref>{{Cite web |title=Manoel Island Campaign |url=https://www.manoelislandcampaign.com/ |access-date=2025-07-23 |website=Manoel Island: Post Għalina |language=en-US}}</ref> v kateri so pozvali vlado, naj prekliče koncesijo glede na dejstvo, da MIDI ni upošteval rokov, določenih v koncesiji, in naj območje spremeni v narodni park, v katerem lahko uživajo vsi. Ustvarjena je bila uradna parlamentarna peticija,<ref>{{Cite web |date=2016-09-13 |title=Petition - Manoel Island: A Place for Us |url=https://www.parlament.mt/petition/ |access-date=2025-07-23 |website=Parliament of Malta |language=en}}</ref> ki je zbrala več kot 29.000 podpisov. Junija 2025 je vlada tem zahtevam ugodila in zdaj so načrtovana dela za preureditev območja v javni park.<ref>{{Cite web |last=Spiteri |first=Rebecca |date=2025-07-22 |title=Watch: Prime Minister Announces Axing of Manoel Island Development Plans |url=https://lovinmalta.com/lifestyle/environment/watch-prime-minister-announces-axing-of-manoel-island-development-plans/ |access-date=2025-07-23 |website=Lovin Malta |language=en-GB}}</ref> === Marina za jahte in ladjedelnica za jahte === [[File:Malta - Gzira - Triq Il-Forti Manoel - Yacht Yard (Triq Ix-Xatt (Sliema)) 01 ies.jpg|thumb|right|Ladjedelnica za jahte na Manoelovem otoku]] [[File:Malta - Gzira - Manoel Island Yacht Marina (Ix-Xatt Ta' Xbiex) 02 ies.jpg|thumb|none|Marina za jahte na otoku]] Na Manoelovem otoku je trenutno ladjedelnica za jahte in marina. Marina za jahte, ki je od leta 2011 pod novim upravljanjem, sprejema plovila do 100 metrov dolžine, 9 metrov ugreza in ima 220 privezov.<ref>{{cite web|title=About Us|url=http://www.miym.com.mt/about-us/|website=Manoel Island Yacht Marina|accessdate=22 August 2014}}</ref> Ladjedelnica za jahte lahko sprejme jahte in katamarane do 50 metrov dolžine in izpodriva 500 ton. Ladjedelnica ponuja shranjevanje čolnov, privez na vodi, popravila in celovite prenove.<ref>{{cite web|title=Overview|url=http://www.yachtyard-malta.com/about/overview/|website=Manoel Island Yacht Yard|accessdate=22 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418114800/http://www.yachtyard-malta.com/about/overview/|archive-date=18 April 2018|url-status=dead}}</ref> === Račja vas === [[File:Malta - Gzira - Triq Il-Forti Manoel - Duck Village 02 ies.jpg|thumb|Račja vas]] Na Manoelovem otoku je bilo več let slikovito, neformalno zatočišče za race in druge vodne ptice v bližini mostu, ki povezuje otok z glavnim otokom. Zatočišče je ustvaril in vzdržuje lokalni prostovoljec, financirano pa je bilo v celoti z zasebnimi donacijami.<ref>{{cite web|title=Duck Village|url=http://www.howtomalta.com/2012/04/duck-village-manoel-island.html|website=howtomalta.com|accessdate=22 August 2014|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121125054531/http://www.howtomalta.com/2012/04/duck-village-manoel-island.html|archivedate=25 November 2012}}</ref> Lokacija je bila porušena leta 2021 zaradi več pritožb prebivalcev in aktivistov glede nehigienskih razmer.<ref>{{Cite news|title=Ġzira's Duck Village demolished over unsanitary conditions|url=https://timesofmalta.com/articles/view/gziras-duck-village-demolished-over-unsanitary-conditions.899615|last=Magri|first=Giulia|date=2021-09-10|access-date=2021-11-07|work=Times of Malta}}</ref> === Ognjemet === Letni ognjemet, ki si ga je mogoče ogledati iz Slieme, se vsako leto julija in avgusta izstreli z Manoelovega otoka med lokalnimi vaškimi prazniki. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Manoel Island}} [[Kategorija:Otoki Malte]] [[Kategorija:Nenaseljeni otoki Malte]] 299ri2nzgb6tpd8346y948fvefwp7jq Pogovor:Manoelov otok 1 600867 6659002 2026-04-12T13:28:41Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Malta}}« 6659002 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Malta}} r7an3doqgahjepawncjqrv6qyxc64dr Armenski simbol večnosti 0 600868 6659011 2026-04-12T14:24:51Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{short description|Starodavni Armenski nacionalni simbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončni križ (Arevahač)]] '''Armenski''' '''simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան |haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevahač’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«) je starodavni [[Armenija|armenski]] nacionalni simbol in simbol nacionalne identitete [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_in...« 6659011 wikitext text/x-wiki {{short description|Starodavni Armenski nacionalni simbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončni križ (Arevahač)]] '''Armenski''' '''simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան |haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevahač’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«) je starodavni [[Armenija|armenski]] nacionalni simbol in simbol nacionalne identitete [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf Armenian Eternity Sign] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203005550/http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ IT Development Support Council of the Government Prime Minister of Armenia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203030655/http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ Workgroup of Language & Culture, 2010] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203025738/http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ |date=December 3, 2013 }}.<br /> From page [http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity Prehistory of the Armenian Dram and Armenian eternity signs] of [http://www.sarm.am/en National institute of Standards of Armenia]. </ref> Je eden najpogostejših simbolov v [[Armenska arhitektura|armenski arhitekturi]],<ref name = "ghazarian ">Jacob G. Ghazarian (2006), ''[https://books.google.com/books?id=cKHYAAAAMAAJ&q=%22Armenian+symbol+of+eternity%22 The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland]'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 171 "... Quite a different version of the Celtic triskelion, and perhaps the most common pre-Christian symbolism found throughout Armenian cultural tradition, is the round clockwise (occasionally counter-clockwise) whirling sun-like spiral fixed at a centre—the Armenian symbol of eternity."</ref><ref name = "mehr">K. B. Mehr, M. Markow, ''Mormon Missionaries enter Eastern Europe'', Brigham Young University Press, 2002, pp. 399, p. 252 "... She viewed a tall building with spires and circular windows along the top of the walls. It was engraved with sun stones, a typical symbol of eternity in ancient Armenian architecture."</ref> vklesan v ''[[Hačkar|hačkarje]]'' in na stene [[Armenska apostolska cerkev|cerkva]]. == Razvoj in uporaba == [[File:Armenian soldier from Letchashen, 15-14th centuries BC. Reconstructed by Prof. A. D. Tchagharian, Sardarapat museum, Armenia.jpg|thumb|Armenski vojak iz [[Lchashen–Metsamor culture|Lchashena]], 15.–14. stoletje pr. n. št., rekonstrukcija prof. A. D. Čagarjana v muzeju [[Sardarapat]].]] V srednjeveški armenski kulturi je simbol večnosti predstavljal koncept večnega, nebeškega življenja.<ref>{{cite book|last=Bauer-Manndorff|first=Elisabeth|title=Armenia: Past and Present|year=1981|publisher=Reich Verlag|page=89|quote=The circle, as a line returning upon itself, represented perfection. Having neither beginning, nor end, it was the symbol of eternity. The architects expressed the concept of everlasting, celestial life in the knowledge of the presence and effect of the divine power by sphere.}}</ref> Od 1. stoletja pr. n. št. dalje se je pojavljal na armenskih [[Stela (spomenik)|stelah]]; pozneje pa je postal del simbolike ''[[Hačkar|hačkarjev]]''.<ref name = "nelli">N. Sahakyan/ Armenian Highland: / RAU Press. 2006, page 150(349)</ref> Okoli 8. stoletja je uporaba armenskega simbola večnosti postala dolgo uveljavljena nacionalna ikonografska praksa,<ref>Jacob G. Ghazarian (2006), ''The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 186 "The eighth, or ninth, century date of this two examples of Irish stone crosses places them chronologically well after the carving of stone crosses in Armenia and the use of the Armenian symbol of eternity had become a long established national iconographical practice."</ref> in je svoj pomen ohranila tudi v sodobnem času.<ref>{{cite journal|last=Zarian|first=A. K.|title=Խաչքարերի խորհրդանշաններին և միթրայականությանը վերաբերող պատկերագրական հարցեր [Iconographical Problems Concerning Symbols of Khatchkars and Cult of Mithra]|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1989|issue=1|pages=202–219|url=http://hpj.asj-oa.am/5140/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|issn=0135-0536|language=hy}}</ref> Poleg tega, da je eden glavnih sestavnih delov ''hačkarjev'',<ref>The government of Armenia, [https://www.e-gov.am/u_files/file/decrees/kar/2010/03/10_0310.pdf The list of non-material cultural heritage of Armenia], 2010, p. 15</ref> ga je mogoče najti na cerkvenih stenah,<ref>R. Kartashyan, [http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf «Architectural complex of Khoranashat»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002204748/http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf |date=2013-10-02 }}, The journal of social sciences №4, Yerevan, 1986, pp. 42–52</ref><ref>Hayden Herrera (2005), ''Arshile Gorky: His Life and Work'', Macmillan, pp. 784 <!--".. one tip of the boot/butter churn, may be derived from the Armenian symbol of eternity carved into the facades of many eleventh-century Armenian churches,..."--></ref><ref>Károly Gink, Károly Gombos, ''Armenia: landscape and architecture'', Corvina Press, 1974 <!--"...On sunny days it is possible to see the stonework in the chapel, which is invisible, when the weather is cloudy and the light is not good. The sign of eternity, two combined wheels, is cut on the east wall, together with a number of pictures of sirens."--></ref> nagrobnikih in drugih arhitekturnih spomenikih.<ref>Nicolas Holding (2011), ''Armenia'', Bradt Travel Guides, pp 312, p. 130, 148</ref><ref>G. Sargsyan, U. Melkonyan, [http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf Litographical sketches – 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628152318/http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf |date=2021-06-28 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 3, 2012, p. 101</ref><ref>R. L. Khachatryan, Russian academy of Art, ''Rudolg Khachatryan: high-dimensional objects'', Galart, 2002, p. 13</ref><ref>''Armenia Today'', vol. 5–6, Yerevan, 1982, p. 4</ref><ref name = "kara">G. Karakhanyan, [http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf «Medieval domesstic reliefs of Armenia»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202457/http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf |date=2016-03-04 }}, The journal of social sciences, №8, Yerevan, 1975, pp. 31–47</ref> Med pomembnejše cerkve s simbolom večnosti sodijo [[Cerkev Maštoc Ajrapet|cerkev Maštoc Ajrapet v Garni]],<ref>{{cite journal|last=Manoucharian|first=A. A.|title=The Upper Complex of the Horomayr Monument|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1979|page=268|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|url=http://hpj.asj-oa.am/3204/|issue=4|location=Yerevan|language=hy|quote=Երկու զարդեր են քանդակված կամարների ներսի կողմի վերնամասում։ Մեկը պատկերում Է հավերժության նշան, կազմված գնդաձև ուռուցիկ մակերեսին սփռված ելունդավոր գծերով։|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025120052/http://hpj.asj-oa.am/3204/|url-status=dead}}</ref> [[Nor Varagavank]],<ref>{{cite journal|last=Kartashian|first=Hrach|title=The architectural ensemble of Nor Varagavank|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|issue=7|page=65|url=http://lraber.asj-oa.am/5168/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|language=hy|issn=0320-8117|quote=Պսակ-գոտու անմիջապես վերևով անցնում է եզան և կտցահարող թռչունների, նռնենու տեսքով կենաց ծառի, զամբյուղների, վարդյակի և հավերժության նշանի պատկերներով քանդակաշարք, որն ունի գաղափարական որոշակի իմաստ:|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025113936/http://lraber.asj-oa.am/5168/|url-status=dead}}</ref> [[Samostab Cicernavank|samostan Cicernavank]].<ref>Asratyan M., [http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf Tsitsernavank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202839/http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf |date=2016-03-04 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 2, 1980, p. 50</ref> [[۞|Enak simbol]] se pojavlja na reliefih [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velike mošeje in bolnišnice Divriğiju]],<ref>[http://www.divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg The Great Mosque and Hospital of Divriği], Genel Bilgi photo gallery</ref> in je verjetno izposojen iz starejših armenskih cerkva na tem območju. Najdemo ga tudi v [[Armenski iluminirani rokopisi|armenskih rokopisih]]. Simbol večnosti je vključen v logotipe številnih državnih agencijah in se pojavlja na priložnostnih kovancih.<ref> *{{cite web|title=Մամլո հաղորդագրություն – "Շուշիի ազատագրման 20-ամյակ" (ոսկի) [News release – A golden coin dedicated o the 20th anniversary of the Liberation of Shushi]|url=https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|publisher=[[Centralna banka Armenije]]|access-date=4 October 2013|date=24 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003031820/https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|archive-date=3 October 2013|url-status=dead}} see the [[:File:Shoushi20coin.GIF|image of the coin]] *{{cite web|title=Հայաստանի Հանրապետության Կառավարության 2002 Թվականի Հունվարի 7-ի N 6 Որոշման Մեջ Փոփոխություններ Կատարելու Մասին|url=http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=82810|publisher=Armenian Legal Information System|access-date=4 October 2013|date=18 April 2012}}, see the [[:File:Armenian custom servise symbol.gif|logo of the Customs Service of Armenia]] *The Council of the city Yerevan, [http://www.yerevan.am/edfiles/files/avagani%2012.04.2010/xorhrdanish%207.pdf the seal of Yerevan], 2010, see the [[:File:Coat of Arms of Yerevan.png|logo of Yerevan]] *Ministry of Justice of RA, [http://www.justice.am/storage/files/legal_acts/legal_acts_61745932_q_46.pdf about the medals and decorations], 2007 *The government of Armenia, [http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927011930/http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf |date=2013-09-27 }}, 2012 *Ministry of Emergency Situations, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=72184 about the medals and decorations], 2011, see the [[:File:ArmRescuer.jpg|symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»]] *Centralna banka Armenije, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=34309 coin «15-years of liberation of Shushi»], 2007, see the [[:File:AM 10000 dram Au 2007 Shushi a.png|image of the coin]] </ref> Poleg uradnih institucij ga uporabljajo tudi različne nevladne organizacije v Armeniji ter v [[Armenska diaspora|armenski diaspori]].<ref name = "westar">National Council of Western Armenia, [http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf the flag of Western Armenia], 2011</ref> Simbol uporabljajo tudi [[Noepaganizem|armenske neopoganske]] skupnosti in njihovi njihovi pripadniki, ki ga poimenujejo »Arevahač« ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«).<ref>{{cite web|script-title=hy:Հայկական արիական հիմնական նշանների (սիմվոլների) խորհուրդը եւ չափային շղթաները|url=http://www.hayary.org/wph/?p=2889|publisher=Armenian Aryan Union|access-date=4 October 2013|language=hy}}</ref> == ArmSCII in Unicode == [[File:Right-Facing and Left Facing Armenian Eternity Sign.svg|thumb|340px|Desno in levo usmerjena glifa pisave Unicode za armenski simbol večnosti]] V [[ArmSCII]] (armenski standardni nabor za izmenjavo informacij) je armenski simbol večnosti vključen v 7-bitnem v 8-bitnem standardnem in ad hoc kodiranju vsaj od leta 1987. Leta 2010 je Armenski nacionalni inštitut za standarde predlagal vključitev armenskega simbola večnosti v nabor znakov [[Unicode]].<ref name=SARM>{{cite web|title=Armenian Eternity Sign|url=https://www.unicode.org/L2/L2010/10372-n3921.pdf|publisher=[[Unicode]]|pages=10–12|year=2010}}</ref> Tako levo obrnjeni ⟨֎⟩ kot tudi desno obrnjeni ⟨֍⟩ armenski simbol za večnost sta bila vključena v različico Unicode 7.0, ko je bila izdana junija 2014.<ref>{{cite web|title=Unicode: Armenian|url=https://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-7.0/U70-0530.pdf|access-date=2014-06-27}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Glifi pisave | caption_align = center | image1 = Armenian Eternity Sign Regular.png | width1 = 70 | alt1 = | caption1 = Navadni | image2 = Armenian Eternity Sign Italic.png | width2 = 70 | alt2 = | caption2 = ''Ležeče'' | image3 = Armenian Eternity Sign Bold.png | width3 = 70 | alt3 = | caption3 = '''Krepko''' | image4 = Armenian Eternity Sign Bold Italic.png | width4 = 70 | alt4 = | caption4 = '''''Krepko ležeče''''' | image5 = Armenian Eternity Sign Set.png | width5 = 286 | alt5 = | caption5 = }} == Galerija == ;Cerkve <gallery mode="packed"> Slika:The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia Volume 20 Armenia Yerevan 2008 p 370.jpg|[[Dvin (ancient city)|Arevahač iz ]][[Dvin (antično mesto)|Dvina]]<ref>[http://serials.flib.sci.am/openreader/hushardzanner_20/book/#page/1/mode/1up The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia, Volume 20, Armenia, Yerevan, 2008.<br>Zhores Khachatryan and Oleg Neverov, The Archives of Artashat - The Capital of Ancient Armenia, p. 370].</ref> Slika:Jerevan - Armenië (2892533612).jpg|[[Cerkev sv. Hripsime]], [[Vagaršapat|Vagharšapat]] (7. stoletje) Slika:AH - Harichvank, 21, Armenia.jpg|Petoločno znamenje večnosti na katedrali Matere Božje, [[samostan Haričavank]], blizu [[Artik|Artika]] (13. stoletje) Slika:Arevakhach Makaravank.JPG|[[Makaravank]], blizu [[Ačadžur|Ačadžurja]] (10. stoletje) Slika:WhiteMonasteryEastDome.jpg|18 simbolov večnosti na armenski freski koptskega [[Beli samostan|Belega samostana]] v [[Egipt|Egiptu]] (12. stoletje) Slika:Gandzasar Monastery Nagorno Karabakh 12 c decoration.jpg|[[Samostan Gandzasr]] (13. stoletje) Slika:Գեղարդ վանական համալիր174.JPG|[[Samostan Geghard]] (13. stoletje) Slika:Gospel by Stepanos, 1201, Ms. 10359, mtd-gr-03-l.jpg|Miniatura v evangeliju Stepanosa (1201) Slika:Hovsian1316.jpg|[[Armenski iluminirani rokopisi|Iluminirani rokopis]] Hovsiana (1316) Slika:The marble tombstone of grand prince Hasan Jalal Vahtangian part.jpg|Veliki princ [[Hasan-Džalaljani|Hasan Džalaljani Vahtangjan]] (1214–1261) Slika:Armenian Tombstone Aghout Sisian Armenia.jpg|Pokopališče Aghout v [[Sisian|Sisianu]] Slika:Saint Mesrop Mashtots Cathedral in Oshakan, part 30, VM.jpg|Katedrala svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] v [[Oshakan|Oshakanu]] </gallery> ;Sodobni kipi in skulpture <gallery mode="packed"> Slika:Խաչքար Երեւանի Բժշկական Համալսարանի մօտ.JPG|Sodoben ''[[hačkar]]'' v [[Erevan|Erevanu]] Slika:Mari.gevrogyan.JPG|Hačkar v spomin na žrtve [[Armenski potres (1988)|armenskega potresa 1988]] Slika:DziDzernagapert - eternal flame.jpg|[[Armenski genocid|Spomenik armenskemu genocidu]] v [[Erevan|Erevanu]] (1965) Slika:Cascade of Yerevan, Armenia First Christian Country Monument, Head, Armenia, 2013-09-01, VM.jpg|Spomenik v [[Erevanske kaskade|Erevanski kaskadi]] iz leta 1992, posvečen Armeniji, ki je postala prva krščanska država v četrtem stoletju Slika:Oshakan tower, Armenian Alphabet and Eternity sign, VM.jpg|Spomenik [[Armenska abeceda|armenski abecedi]] in znak večnosti na stolpu [[Ošakan]] Slika:Haghpat Sayat-Nova Square.jpg|Plošča, ki označuje, da je bil trg pri vhodu v [[Samostan Hagpat|samostan Haghpat]] leta 2010 poimenovan po [[Sajat Nova|Sajat-Novi]]. Slika:Revived Armenia Monument Two of Four Eternity Signs on Base Cascade Yerevan Armenia 2013 09 01 VM.jpg|Na vrhu [[Erevanske kaskade]] je devet simbolov večnosti na spomeniku »Prerojena Armenija « iz leta 1965, ki je posvečen 50. obletnici sovjetske oblasti v Armeniji. </gallery> ;Logotipi <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Symbol of National Library of Armenia, Yerevan, Armenia, VM.jpg|Simbol [[Nacionalna knjižnica Armenije|Nacionalne knjižnice Armenije]] Slika:Armenian Eternity Sign ACC Stamp.jpg|Žig podjetja "Armenski računalniški center" [[družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] (1998) Slika:AM 100 dram Ag 2001 Council b.png|[[commons:Category:Commemorative coins of Armenia|Spominski kovanci Armenije]] ob vstopu [[Armenija]] v [[Svet Evrope]] (25. januar 2001) Slika:Coat of arms of Yerevan.svg|[[Žig Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:The emblem of the Hovhannes Sharambeyan Peoples Art Centre in Yerevan.jpg|[[pečat Erevana|Pečat Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:Japanese national sign Chrysanthemum and the Armenian eternity sign in one logo made in colours of national flags.jpg|[[cesarski pečat Japonske|Japonski]] nacionalni simbol [[krizantema|krizanteme]] in armenski simbol večnosti v enem logotipu, izdelanem v barvah nacionalnih zastav (2011) </gallery> ;v drugih kulturah <gallery mode="packed"> File:Selection_of_carvings_from_the_Castro_de_Santa_Trega.jpg|Izbor motivov in rezbarij, [[Kultura Castro|kultura Castra]] File:Martin of Braga Basilica (5) Cropped.jpg|Kamen iz kulture Castro </gallery> == Glej tudi == * [[Bordžgali]] * [[Kultura Castro|Kultura Castro (gospodarstvo in umetnost, kamnoseštvo, metalurgija)]] * [[Petroglif]] * [[commons:Category:Picture stones of Gotland|Slikovni kamni Gotlanda]] * [[Triskelion]] ==Sklici== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Armenian eternity sign}} * [http://www.boston.com/yourtown/news/downtown/2013/04/armenian_heritage_park_to_part.html Downtown, North End. "Armenian Heritage Park to participate Saturday in World Labyrinth Day", Posted by Jeremy C. Fox April 29, 2013.] – "A single jet of water and the symbol of eternity mark its center, representing hope and rebirth." * [https://web.archive.org/web/20131020235342/http://www.aesa.org/index.php?x=1&y=75 Armenian Engineers & Scientists of America]. "The Armenian Engineers and Scientists of America (AESA) logo is an ancient symbol used in Armenian architecture and carvings. The symbol signifies Eternal Life – in Armenian ''Haverjoutian Nshan'' or Sign of Eternity." sgym314q0zzwa7h5o0m6ygo1tyos51f 6659014 6659011 2026-04-12T14:30:57Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Religija v Armeniji]]; +[[Kategorija:Armenska mitologija]]; +[[Kategorija:Neskončnost]]; +[[Kategorija:Državni simboli Armenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659014 wikitext text/x-wiki {{short description|Starodavni Armenski nacionalni simbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončni križ (Arevahač)]] '''Armenski''' '''simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան |haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevahač’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«) je starodavni [[Armenija|armenski]] nacionalni simbol in simbol nacionalne identitete [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf Armenian Eternity Sign] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203005550/http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ IT Development Support Council of the Government Prime Minister of Armenia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203030655/http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ Workgroup of Language & Culture, 2010] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203025738/http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ |date=December 3, 2013 }}.<br /> From page [http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity Prehistory of the Armenian Dram and Armenian eternity signs] of [http://www.sarm.am/en National institute of Standards of Armenia]. </ref> Je eden najpogostejših simbolov v [[Armenska arhitektura|armenski arhitekturi]],<ref name = "ghazarian ">Jacob G. Ghazarian (2006), ''[https://books.google.com/books?id=cKHYAAAAMAAJ&q=%22Armenian+symbol+of+eternity%22 The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland]'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 171 "... Quite a different version of the Celtic triskelion, and perhaps the most common pre-Christian symbolism found throughout Armenian cultural tradition, is the round clockwise (occasionally counter-clockwise) whirling sun-like spiral fixed at a centre—the Armenian symbol of eternity."</ref><ref name = "mehr">K. B. Mehr, M. Markow, ''Mormon Missionaries enter Eastern Europe'', Brigham Young University Press, 2002, pp. 399, p. 252 "... She viewed a tall building with spires and circular windows along the top of the walls. It was engraved with sun stones, a typical symbol of eternity in ancient Armenian architecture."</ref> vklesan v ''[[Hačkar|hačkarje]]'' in na stene [[Armenska apostolska cerkev|cerkva]]. == Razvoj in uporaba == [[File:Armenian soldier from Letchashen, 15-14th centuries BC. Reconstructed by Prof. A. D. Tchagharian, Sardarapat museum, Armenia.jpg|thumb|Armenski vojak iz [[Lchashen–Metsamor culture|Lchashena]], 15.–14. stoletje pr. n. št., rekonstrukcija prof. A. D. Čagarjana v muzeju [[Sardarapat]].]] V srednjeveški armenski kulturi je simbol večnosti predstavljal koncept večnega, nebeškega življenja.<ref>{{cite book|last=Bauer-Manndorff|first=Elisabeth|title=Armenia: Past and Present|year=1981|publisher=Reich Verlag|page=89|quote=The circle, as a line returning upon itself, represented perfection. Having neither beginning, nor end, it was the symbol of eternity. The architects expressed the concept of everlasting, celestial life in the knowledge of the presence and effect of the divine power by sphere.}}</ref> Od 1. stoletja pr. n. št. dalje se je pojavljal na armenskih [[Stela (spomenik)|stelah]]; pozneje pa je postal del simbolike ''[[Hačkar|hačkarjev]]''.<ref name = "nelli">N. Sahakyan/ Armenian Highland: / RAU Press. 2006, page 150(349)</ref> Okoli 8. stoletja je uporaba armenskega simbola večnosti postala dolgo uveljavljena nacionalna ikonografska praksa,<ref>Jacob G. Ghazarian (2006), ''The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 186 "The eighth, or ninth, century date of this two examples of Irish stone crosses places them chronologically well after the carving of stone crosses in Armenia and the use of the Armenian symbol of eternity had become a long established national iconographical practice."</ref> in je svoj pomen ohranila tudi v sodobnem času.<ref>{{cite journal|last=Zarian|first=A. K.|title=Խաչքարերի խորհրդանշաններին և միթրայականությանը վերաբերող պատկերագրական հարցեր [Iconographical Problems Concerning Symbols of Khatchkars and Cult of Mithra]|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1989|issue=1|pages=202–219|url=http://hpj.asj-oa.am/5140/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|issn=0135-0536|language=hy}}</ref> Poleg tega, da je eden glavnih sestavnih delov ''hačkarjev'',<ref>The government of Armenia, [https://www.e-gov.am/u_files/file/decrees/kar/2010/03/10_0310.pdf The list of non-material cultural heritage of Armenia], 2010, p. 15</ref> ga je mogoče najti na cerkvenih stenah,<ref>R. Kartashyan, [http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf «Architectural complex of Khoranashat»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002204748/http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf |date=2013-10-02 }}, The journal of social sciences №4, Yerevan, 1986, pp. 42–52</ref><ref>Hayden Herrera (2005), ''Arshile Gorky: His Life and Work'', Macmillan, pp. 784 <!--".. one tip of the boot/butter churn, may be derived from the Armenian symbol of eternity carved into the facades of many eleventh-century Armenian churches,..."--></ref><ref>Károly Gink, Károly Gombos, ''Armenia: landscape and architecture'', Corvina Press, 1974 <!--"...On sunny days it is possible to see the stonework in the chapel, which is invisible, when the weather is cloudy and the light is not good. The sign of eternity, two combined wheels, is cut on the east wall, together with a number of pictures of sirens."--></ref> nagrobnikih in drugih arhitekturnih spomenikih.<ref>Nicolas Holding (2011), ''Armenia'', Bradt Travel Guides, pp 312, p. 130, 148</ref><ref>G. Sargsyan, U. Melkonyan, [http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf Litographical sketches – 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628152318/http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf |date=2021-06-28 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 3, 2012, p. 101</ref><ref>R. L. Khachatryan, Russian academy of Art, ''Rudolg Khachatryan: high-dimensional objects'', Galart, 2002, p. 13</ref><ref>''Armenia Today'', vol. 5–6, Yerevan, 1982, p. 4</ref><ref name = "kara">G. Karakhanyan, [http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf «Medieval domesstic reliefs of Armenia»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202457/http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf |date=2016-03-04 }}, The journal of social sciences, №8, Yerevan, 1975, pp. 31–47</ref> Med pomembnejše cerkve s simbolom večnosti sodijo [[Cerkev Maštoc Ajrapet|cerkev Maštoc Ajrapet v Garni]],<ref>{{cite journal|last=Manoucharian|first=A. A.|title=The Upper Complex of the Horomayr Monument|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1979|page=268|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|url=http://hpj.asj-oa.am/3204/|issue=4|location=Yerevan|language=hy|quote=Երկու զարդեր են քանդակված կամարների ներսի կողմի վերնամասում։ Մեկը պատկերում Է հավերժության նշան, կազմված գնդաձև ուռուցիկ մակերեսին սփռված ելունդավոր գծերով։|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025120052/http://hpj.asj-oa.am/3204/|url-status=dead}}</ref> [[Nor Varagavank]],<ref>{{cite journal|last=Kartashian|first=Hrach|title=The architectural ensemble of Nor Varagavank|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|issue=7|page=65|url=http://lraber.asj-oa.am/5168/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|language=hy|issn=0320-8117|quote=Պսակ-գոտու անմիջապես վերևով անցնում է եզան և կտցահարող թռչունների, նռնենու տեսքով կենաց ծառի, զամբյուղների, վարդյակի և հավերժության նշանի պատկերներով քանդակաշարք, որն ունի գաղափարական որոշակի իմաստ:|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025113936/http://lraber.asj-oa.am/5168/|url-status=dead}}</ref> [[Samostab Cicernavank|samostan Cicernavank]].<ref>Asratyan M., [http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf Tsitsernavank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202839/http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf |date=2016-03-04 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 2, 1980, p. 50</ref> [[۞|Enak simbol]] se pojavlja na reliefih [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velike mošeje in bolnišnice Divriğiju]],<ref>[http://www.divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg The Great Mosque and Hospital of Divriği], Genel Bilgi photo gallery</ref> in je verjetno izposojen iz starejših armenskih cerkva na tem območju. Najdemo ga tudi v [[Armenski iluminirani rokopisi|armenskih rokopisih]]. Simbol večnosti je vključen v logotipe številnih državnih agencijah in se pojavlja na priložnostnih kovancih.<ref> *{{cite web|title=Մամլո հաղորդագրություն – "Շուշիի ազատագրման 20-ամյակ" (ոսկի) [News release – A golden coin dedicated o the 20th anniversary of the Liberation of Shushi]|url=https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|publisher=[[Centralna banka Armenije]]|access-date=4 October 2013|date=24 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003031820/https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|archive-date=3 October 2013|url-status=dead}} see the [[:File:Shoushi20coin.GIF|image of the coin]] *{{cite web|title=Հայաստանի Հանրապետության Կառավարության 2002 Թվականի Հունվարի 7-ի N 6 Որոշման Մեջ Փոփոխություններ Կատարելու Մասին|url=http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=82810|publisher=Armenian Legal Information System|access-date=4 October 2013|date=18 April 2012}}, see the [[:File:Armenian custom servise symbol.gif|logo of the Customs Service of Armenia]] *The Council of the city Yerevan, [http://www.yerevan.am/edfiles/files/avagani%2012.04.2010/xorhrdanish%207.pdf the seal of Yerevan], 2010, see the [[:File:Coat of Arms of Yerevan.png|logo of Yerevan]] *Ministry of Justice of RA, [http://www.justice.am/storage/files/legal_acts/legal_acts_61745932_q_46.pdf about the medals and decorations], 2007 *The government of Armenia, [http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927011930/http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf |date=2013-09-27 }}, 2012 *Ministry of Emergency Situations, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=72184 about the medals and decorations], 2011, see the [[:File:ArmRescuer.jpg|symbol of the cooperation «Armenia-Diaspora»]] *Centralna banka Armenije, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=34309 coin «15-years of liberation of Shushi»], 2007, see the [[:File:AM 10000 dram Au 2007 Shushi a.png|image of the coin]] </ref> Poleg uradnih institucij ga uporabljajo tudi različne nevladne organizacije v Armeniji ter v [[Armenska diaspora|armenski diaspori]].<ref name = "westar">National Council of Western Armenia, [http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf the flag of Western Armenia], 2011</ref> Simbol uporabljajo tudi [[Noepaganizem|armenske neopoganske]] skupnosti in njihovi njihovi pripadniki, ki ga poimenujejo »Arevahač« ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončni križ«).<ref>{{cite web|script-title=hy:Հայկական արիական հիմնական նշանների (սիմվոլների) խորհուրդը եւ չափային շղթաները|url=http://www.hayary.org/wph/?p=2889|publisher=Armenian Aryan Union|access-date=4 October 2013|language=hy}}</ref> == ArmSCII in Unicode == [[File:Right-Facing and Left Facing Armenian Eternity Sign.svg|thumb|340px|Desno in levo usmerjena glifa pisave Unicode za armenski simbol večnosti]] V [[ArmSCII]] (armenski standardni nabor za izmenjavo informacij) je armenski simbol večnosti vključen v 7-bitnem v 8-bitnem standardnem in ad hoc kodiranju vsaj od leta 1987. Leta 2010 je Armenski nacionalni inštitut za standarde predlagal vključitev armenskega simbola večnosti v nabor znakov [[Unicode]].<ref name=SARM>{{cite web|title=Armenian Eternity Sign|url=https://www.unicode.org/L2/L2010/10372-n3921.pdf|publisher=[[Unicode]]|pages=10–12|year=2010}}</ref> Tako levo obrnjeni ⟨֎⟩ kot tudi desno obrnjeni ⟨֍⟩ armenski simbol za večnost sta bila vključena v različico Unicode 7.0, ko je bila izdana junija 2014.<ref>{{cite web|title=Unicode: Armenian|url=https://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-7.0/U70-0530.pdf|access-date=2014-06-27}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Glifi pisave | caption_align = center | image1 = Armenian Eternity Sign Regular.png | width1 = 70 | alt1 = | caption1 = Navadni | image2 = Armenian Eternity Sign Italic.png | width2 = 70 | alt2 = | caption2 = ''Ležeče'' | image3 = Armenian Eternity Sign Bold.png | width3 = 70 | alt3 = | caption3 = '''Krepko''' | image4 = Armenian Eternity Sign Bold Italic.png | width4 = 70 | alt4 = | caption4 = '''''Krepko ležeče''''' | image5 = Armenian Eternity Sign Set.png | width5 = 286 | alt5 = | caption5 = }} == Galerija == ;Cerkve <gallery mode="packed"> Slika:The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia Volume 20 Armenia Yerevan 2008 p 370.jpg|[[Dvin (ancient city)|Arevahač iz ]][[Dvin (antično mesto)|Dvina]]<ref>[http://serials.flib.sci.am/openreader/hushardzanner_20/book/#page/1/mode/1up The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia, Volume 20, Armenia, Yerevan, 2008.<br>Zhores Khachatryan and Oleg Neverov, The Archives of Artashat - The Capital of Ancient Armenia, p. 370].</ref> Slika:Jerevan - Armenië (2892533612).jpg|[[Cerkev sv. Hripsime]], [[Vagaršapat|Vagharšapat]] (7. stoletje) Slika:AH - Harichvank, 21, Armenia.jpg|Petoločno znamenje večnosti na katedrali Matere Božje, [[samostan Haričavank]], blizu [[Artik|Artika]] (13. stoletje) Slika:Arevakhach Makaravank.JPG|[[Makaravank]], blizu [[Ačadžur|Ačadžurja]] (10. stoletje) Slika:WhiteMonasteryEastDome.jpg|18 simbolov večnosti na armenski freski koptskega [[Beli samostan|Belega samostana]] v [[Egipt|Egiptu]] (12. stoletje) Slika:Gandzasar Monastery Nagorno Karabakh 12 c decoration.jpg|[[Samostan Gandzasr]] (13. stoletje) Slika:Գեղարդ վանական համալիր174.JPG|[[Samostan Geghard]] (13. stoletje) Slika:Gospel by Stepanos, 1201, Ms. 10359, mtd-gr-03-l.jpg|Miniatura v evangeliju Stepanosa (1201) Slika:Hovsian1316.jpg|[[Armenski iluminirani rokopisi|Iluminirani rokopis]] Hovsiana (1316) Slika:The marble tombstone of grand prince Hasan Jalal Vahtangian part.jpg|Veliki princ [[Hasan-Džalaljani|Hasan Džalaljani Vahtangjan]] (1214–1261) Slika:Armenian Tombstone Aghout Sisian Armenia.jpg|Pokopališče Aghout v [[Sisian|Sisianu]] Slika:Saint Mesrop Mashtots Cathedral in Oshakan, part 30, VM.jpg|Katedrala svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] v [[Oshakan|Oshakanu]] </gallery> ;Sodobni kipi in skulpture <gallery mode="packed"> Slika:Խաչքար Երեւանի Բժշկական Համալսարանի մօտ.JPG|Sodoben ''[[hačkar]]'' v [[Erevan|Erevanu]] Slika:Mari.gevrogyan.JPG|Hačkar v spomin na žrtve [[Armenski potres (1988)|armenskega potresa 1988]] Slika:DziDzernagapert - eternal flame.jpg|[[Armenski genocid|Spomenik armenskemu genocidu]] v [[Erevan|Erevanu]] (1965) Slika:Cascade of Yerevan, Armenia First Christian Country Monument, Head, Armenia, 2013-09-01, VM.jpg|Spomenik v [[Erevanske kaskade|Erevanski kaskadi]] iz leta 1992, posvečen Armeniji, ki je postala prva krščanska država v četrtem stoletju Slika:Oshakan tower, Armenian Alphabet and Eternity sign, VM.jpg|Spomenik [[Armenska abeceda|armenski abecedi]] in znak večnosti na stolpu [[Ošakan]] Slika:Haghpat Sayat-Nova Square.jpg|Plošča, ki označuje, da je bil trg pri vhodu v [[Samostan Hagpat|samostan Haghpat]] leta 2010 poimenovan po [[Sajat Nova|Sajat-Novi]]. Slika:Revived Armenia Monument Two of Four Eternity Signs on Base Cascade Yerevan Armenia 2013 09 01 VM.jpg|Na vrhu [[Erevanske kaskade]] je devet simbolov večnosti na spomeniku »Prerojena Armenija « iz leta 1965, ki je posvečen 50. obletnici sovjetske oblasti v Armeniji. </gallery> ;Logotipi <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Symbol of National Library of Armenia, Yerevan, Armenia, VM.jpg|Simbol [[Nacionalna knjižnica Armenije|Nacionalne knjižnice Armenije]] Slika:Armenian Eternity Sign ACC Stamp.jpg|Žig podjetja "Armenski računalniški center" [[družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] (1998) Slika:AM 100 dram Ag 2001 Council b.png|[[commons:Category:Commemorative coins of Armenia|Spominski kovanci Armenije]] ob vstopu [[Armenija]] v [[Svet Evrope]] (25. januar 2001) Slika:Coat of arms of Yerevan.svg|[[Žig Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:The emblem of the Hovhannes Sharambeyan Peoples Art Centre in Yerevan.jpg|[[pečat Erevana|Pečat Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:Japanese national sign Chrysanthemum and the Armenian eternity sign in one logo made in colours of national flags.jpg|[[cesarski pečat Japonske|Japonski]] nacionalni simbol [[krizantema|krizanteme]] in armenski simbol večnosti v enem logotipu, izdelanem v barvah nacionalnih zastav (2011) </gallery> ;v drugih kulturah <gallery mode="packed"> File:Selection_of_carvings_from_the_Castro_de_Santa_Trega.jpg|Izbor motivov in rezbarij, [[Kultura Castro|kultura Castra]] File:Martin of Braga Basilica (5) Cropped.jpg|Kamen iz kulture Castro </gallery> == Glej tudi == * [[Bordžgali]] * [[Kultura Castro|Kultura Castro (gospodarstvo in umetnost, kamnoseštvo, metalurgija)]] * [[Petroglif]] * [[commons:Category:Picture stones of Gotland|Slikovni kamni Gotlanda]] * [[Triskelion]] ==Sklici== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Armenian eternity sign}} * [http://www.boston.com/yourtown/news/downtown/2013/04/armenian_heritage_park_to_part.html Downtown, North End. "Armenian Heritage Park to participate Saturday in World Labyrinth Day", Posted by Jeremy C. Fox April 29, 2013.] – "A single jet of water and the symbol of eternity mark its center, representing hope and rebirth." * [https://web.archive.org/web/20131020235342/http://www.aesa.org/index.php?x=1&y=75 Armenian Engineers & Scientists of America]. "The Armenian Engineers and Scientists of America (AESA) logo is an ancient symbol used in Armenian architecture and carvings. The symbol signifies Eternal Life – in Armenian ''Haverjoutian Nshan'' or Sign of Eternity." [[Kategorija:Religija v Armeniji]] [[Kategorija:Armenska mitologija]] [[Kategorija:Neskončnost]] [[Kategorija:Državni simboli Armenije]] ied7d1ubj455728eba2ishw5mu2yqgw 6659017 6659014 2026-04-12T14:40:59Z Pinky sl 2932 slog 6659017 wikitext text/x-wiki {{short description|Starodavni Armenski nacionalni simbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončev križ (Arevahač)]] '''Armenski simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան|haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevahač’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončev križ«) je starodavni [[Armenija|armenski]] nacionalni simbol in simbol nacionalne identitete [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf Armenian Eternity Sign] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203005550/http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ IT Development Support Council of the Government Prime Minister of Armenia] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203030655/http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ Workgroup of Language & Culture, 2010] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131203025738/http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ |date=December 3, 2013 }}.<br /> From page [http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity Prehistory of the Armenian Dram and Armenian eternity signs] of [http://www.sarm.am/en National institute of Standards of Armenia].</ref> Je eden najpogostejših simbolov v [[Armenska arhitektura|armenski arhitekturi]],<ref name = "ghazarian ">Jacob G. Ghazarian (2006), ''[https://books.google.com/books?id=cKHYAAAAMAAJ&q=%22Armenian+symbol+of+eternity%22 The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland]'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 171 "... Quite a different version of the Celtic triskelion, and perhaps the most common pre-Christian symbolism found throughout Armenian cultural tradition, is the round clockwise (occasionally counter-clockwise) whirling sun-like spiral fixed at a centre—the Armenian symbol of eternity."</ref><ref name = "mehr">K. B. Mehr, M. Markow, ''Mormon Missionaries enter Eastern Europe'', Brigham Young University Press, 2002, pp. 399, p. 252 "... She viewed a tall building with spires and circular windows along the top of the walls. It was engraved with sun stones, a typical symbol of eternity in ancient Armenian architecture."</ref> vklesan v ''[[Hačkar|hačkarje]]'' in na stene [[Armenska apostolska cerkev|cerkva]]. == Razvoj in uporaba == [[File:Armenian soldier from Letchashen, 15-14th centuries BC. Reconstructed by Prof. A. D. Tchagharian, Sardarapat museum, Armenia.jpg|thumb|Armenski vojak iz [[Lchashen–Metsamor culture|Lchashena]], 15.–14. stoletje pr. n. št., rekonstrukcija prof. A. D. Čagarjana v muzeju [[Sardarapat]].]] V srednjeveški armenski kulturi je simbol večnosti predstavljal koncept večnega, nebeškega življenja.<ref>{{cite book|last=Bauer-Manndorff|first=Elisabeth |title=Armenia: Past and Present|year=1981|publisher=Reich Verlag|page=89|quote=The circle, as a line returning upon itself, represented perfection. Having neither beginning, nor end, it was the symbol of eternity. The architects expressed the concept of everlasting, celestial life in the knowledge of the presence and effect of the divine power by sphere.}}</ref> Od 1. stoletja pr. n. št. dalje se je pojavljal na armenskih [[Stela (spomenik)|stelah]]; pozneje pa je postal del simbolike ''[[Hačkar|hačkarjev]]''.<ref name = "nelli">N. Sahakyan/ Armenian Highland: / RAU Press. 2006, page 150(349)</ref> Okoli 8. stoletja je uporaba armenskega simbola večnosti postala dolgo uveljavljena nacionalna ikonografska praksa,<ref>Jacob G. Ghazarian (2006), ''The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 186 "The eighth, or ninth, century date of this two examples of Irish stone crosses places them chronologically well after the carving of stone crosses in Armenia and the use of the Armenian symbol of eternity had become a long established national iconographical practice."</ref> in je svoj pomen ohranila tudi v sodobnem času.<ref>{{cite journal|last=Zarian|first=A. K.|title=Խաչքարերի խորհրդանշաններին և միթրայականությանը վերաբերող պատկերագրական հարցեր [Iconographical Problems Concerning Symbols of Khatchkars and Cult of Mithra]|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1989|issue=1|pages=202–219|url=http://hpj.asj-oa.am/5140/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|issn=0135-0536|language=hy}}</ref> Poleg tega, da je eden glavnih sestavnih delov ''hačkarjev'',<ref>The government of Armenia, [https://www.e-gov.am/u_files/file/decrees/kar/2010/03/10_0310.pdf The list of non-material cultural heritage of Armenia], 2010, p. 15</ref> ga je mogoče najti na cerkvenih stenah,<ref>R. Kartashyan, [http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf «Architectural complex of Khoranashat»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002204748/http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf |date=2013-10-02 }}, The journal of social sciences №4, Yerevan, 1986, pp. 42–52</ref><ref>Hayden Herrera (2005), ''Arshile Gorky: His Life and Work'', Macmillan, pp. 784 <!--".. one tip of the boot/butter churn, may be derived from the Armenian symbol of eternity carved into the facades of many eleventh-century Armenian churches,..."--></ref><ref>Károly Gink, Károly Gombos, ''Armenia: landscape and architecture'', Corvina Press, 1974 <!--"...On sunny days it is possible to see the stonework in the chapel, which is invisible, when the weather is cloudy and the light is not good. The sign of eternity, two combined wheels, is cut on the east wall, together with a number of pictures of sirens."--></ref> nagrobnikih in drugih arhitekturnih spomenikih.<ref>Nicolas Holding (2011), ''Armenia'', Bradt Travel Guides, pp 312, p. 130, 148</ref><ref>G. Sargsyan, U. Melkonyan, [http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf Litographical sketches – 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628152318/http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf |date=2021-06-28 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 3, 2012, p. 101</ref><ref>R. L. Khachatryan, Russian academy of Art, ''Rudolg Khachatryan: high-dimensional objects'', Galart, 2002, p. 13</ref><ref>''Armenia Today'', vol. 5–6, Yerevan, 1982, p. 4</ref><ref name = "kara">G. Karakhanyan, [http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf «Medieval domesstic reliefs of Armenia»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202457/http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf |date=2016-03-04 }}, The journal of social sciences, №8, Yerevan, 1975, pp. 31–47</ref> Med pomembnejše cerkve s simbolom večnosti sodijo [[Cerkev Maštoc Ajrapet|cerkev Maštoc Ajrapet v Garni]],<ref>{{cite journal|last=Manoucharian|first=A. A.|title=The Upper Complex of the Horomayr Monument|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1979|page=268|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|url=http://hpj.asj-oa.am/3204/|issue=4|location=Yerevan|language=hy|quote=Երկու զարդեր են քանդակված կամարների ներսի կողմի վերնամասում։ Մեկը պատկերում Է հավերժության նշան, կազմված գնդաձև ուռուցիկ մակերեսին սփռված ելունդավոր գծերով։|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025120052/http://hpj.asj-oa.am/3204/|url-status=dead}}</ref> [[Nor Varagavank]],<ref>{{cite journal|last=Kartashian|first=Hrach |title=The architectural ensemble of Nor Varagavank|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|issue=7|page=65|url=http://lraber.asj-oa.am/5168/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|language=hy|issn=0320-8117|quote=Պսակ-գոտու անմիջապես վերևով անցնում է եզան և կտցահարող թռչունների, նռնենու տեսքով կենաց ծառի, զամբյուղների, վարդյակի և հավերժության նշանի պատկերներով քանդակաշարք, որն ունի գաղափարական որոշակի իմաստ:|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025113936/http://lraber.asj-oa.am/5168/|url-status=dead}}</ref> [[Samostab Cicernavank|samostan Cicernavank]].<ref>Asratyan M., [http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf Tsitsernavank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202839/http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf |date=2016-03-04 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 2, 1980, p. 50</ref> [[۞|Enak simbol]] se pojavlja na reliefih [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velike mošeje in bolnišnice Divriğiju]],<ref>[http://www.divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg The Great Mosque and Hospital of Divriği], Genel Bilgi photo gallery</ref> in je verjetno izposojen iz starejših armenskih cerkva na tem območju. Najdemo ga tudi v [[Armenski iluminirani rokopisi|armenskih rokopisih]]. Simbol večnosti je vključen v logotipe številnih državnih agencijah in se pojavlja na priložnostnih kovancih.<ref> *{{cite web|title=Մամլո հաղորդագրություն – "Շուշիի ազատագրման 20-ամյակ" (ոսկի) [News release – A golden coin dedicated o the 20th anniversary of the Liberation of Shushi]|url=https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|publisher=[[Centralna banka Armenije]]|access-date=4 October 2013|date=24 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003031820/https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|archive-date=3 October 2013|url-status=dead}} glej [[:File:Shoushi20coin.GIF|image of the coin]] *{{cite web|title=Հայաստանի Հանրապետության Կառավարության 2002 Թվականի Հունվարի 7-ի N 6 Որոշման Մեջ Փոփոխություններ Կատարելու Մասին|url=http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=82810|publisher=Armenian Legal Information System|access-date=4 October 2013|date=18 April 2012}}, see the [[:File:Armenian custom servise symbol.gif|logo of the Customs Service of Armenia]] *Mestni svet Erevana, [http://www.yerevan.am/edfiles/files/avagani%2012.04.2010/xorhrdanish%207.pdf žig Erevana], 2010, glejte [[:File:Coat of Arms of Yerevan.png|logo Erevana]] *Ministrstvo za pravosodje Republike Armenije, [http://www.justice.am/storage/files/legal_acts/legal_acts_61745932_q_46.pdf about the medals and decorations], 2007 *Vlada Armenije, [http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf Simbol sodelovanja »Armenija-diaspora«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927011930/http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf |date=2013-09-27 }}, 2012 *Ministry of Emergency Situations, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=72184 about the medals and decorations], 2011, glej [[:File:ArmRescuer.jpg|Simbol sodelovanja »Armenija-diaspora«]] *Centralna banka Armenije, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=34309 coin «15-years of liberation of Shushi»], 2007, see the [[:File:AM 10000 dram Au 2007 Shushi a.png|image of the coin]]</ref> Poleg uradnih institucij ga uporabljajo tudi različne nevladne organizacije v Armeniji ter v [[Armenska diaspora|armenski diaspori]].<ref name = "westar">Nacionalni svet Zahodne Armenije, [http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf zastava Zahodne Armenije], 2011</ref> Simbol uporabljajo tudi [[Noepaganizem|armenske neopoganske]] skupnosti in njihovi njihovi pripadniki, ki ga poimenujejo »Arevahač« ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončev križ«).<ref>{{cite web|script-title=hy:Հայկական արիական հիմնական նշանների (սիմվոլների) խորհուրդը եւ չափային շղթաները|url=http://www.hayary.org/wph/?p=2889|publisher=Armenian Aryan Union|access-date=4 October 2013|language=hy}}</ref> == ArmSCII in Unicode == [[File:Right-Facing and Left Facing Armenian Eternity Sign.svg|thumb|340px|Desno in levo usmerjena glifa pisave Unicode za armenski simbol večnosti]] V [[ArmSCII]] (armenski standardni nabor za izmenjavo informacij) je armenski simbol večnosti vključen v 7-bitnem v 8-bitnem standardnem in ad hoc kodiranju vsaj od leta 1987. Leta 2010 je Armenski nacionalni inštitut za standarde predlagal vključitev armenskega simbola večnosti v nabor znakov [[Unicode]].<ref name=SARM>{{cite web|title=Armenian Eternity Sign|url=https://www.unicode.org/L2/L2010/10372-n3921.pdf|publisher=[[Unicode]]|pages=10–12|year=2010}}</ref> Tako levo obrnjeni ⟨֎⟩ kot tudi desno obrnjeni ⟨֍⟩ armenski simbol za večnost sta bila vključena v različico Unicode 7.0, ko je bila izdana junija 2014.<ref>{{cite web|title=Unicode: Armenian|url=https://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-7.0/U70-0530.pdf|access-date=2014-06-27}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Glifi pisave | caption_align = center | image1 = Armenian Eternity Sign Regular.png | width1 = 70 | alt1 = | caption1 = Navadni | image2 = Armenian Eternity Sign Italic.png | width2 = 70 | alt2 = | caption2 = ''Ležeče'' | image3 = Armenian Eternity Sign Bold.png | width3 = 70 | alt3 = | caption3 = '''Krepko''' | image4 = Armenian Eternity Sign Bold Italic.png | width4 = 70 | alt4 = | caption4 = '''''Krepko ležeče''''' | image5 = Armenian Eternity Sign Set.png | width5 = 286 | alt5 = | caption5 = }} == Galerija == ;Cerkve <gallery mode="packed"> Slika:The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia Volume 20 Armenia Yerevan 2008 p 370.jpg|[[Dvin (ancient city)|Arevahač iz ]][[Dvin (antično mesto)|Dvina]]<ref>[http://serials.flib.sci.am/openreader/hushardzanner_20/book/#page/1/mode/1up The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia, Volume 20, Armenia, Yerevan, 2008.<br>Zhores Khachatryan and Oleg Neverov, The Archives of Artashat - The Capital of Ancient Armenia, p. 370].</ref> Slika:Jerevan - Armenië (2892533612).jpg|[[Cerkev sv. Hripsime]], [[Vagaršapat|Vagharšapat]] (7. stoletje) Slika:AH - Harichvank, 21, Armenia.jpg|Petoločno znamenje večnosti na katedrali Matere Božje, [[samostan Haričavank]], blizu [[Artik|Artika]] (13. stoletje) Slika:Arevakhach Makaravank.JPG|[[Makaravank]], blizu [[Ačadžur|Ačadžurja]] (10. stoletje) Slika:WhiteMonasteryEastDome.jpg|18 simbolov večnosti na armenski freski koptskega [[Beli samostan|Belega samostana]] v [[Egipt|Egiptu]] (12. stoletje) Slika:Gandzasar Monastery Nagorno Karabakh 12 c decoration.jpg|[[Samostan Gandzasr]] (13. stoletje) Slika:Գեղարդ վանական համալիր174.JPG|[[Samostan Geghard]] (13. stoletje) Slika:Gospel by Stepanos, 1201, Ms. 10359, mtd-gr-03-l.jpg|Miniatura v evangeliju Stepanosa (1201) Slika:Hovsian1316.jpg|[[Armenski iluminirani rokopisi|Iluminirani rokopis]] Hovsiana (1316) Slika:The marble tombstone of grand prince Hasan Jalal Vahtangian part.jpg|Veliki princ [[Hasan-Džalaljani|Hasan Džalaljani Vahtangjan]] (1214–1261) Slika:Armenian Tombstone Aghout Sisian Armenia.jpg|Pokopališče Aghout v [[Sisian|Sisianu]] Slika:Saint Mesrop Mashtots Cathedral in Oshakan, part 30, VM.jpg|Katedrala svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] v [[Oshakan|Oshakanu]] </gallery> ;Sodobni kipi in skulpture <gallery mode="packed"> Slika:Խաչքար Երեւանի Բժշկական Համալսարանի մօտ.JPG|Sodoben ''[[hačkar]]'' v [[Erevan|Erevanu]] Slika:Mari.gevrogyan.JPG|Hačkar v spomin na žrtve [[Armenski potres (1988)|armenskega potresa 1988]] Slika:DziDzernagapert - eternal flame.jpg|[[Armenski genocid|Spomenik armenskemu genocidu]] v [[Erevan|Erevanu]] (1965) Slika:Cascade of Yerevan, Armenia First Christian Country Monument, Head, Armenia, 2013-09-01, VM.jpg|Spomenik v [[Erevanske kaskade|Erevanski kaskadi]] iz leta 1992, posvečen Armeniji, ki je postala prva krščanska država v četrtem stoletju Slika:Oshakan tower, Armenian Alphabet and Eternity sign, VM.jpg|Spomenik [[Armenska abeceda|armenski abecedi]] in znak večnosti na stolpu [[Ošakan]] Slika:Haghpat Sayat-Nova Square.jpg|Plošča, ki označuje, da je bil trg pri vhodu v [[Samostan Hagpat|samostan Haghpat]] leta 2010 poimenovan po [[Sajat Nova|Sajat-Novi]]. Slika:Revived Armenia Monument Two of Four Eternity Signs on Base Cascade Yerevan Armenia 2013 09 01 VM.jpg|Na vrhu [[Erevanske kaskade]] je devet simbolov večnosti na spomeniku »Prerojena Armenija « iz leta 1965, ki je posvečen 50. obletnici sovjetske oblasti v Armeniji. </gallery> ;Logotipi <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Symbol of National Library of Armenia, Yerevan, Armenia, VM.jpg|Simbol [[Nacionalna knjižnica Armenije|Nacionalne knjižnice Armenije]] Slika:Armenian Eternity Sign ACC Stamp.jpg|Žig podjetja "Armenski računalniški center" [[družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] (1998) Slika:AM 100 dram Ag 2001 Council b.png|[[commons:Category:Commemorative coins of Armenia|Spominski kovanci Armenije]] ob vstopu [[Armenija]] v [[Svet Evrope]] (25. januar 2001) Slika:Coat of arms of Yerevan.svg|[[Žig Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:The emblem of the Hovhannes Sharambeyan Peoples Art Centre in Yerevan.jpg|[[pečat Erevana|Pečat Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:Japanese national sign Chrysanthemum and the Armenian eternity sign in one logo made in colours of national flags.jpg|[[cesarski pečat Japonske|Japonski]] nacionalni simbol [[krizantema|krizanteme]] in armenski simbol večnosti v enem logotipu, izdelanem v barvah nacionalnih zastav (2011) </gallery> ;v drugih kulturah <gallery mode="packed"> File:Selection_of_carvings_from_the_Castro_de_Santa_Trega.jpg|Izbor motivov in rezbarij, [[Kultura Castro|kultura Castra]] File:Martin of Braga Basilica (5) Cropped.jpg|Kamen iz kulture Castro </gallery> == Glej tudi == * [[Bordžgali]] * [[Kultura Castro|Kultura Castro (gospodarstvo in umetnost, kamnoseštvo, metalurgija)]] * [[Petroglif]] * [[commons:Category:Picture stones of Gotland|Slikovni kamni Gotlanda]] * [[Triskelion]] ==Sklici== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Armenian eternity sign}} * [http://www.boston.com/yourtown/news/downtown/2013/04/armenian_heritage_park_to_part.html Downtown, North End. "Armenian Heritage Park to participate Saturday in World Labyrinth Day", Posted by Jeremy C. Fox April 29, 2013.] – "A single jet of water and the symbol of eternity mark its center, representing hope and rebirth." * [https://web.archive.org/web/20131020235342/http://www.aesa.org/index.php?x=1&y=75 Armenian Engineers & Scientists of America]. "The Armenian Engineers and Scientists of America (AESA) logo is an ancient symbol used in Armenian architecture and carvings. The symbol signifies Eternal Life – in Armenian ''Haverjoutian Nshan'' or Sign of Eternity." [[Kategorija:Religija v Armeniji]] [[Kategorija:Armenska mitologija]] [[Kategorija:Neskončnost]] [[Kategorija:Državni simboli Armenije]] 5hl8338i0iga94qfrss4qkuw3weho5k ֎ 0 600869 6659015 2026-04-12T14:33:23Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Armenski simbol večnosti]] 6659015 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Armenski simbol večnosti]] {{Redirect shell | {{R from symbol}} {{R from Unicode}} }} 2zlhap6eok53rbhgfxqv8nlb4dqefjr ֍ 0 600870 6659016 2026-04-12T14:34:16Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Armenski simbol večnosti]] 6659016 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Armenski simbol večnosti]] {{Redirect shell | {{R from symbol}} {{R from Unicode}} }} 2zlhap6eok53rbhgfxqv8nlb4dqefjr Pogovor:Armenski simbol večnosti 1 600871 6659019 2026-04-12T14:42:38Z Pinky sl 2932 {{CEE Spring 2026|uporabnik=Pinky sl |tema=Kultura |država= Zahodna Armenija}} 6659019 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2026|uporabnik=Pinky sl |tema=Kultura |država= Zahodna Armenija}} 76qkfdc2jdugfayo1fyikhjij99a242 Pluton (mitologija) 0 600872 6659020 2026-04-12T14:43:41Z Yerpo 8417 škrbina ([[WP:10000]]) 6659020 wikitext text/x-wiki [[slika:Statuette of Pluto, front - Getty Museum (71.AA.438).jpg|thumb|Kipec Plutona iz 1. stoletja n. št.]] '''Pluton''' ({{langx|grc|Πλούτων|Ploútōn}}) je [[bog|božanstvo]] v [[grška mitologija|grški mitologiji]], vladar [[grško podzemlje|podzemlja]], ki so ga sprva klicali tudi [[Had (grški bog)|Had]], kasneje pa je ime ''Had'' začelo označevati podzemlje samo. Pluton ima v tem kontekstu pozitiven značaj, kot božanstvo, ki vlada nad [[posmrtno življenje|posmrtnim življenjem]]. Pogosto je zamenjan tudi s [[Plutos]]om, grškim bogom bogastva, in ima tudi atribute plodnosti, ker je kot [[htonično božanstvo]] vladal nad domeno, kjer se nahajajo mineralna bogastva in semena, nujna za pridelek.<ref name="Hansen2001">{{navedi knjigo |first=William |last=Hansen |title=Classical Mythology: A Guide to the Mythical World of the Greeks and Romans |publisher=Oxford University Press |year=2005 |pages=180–182}}</ref><ref name="Schmidt2001">{{navedi knjigo |last=Schmidt |first=Jöel |year=2001 |orig-year=1993 |title=Slovar grške in rimske mitologije |publisher=Založba Mladinska knjiga |pages=188 |isbn=86-11-14534-8 |cobiss=8565042}}</ref> Kot vladar je omenjen v [[Starogrška književnost|starogrški književnosti]] [[Klasična Grčija|klasičnega obdobja]], natančneje v delih atenskih dramatikov in filozofa [[Platon]]a, čigar dela so pomemben vir za razumevanje Plutonovega pomena. Pod tem imenom se pojavlja tudi v drugih mitih, posebej v tistem o [[Orfej in Evridika|Orfejevem]] spustu v podzemlje, a bolj v drugotni vlogi.<ref name="Hansen2001"/> Njegova [[Interpretatio graeca|rimska ustreznica]] je ''[[Dis Pater]]'', »oče bogastva«.<ref name="Schmidt2001"/> V [[Pozna antika|pozni antiki]] so ga, podobno kot druga božanstva podzemlja, [[krščanstvo|krščanski]] pisci v prizadevanju za diskreditacijo grško-rimske mitologije začeli povezovati s [[hudič]]em in [[demon]]i.<ref>{{cite journal |first=Friedrich |last=Solmsen |title=The Powers of Darkness in Prudentius' ''Contra Symmachum'': A Study of His Poetic Imagination |journal=Vigiliae Christianae |volume=19 |year=1965 |pages=237–257}}</ref><ref>{{cite journal |first=Margaret E. |last=Frazer |title=Hades Stabbed by the Cross of Christ |journal=Metropolitan Museum Journal |volume=9 |year=1974 |pages=153–161}}</ref> V [[Dante Alighieri|Dantejevi]] ''[[Božanska komedija|Božanski komediji]]'' nastopa kot vladar četrtega kroga pekla, na katerega so obsojeni grabežljivci. Po božanstvu se imenujejo pritlikavi planet [[Pluton]] (sorodna izraza [[plutoid]] in [[plutino]]), element [[plutonij]] in geološka tvorba [[pluton (geologija)|pluton]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Plutonion]], Plutonovo svetišče == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Pluto (mythology)|Pluton}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-mit}} [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Bogovi podzemlja]] kup9wspbyiv4jjhvi80bd0u03cagk78 Pluton (bog) 0 600873 6659022 2026-04-12T14:44:18Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Pluton (mitologija)]] 6659022 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pluton (mitologija)]] bht8omyxxvu888oiccw6tqhvkpe7fqk Pogovor:Pluton (mitologija) 1 600874 6659023 2026-04-12T14:45:12Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6659023 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026|uporabnik=Yerpo |tema=Kultura |država=Grčija}} m693dg37bffnuzq733705wxdaoqd0cx Predloga:ITA-SL 2026 10 600875 6659030 2026-04-12T15:07:09Z GeographieMan 179499 n 6659030 wikitext text/x-wiki {{Polje za pogovorne strani | image = [[File:Logo Slovenija-Italia 2026.svg|120px]] | text = Članek '''{{PAGENAME}}''' је bil {{{kaj|ustvarjen ali znatno razširjen}}} kot del urejevalskega maratona '''[[:m:Special:MyLanguage/Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]]'''. {{#if:{{{uporabnik|}}}| {{GENDER:{{{uporabnik|}}}|Avtor:|Avtorica:}} [[Uporabnik:{{{uporabnik|}}}|{{{uporabnik|}}}]].|}} }} <includeonly>{{#ifeq:{{NAMESPACENUMBER}}|1|[[Kategorija:Wikipedija:Urejaton Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]] {{#if:{{{uporabnik|}}}||[[Kategorija:Članki urejatona Italia-Slovenija WikiColaboration 2026 brez uporabnika|U]]}} }}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> 5lakrcd1g1761si3sk7rjbigcbey47j 6659041 6659030 2026-04-12T15:13:09Z GeographieMan 179499 6659041 wikitext text/x-wiki {{Polje za pogovorne strani | image = [[File:Logo Slovenija-Italia 2026.svg|120px]] | text = Članek '''{{PAGENAME}}''' је bil {{{kaj|ustvarjen ali znatno razširjen}}} kot del urejatona '''[[:m:Special:MyLanguage/Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]]'''. {{#if:{{{uporabnik|}}}| {{GENDER:{{{uporabnik|}}}|Avtor:|Avtorica:}} [[Uporabnik:{{{uporabnik|}}}|{{{uporabnik|}}}]].|}} }} <includeonly>{{#ifeq:{{NAMESPACENUMBER}}|1|[[Kategorija:Wikipedija:Urejaton Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]] {{#if:{{{uporabnik|}}}||[[Kategorija:Članki urejatona Italia-Slovenija WikiColaboration 2026 brez uporabnika|U]]}} }}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> 2uo0z8ivps6ro8u9vziqlezloo8aqpa Predloga:ITA-SL 2026/dok 10 600876 6659031 2026-04-12T15:08:17Z GeographieMan 179499 n 6659031 wikitext text/x-wiki {{Dokumentacijska podstran}} {{Dokumentacijska podstran}} <!-- Kategorije spadajo na dno te strani, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke. --> == Uporaba == <pre>{{ITA-SL 2026 |uporabnik= }}</pre> Na primer: <pre>{{ITA-SL 2026 |uporabnik=Ivana }}</pre> {{ITA-SL 2026 |uporabnik=Ivana |kaj=}} <pre>{{ITA-SL 2026 |kaj=????? |uporabnik=Ivana}}</pre> {{ITA-SL 2026 |kaj=????? |uporabnik=Ivana}} ;Parametri: * <code>uporabnik</code> – ime uporabniškega računa. * <code>kaj</code> – ustvarjen, razširjen ... == Sledilne kategorije == * {{clc|Wikipedija:Urejaton Italia-Slovenija WikiColaboration 2026}} * {{clc|Članki urejatona Italia-Slovenija WikiColaboration 2026 brez uporabnika}} == Glej tudi == <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Kategorije spadajo sem, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke --> [[Kategorija:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|*]] }}</includeonly> iwwqazkce4wln3h4j0g7pm2kxn0yvry Kategorija:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026 14 600877 6659032 2026-04-12T15:09:11Z GeographieMan 179499 n 6659032 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Tekmovanja Wikipedije|Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]] [[Kategorija:Wikipediatoni]] 4jj3wr96qb97tgjshgrmah3k588dlfn Kategorija:Wikipedija:Urejaton Italia-Slovenija WikiColaboration 2026 14 600878 6659035 2026-04-12T15:11:09Z GeographieMan 179499 n 6659035 wikitext text/x-wiki Ta kategorija se uporablja za statistično beleženje vseh člankov, napisanih v okviru '''[[m:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|urejatona Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]]''', sodelovanje med slovensko in italijansko wikiskupnostjo, ki bo potekalo med 13. in 27. aprilom 2026. Članki se sem umeščajo avtomatsko z uporabo predloge <nowiki> {{ITA-SL 2026 |uporabnik= }} </nowiki> na pogovorni strani članka. [[Kategorija:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]] bsidt8j27vljwue1z3i7voptrj9ei4m Kategorija:Članki urejatona Italia-Slovenija WikiColaboration 2026 brez uporabnika 14 600879 6659037 2026-04-12T15:11:51Z GeographieMan 179499 n 6659037 wikitext text/x-wiki {{skrita kategorija}} {{empty category}} [[Kategorija:Wikipedija:Urejaton Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|-]] glieb1d78z5v9uh22w66l607xuwrl32 Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026 10 600880 6659043 2026-04-12T15:14:39Z GeographieMan 179499 n 6659043 wikitext text/x-wiki {{Uporabniško polje | id = [[File:Logo Slovenija-Italia 2026.svg|70px]] | info = Ta {{GENDER:|uporabnik|uporabnica|uporabnik/ca}} je {{GENDER:|sodeloval|sodelovala|sodeloval/a}} v urejatonu '''[[:m:Special:MyLanguage/Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]]'''. |info-c = #EEE |border-c = #000 |id-c = #FFF |info-p = 5px }}<noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> 0zhorztsxfr5njnvyym1c55uvb9ck8a Péter Magyar 0 600881 6659046 2026-04-12T15:19:17Z Marko3 1829 V delu 6659046 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Member of the European Parliament|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = [[Member of the European Parliament]]<br />for [[Hungary (European Parliament constituency)|Hungary]] | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Pázmány Péter Catholic University]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldt University of Berlin]] (2002) | profession = {{hlist|[[Politician]]|[[Diplomat]]|[[Lawyer]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Vice President of the Tisza Party | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' ({{IPA|hu|ˈpeːtɛr ˈmɒɟɒr|lang}}; born 16 March 1981) is a Hungarian politician and lawyer who serves as the president of the [[Tisza Party]]. The mainstream [[Leader of the Opposition|opposition leader]] in Hungarian politics, he has served as [[member of the European Parliament]] since 2024, whilst also serving as Tisza's president. He is widely regarded as [[Viktor Orbán]]'s main rival and challenger for the [[2026 Hungarian parliamentary election|2026 parliamentary elections]]. bh04kxs0buy3tar6mag0zc7d85s90w9 6659047 6659046 2026-04-12T15:22:51Z Marko3 1829 6659047 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Pázmány Péter Catholic University]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldt University of Berlin]] (2002) | profession = {{hlist|[[Politician]]|[[Diplomat]]|[[Lawyer]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Vice President of the Tisza Party | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' ({{IPA|hu|ˈpeːtɛr ˈmɒɟɒr|lang}}; born 16 March 1981) is a Hungarian politician and lawyer who serves as the president of the [[Tisza Party]]. The mainstream [[Leader of the Opposition|opposition leader]] in Hungarian politics, he has served as [[member of the European Parliament]] since 2024, whilst also serving as Tisza's president. He is widely regarded as [[Viktor Orbán]]'s main rival and challenger for the [[2026 Hungarian parliamentary election|2026 parliamentary elections]]. sqkw0qa9y31vvxiks04vv0wwncekhwt 6659064 6659047 2026-04-12T16:06:15Z Marko3 1829 6659064 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Pázmány Péter Catholic University]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldt University of Berlin]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' ({{IPA|hu|ˈpeːtɛr ˈmɒɟɒr|lang}}, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo. a3lfmhdfyioeci3yob2y3s21pib0r9p 6659065 6659064 2026-04-12T16:08:37Z Marko3 1829 6659065 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Pázmány Péter Catholic University]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldt University of Berlin]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' ({{IPA|hu|ˈpeːtɛr ˈmɒɟɒr|lang}}, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 6dcy4299kcdcvucv6xo1o1fq8v8xhky 6659066 6659065 2026-04-12T16:12:46Z Marko3 1829 6659066 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Pázmány Péter Catholic University]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldt University of Berlin]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' ({{IPA|hu|ˈpeːtɛr ˈmɒɟɒr|lang}}, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke, ki ni članica Fidesza, od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} od0wgp2eb2u12g4dsolm3xmwqmi8sei 6659068 6659066 2026-04-12T16:14:28Z Marko3 1829 6659068 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Pázmány Péter Catholic University]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldt University of Berlin]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' ({{IPA|hu|ˈpeːtɛr ˈmɒɟɒr|lang}}, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke, ki ni članica Fidesza, od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] ire7kskwdfx9viaoc02ej08o62jcyd3 6659069 6659068 2026-04-12T16:14:50Z Marko3 1829 6659069 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Pázmány Péter Catholic University]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldt University of Berlin]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' ({{IPA|hu|ˈpeːtɛr ˈmɒɟɒr|lang}}, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke, ki ni članica Fidesza, od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] 0z40y7mqk5pyfmkj4gzbdtz2d1zb7fq 6659070 6659069 2026-04-12T16:17:43Z Marko3 1829 6659070 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' ({{IPA|hu|ˈpeːtɛr ˈmɒɟɒr|lang}}, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke, ki ni članica Fidesza, od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] k98reewzbgx3imbh20ixatdl8obuhog 6659073 6659070 2026-04-12T16:28:12Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659073 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' ({{IPA|hu|ˈpeːtɛr ˈmɒɟɒr|lang}}, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke, ki ni članica Fidesza, od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] ntm164j82kqrmm3fzekd53psb5w5cau 6659075 6659073 2026-04-12T16:45:20Z Upwinxp 126544 slog 6659075 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza, od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] o9hjrm1a40oydr1axcgr6et1j4s3dwj 6659076 6659075 2026-04-12T16:45:41Z Upwinxp 126544 6659076 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] meep6urgzqkry9p96lbrk6bbkv27cif 6659077 6659076 2026-04-12T16:46:43Z Sporti 5955 /* Sklici */ {{normativna kontrola}} 6659077 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Velja za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026. Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] eioqzp0gb3c677hrdyoq9x0k3qy5vxh Predloga:Infobox Geopolitical organization 10 600882 6659049 2026-04-12T15:24:28Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Infopolje Država]] 6659049 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Infopolje Država]] nrox350slsxfpvi7ggd0izcgvh5g10m Peter Magyar 0 600883 6659072 2026-04-12T16:20:29Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Péter Magyar]] 6659072 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Péter Magyar]] 7aua352odfjs060errz1tlh0dtdwjou Tupoljev Tu-1 0 600884 6659083 2026-04-12T18:13:33Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1337028452|Tupolev Tu-1]]« 6659083 wikitext text/x-wiki '''Tupoljev Tu-1''' je bil prototip [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[Nočno lovsko letalo|nočnega lovca,]] različice srednjega [[Bombnik|bombnika]] [[Tupoljev Tu-2]], ki je prvič poletel po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Ukinili so ga, ko so njegovi eksperimentalni motorji Mikulin AM-43V prišli do konca obratovalnega časa. == Razvoj == Navdušeni nad zmogljivostjo [[De Havilland Mosquito|de Havilland Mosquita]] so Sovjeti prosili [[Tupoljev|Tupoljeva]], naj Tu-2 predela v hitri dnevni bombnik z zmanjšano posadko, imenovan ANT-63. Drugi prototip tega projekta so februarja 1946 naročili za predelavo v trisedežni prestreznik dolgega dosega, ki bi lahko nosil letalski [[Radar|radarski]] sistem z interno oznako ANT-63P in uradno oznako Tu-1. Dobil je prototipne motorje Mikulin AM-43V, ki so poganjali štirikrake [[Letalski vijak|propelerje]], in novo radijsko opremo. Uporablajl je standardno podvozje Tu-2S. Na spodnji strani nosu sta bila nameščena 2 topova Nudelman-Suranov NS-45, vsak s po 50 naboji, dva 23 mm, v koreninah kril nameščena topova Volkov-Jartsev VJa-23 ali Nudelman-Suranov NS-23 s 130 naboji na top. Hrbtni strelec je imel na voljo [[Berezin UB|mitraljez UBT]] kalibra 12.7 mm z 200 naboji, strelec na spodnji strani pa UBT s 350 naboji. Ohranjen je bil notranji bombni prostor, ki je lahko nosil do 1000 kg bomb. Tu-1 je prvič poletel 22. marca 1947 in je bil na tovarniških testih do 3. oktobra ali 3. novembra 1947. Viri se ne strinjajo glede namestitve radarja med temi testi. Bill Gunston pravi, da je bil testiran sovjetski derivat nemškega FuG 220 Lichtenstein SN-2, vendar Jefim Gordon meni, da radar sploh ni bil nameščen in da je kratka življenjska doba prototipnih motorjev AM-43V omejila načrtovane teste in razvoj. Kakor koli že, letalo ni bilo izbrano za proizvodnjo, saj njegovi motorji AM-43V niso bili pripravljeni za proizvodnjo. <ref name="go" /> == Specifikacije == {{Aircraft specs|ref=''OKB Tupolev: A History of the Design Bureau and its Aircraft''<ref name=go/>|prime units?=met <!-- General characteristics -->|crew=3|length m=13.6|length note=|span m=18.86|height m=3.32|wing area sqm=48.8|aspect ratio=<!-- sailplanes -->|empty weight kg=9460|empty weight note=<ref name=g>Gunston, p. 122</ref>|gross weight kg=12755|gross weight note=|max takeoff weight kg=14460|max takeoff weight note=<ref name=g/>|fuel capacity=|more general=<!-- Powerplant -->|eng1 number=2|eng1 name=Mikulin AM-43V|eng1 type=V-12 vodno hlajen batni motor|eng1 kw=1454|eng1 note=|prop blade number=4|prop name=Propelerji s konstantno hitrostjo|prop dia m=<!-- propeller aircraft -->|prop dia note=<!-- Performance -->|max speed kmh=641|max speed note=|cruise speed kmh=|cruise speed note=|stall speed kmh=|stall speed note=|never exceed speed kmh=|never exceed speed note=|minimum control speed kmh=|minimum control speed note=|range km=2250|range note=|combat range km=|combat range note=|ferry range km=|ferry range note=|endurance=<!-- if range unknown -->|ceiling m=11000|ceiling note=|g limits=<!-- aerobatic -->|roll rate=<!-- aerobatic -->|climb rate ms=|climb rate note=|time to altitude=|wing loading kg/m2=261.37|wing loading note=|fuel consumption kg/km=|power/mass=|more performance=<br><!-- Armament -->|guns=<br/> :*2 × 45&nbsp;mm [[Nudelman-Suranov NS-45]], top v bradi letala (50 nabojev na top) :*2 × 23&nbsp;mm [[Nudelman-Suranov NS-23]], v krilih (130 nabojev na top) :*2 × 12.7&nbsp;mm [[Berezin UB|UBT mitraljez]], hrbtni in spodnji (250/350 nabojev na mitraljez)|bombs=do 1000kg bomb|avionics=}} == Glej tudi == {{Aircontent|see also=|related=<!-- related developments -->|similar aircraft=* [[Dornier Do 17]] * [[Dornier Do 217]] * [[Douglas A-20 Havoc]] * [[Focke-Wulf Ta 154]] * [[Junkers Ju 88]] * [[Petlyakov Pe-3]]|lists=<!-- related lists -->}} == Sklici == <references /> {{Sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|last=Gordon|first=Yefim|last2=Rigamant, Vladimir|title=OKB Tupolev: A History of the Design Bureau and its Aircraft|publisher=Midland Publishing|date=2005|isbn=1-85780-214-4}} * {{Navedi knjigo|last=Gunston|first=Bill|authorlink=Bill Gunston|title=Tupolev Aircraft since 1922|publisher=Naval Institute Press|date=1995|isbn=1-55750-882-8}} [[Kategorija:Letala Tupoljev]] 3cus97de8pu11geyl8bu7t4nt4fxmtx 6659152 6659083 2026-04-13T07:04:44Z Sporti 5955 /* Viri */ {{Letala Tupoljev}} 6659152 wikitext text/x-wiki '''Tupoljev Tu-1''' je bil prototip [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[Nočno lovsko letalo|nočnega lovca,]] različice srednjega [[Bombnik|bombnika]] [[Tupoljev Tu-2]], ki je prvič poletel po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Ukinili so ga, ko so njegovi eksperimentalni motorji Mikulin AM-43V prišli do konca obratovalnega časa. == Razvoj == Navdušeni nad zmogljivostjo [[De Havilland Mosquito|de Havilland Mosquita]] so Sovjeti prosili [[Tupoljev|Tupoljeva]], naj Tu-2 predela v hitri dnevni bombnik z zmanjšano posadko, imenovan ANT-63. Drugi prototip tega projekta so februarja 1946 naročili za predelavo v trisedežni prestreznik dolgega dosega, ki bi lahko nosil letalski [[Radar|radarski]] sistem z interno oznako ANT-63P in uradno oznako Tu-1. Dobil je prototipne motorje Mikulin AM-43V, ki so poganjali štirikrake [[Letalski vijak|propelerje]], in novo radijsko opremo. Uporablajl je standardno podvozje Tu-2S. Na spodnji strani nosu sta bila nameščena 2 topova Nudelman-Suranov NS-45, vsak s po 50 naboji, dva 23 mm, v koreninah kril nameščena topova Volkov-Jartsev VJa-23 ali Nudelman-Suranov NS-23 s 130 naboji na top. Hrbtni strelec je imel na voljo [[Berezin UB|mitraljez UBT]] kalibra 12.7 mm z 200 naboji, strelec na spodnji strani pa UBT s 350 naboji. Ohranjen je bil notranji bombni prostor, ki je lahko nosil do 1000 kg bomb. Tu-1 je prvič poletel 22. marca 1947 in je bil na tovarniških testih do 3. oktobra ali 3. novembra 1947. Viri se ne strinjajo glede namestitve radarja med temi testi. Bill Gunston pravi, da je bil testiran sovjetski derivat nemškega FuG 220 Lichtenstein SN-2, vendar Jefim Gordon meni, da radar sploh ni bil nameščen in da je kratka življenjska doba prototipnih motorjev AM-43V omejila načrtovane teste in razvoj. Kakor koli že, letalo ni bilo izbrano za proizvodnjo, saj njegovi motorji AM-43V niso bili pripravljeni za proizvodnjo. <ref name="go" /> == Specifikacije == {{Aircraft specs|ref=''OKB Tupolev: A History of the Design Bureau and its Aircraft''<ref name=go/>|prime units?=met <!-- General characteristics -->|crew=3|length m=13.6|length note=|span m=18.86|height m=3.32|wing area sqm=48.8|aspect ratio=<!-- sailplanes -->|empty weight kg=9460|empty weight note=<ref name=g>Gunston, p. 122</ref>|gross weight kg=12755|gross weight note=|max takeoff weight kg=14460|max takeoff weight note=<ref name=g/>|fuel capacity=|more general=<!-- Powerplant -->|eng1 number=2|eng1 name=Mikulin AM-43V|eng1 type=V-12 vodno hlajen batni motor|eng1 kw=1454|eng1 note=|prop blade number=4|prop name=Propelerji s konstantno hitrostjo|prop dia m=<!-- propeller aircraft -->|prop dia note=<!-- Performance -->|max speed kmh=641|max speed note=|cruise speed kmh=|cruise speed note=|stall speed kmh=|stall speed note=|never exceed speed kmh=|never exceed speed note=|minimum control speed kmh=|minimum control speed note=|range km=2250|range note=|combat range km=|combat range note=|ferry range km=|ferry range note=|endurance=<!-- if range unknown -->|ceiling m=11000|ceiling note=|g limits=<!-- aerobatic -->|roll rate=<!-- aerobatic -->|climb rate ms=|climb rate note=|time to altitude=|wing loading kg/m2=261.37|wing loading note=|fuel consumption kg/km=|power/mass=|more performance=<br><!-- Armament -->|guns=<br/> :*2 × 45&nbsp;mm [[Nudelman-Suranov NS-45]], top v bradi letala (50 nabojev na top) :*2 × 23&nbsp;mm [[Nudelman-Suranov NS-23]], v krilih (130 nabojev na top) :*2 × 12.7&nbsp;mm [[Berezin UB|UBT mitraljez]], hrbtni in spodnji (250/350 nabojev na mitraljez)|bombs=do 1000kg bomb|avionics=}} == Glej tudi == {{Aircontent|see also=|related=<!-- related developments -->|similar aircraft=* [[Dornier Do 17]] * [[Dornier Do 217]] * [[Douglas A-20 Havoc]] * [[Focke-Wulf Ta 154]] * [[Junkers Ju 88]] * [[Petlyakov Pe-3]]|lists=<!-- related lists -->}} == Sklici == <references /> {{Sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|last=Gordon|first=Yefim|last2=Rigamant, Vladimir|title=OKB Tupolev: A History of the Design Bureau and its Aircraft|publisher=Midland Publishing|date=2005|isbn=1-85780-214-4}} * {{Navedi knjigo|last=Gunston|first=Bill|authorlink=Bill Gunston|title=Tupolev Aircraft since 1922|publisher=Naval Institute Press|date=1995|isbn=1-55750-882-8}} {{Letala Tupoljev}} [[Kategorija:Letala Tupoljev]] 1hmwbnb4z5m65wu4v93b1dxxrdtjy7t Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026 10 600885 6659106 2026-04-12T20:24:09Z Yerpo 8417 n 6659106 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Iskra Dela Triglav 2007.jpg|res=150px<!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne -->|border|Triglav}} * ... je v filmu ''[[Poletje v školjki]]'' nastopil tudi slovenski računalnik '''[[Triglav (računalnik)|Triglav]]''' <small>(na sliki)</small>; * ... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u; * ... je dandanes za [[svetovni splet|spletne]] vsebine pomembna tudi '''[[GEO optimizacija]]'''; * ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva; * ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]</noinclude> khy0uy41l6ggcjcny5v770qqp03670v Film Art Fest 1991 0 600886 6659120 2026-04-12T21:57:06Z Anzet 118843 nova stran z vsebino: »'''2. Film Art Fest''' (tudi '''2. mednarodni dnevi avtorskega filma''') je potekal od 18. novembra do 2. decembra 1991 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v Cankarjevem domu. ===Glavni program=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Srečanje z Venero'' || ''Meeting Venus'' || István Szabó || Velika Britanija |- | ''Svetlikajoča koža'' || ''The Reflecting Skin'' || Philip Ridley || Velika Britanija |- | ''Tolpa štiri...« 6659120 wikitext text/x-wiki '''2. Film Art Fest''' (tudi '''2. mednarodni dnevi avtorskega filma''') je potekal od 18. novembra do 2. decembra 1991 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v Cankarjevem domu. ===Glavni program=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Srečanje z Venero'' || ''Meeting Venus'' || István Szabó || Velika Britanija |- | ''Svetlikajoča koža'' || ''The Reflecting Skin'' || Philip Ridley || Velika Britanija |- | ''Tolpa štirih <small>/ Banda štirih</small>'' || ''La bande des quatre'' || Jacques Rivette || Francija |- | ''Kraljevi ribič'' || ''The Fisher King'' || Terry Gilliam || ZDA |- | ''Izmišljena zgodba'' || ''Une histoire inventée'' || André Forcier || Kanada |- | ''Življenje je sladko'' || ''Life Is Sweet'' || Mike Leigh || Velika Britanija |- | ''Moje 20. stoletje'' || ''Az én XX. századom'' || Ildikó Enyedi || Madžarska |- | ''Indijanski tekač'' || ''The Indian Runner'' || Sean Penn || ZDA |- | ''Fantje iz soseščine'' || ''Boyz n the Hood'' || John Singleton || ZDA |- | colspan=2|''Riff-Raff'' || Ken Loach || Velika Britanija |- | ''Satan'' || ''Satana'' || Viktor Aristov || Sovjetska zveza |- | ''Mlada uporabnika soula'' || Young Soul Rebels || Isaac Julien || Velika Britanija |} ===Retrospektiva Boštjana Hladnika=== * ''Življenje ni greh'' (1957) * ''Ples v dežju'' (1961) * ''Peščeni grad'' (1962) * ''Sončni krik'' (1968) * ''Maškarada'' (1971) * ''Ko pride lev'' (1972) * ''Bele trave'' (1976) * ''Ubij me nežno'' (1979) * ''Čas brez pravljic'' (1986) ==Viri== * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1991 |title=Film Art Fest |journal=Ekran |volume=28 |issue=8 |pages=3−16 |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/2.pdf |accessdate= }} * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1991 |title=Boštjan Hladnik |journal=Ekran |volume=28 |issue=8 |pages=17−23 |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/2.pdf |accessdate= }} * {{navedi splet |url=https://www.yumpu.com/xx/document/read/5197539/seznam-filmov-od-1-do-19-liffe |title=Seznam filmov od 1. do 19. LIFFe |accessdate=12. 4. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} n9k0hmjcm1u9wsxgcxfkjue3h0osrlj 6659121 6659120 2026-04-12T21:57:50Z Anzet 118843 +[[Kategorija:Liffe]]; +[[Kategorija:1991 v Sloveniji]]; +[[Kategorija:1991 v filmu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659121 wikitext text/x-wiki '''2. Film Art Fest''' (tudi '''2. mednarodni dnevi avtorskega filma''') je potekal od 18. novembra do 2. decembra 1991 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v Cankarjevem domu. ===Glavni program=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Srečanje z Venero'' || ''Meeting Venus'' || István Szabó || Velika Britanija |- | ''Svetlikajoča koža'' || ''The Reflecting Skin'' || Philip Ridley || Velika Britanija |- | ''Tolpa štirih <small>/ Banda štirih</small>'' || ''La bande des quatre'' || Jacques Rivette || Francija |- | ''Kraljevi ribič'' || ''The Fisher King'' || Terry Gilliam || ZDA |- | ''Izmišljena zgodba'' || ''Une histoire inventée'' || André Forcier || Kanada |- | ''Življenje je sladko'' || ''Life Is Sweet'' || Mike Leigh || Velika Britanija |- | ''Moje 20. stoletje'' || ''Az én XX. századom'' || Ildikó Enyedi || Madžarska |- | ''Indijanski tekač'' || ''The Indian Runner'' || Sean Penn || ZDA |- | ''Fantje iz soseščine'' || ''Boyz n the Hood'' || John Singleton || ZDA |- | colspan=2|''Riff-Raff'' || Ken Loach || Velika Britanija |- | ''Satan'' || ''Satana'' || Viktor Aristov || Sovjetska zveza |- | ''Mlada uporabnika soula'' || Young Soul Rebels || Isaac Julien || Velika Britanija |} ===Retrospektiva Boštjana Hladnika=== * ''Življenje ni greh'' (1957) * ''Ples v dežju'' (1961) * ''Peščeni grad'' (1962) * ''Sončni krik'' (1968) * ''Maškarada'' (1971) * ''Ko pride lev'' (1972) * ''Bele trave'' (1976) * ''Ubij me nežno'' (1979) * ''Čas brez pravljic'' (1986) ==Viri== * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1991 |title=Film Art Fest |journal=Ekran |volume=28 |issue=8 |pages=3−16 |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/2.pdf |accessdate= }} * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1991 |title=Boštjan Hladnik |journal=Ekran |volume=28 |issue=8 |pages=17−23 |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/2.pdf |accessdate= }} * {{navedi splet |url=https://www.yumpu.com/xx/document/read/5197539/seznam-filmov-od-1-do-19-liffe |title=Seznam filmov od 1. do 19. LIFFe |accessdate=12. 4. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:1991 v Sloveniji]] [[Kategorija:1991 v filmu]] nkgmgvw9w2hbiggdpnwtvd6wxv5vu5e 6659123 6659121 2026-04-12T22:03:15Z Anzet 118843 6659123 wikitext text/x-wiki '''2. [[Film Art Fest]]''' (tudi '''2. mednarodni dnevi avtorskega filma''') je potekal od 18. novembra do 2. decembra 1991 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. ===Glavni program=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Srečanje z Venero'' || ''Meeting Venus'' || István Szabó || Velika Britanija |- | ''Svetlikajoča koža'' || ''The Reflecting Skin'' || Philip Ridley || Velika Britanija |- | ''Tolpa štirih <small>/ Banda štirih</small>'' || ''La bande des quatre'' || Jacques Rivette || Francija |- | ''Kraljevi ribič'' || ''The Fisher King'' || Terry Gilliam || ZDA |- | ''Izmišljena zgodba'' || ''Une histoire inventée'' || André Forcier || Kanada |- | ''Življenje je sladko'' || ''Life Is Sweet'' || Mike Leigh || Velika Britanija |- | ''[[Moje 20. stoletje]]'' || ''Az én XX. századom'' || Ildikó Enyedi || Madžarska |- | ''Indijanski tekač'' || ''The Indian Runner'' || [[Sean Penn]]|| ZDA |- | ''Fantje iz soseščine'' || ''Boyz n the Hood'' || John Singleton || ZDA |- | colspan=2|''Riff-Raff'' || Ken Loach || Velika Britanija |- | ''Satan'' || ''Satana'' || Viktor Aristov || Sovjetska zveza |- | ''Mlada uporabnika soula'' || Young Soul Rebels || Isaac Julien || Velika Britanija |} ===Retrospektiva [[Boštjan Hladnik|Boštjana Hladnika]]=== * ''Življenje ni greh'' (1957) * ''[[Ples v dežju]]'' (1961) * ''[[Peščeni grad]]'' (1962) * ''[[Sončni krik]]'' (1968) * ''[[Maškarada (film)|Maškarada]]'' (1971) * ''[[Ko pride lev]]'' (1972) * ''[[Bele trave]]'' (1976) * ''[[Ubij me nežno]]'' (1979) * ''[[Čas brez pravljic]]'' (1986) ==Viri== * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1991 |title=Film Art Fest |journal=Ekran |volume=28 |issue=8 |pages=3−16 |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/2.pdf |accessdate= }} * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1991 |title=Boštjan Hladnik |journal=Ekran |volume=28 |issue=8 |pages=17−23 |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/2.pdf |accessdate= }} * {{navedi splet |url=https://www.yumpu.com/xx/document/read/5197539/seznam-filmov-od-1-do-19-liffe |title=Seznam filmov od 1. do 19. LIFFe |accessdate=12. 4. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:1991 v Sloveniji]] [[Kategorija:1991 v filmu]] ht87v2irot5zfkkrdd5zmhh1f4rsirp Pogovor:Heraklij II. Gruzijski 1 600887 6659143 2026-04-13T06:12:13Z Octopus 13285 CEE 6659143 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina|tema2= |tema3= |država= Gruzija|država2= |država3= }} 7adspcn3xhuqp9c1abwzghc8e0o6ral Gjon II. Kastrioti 0 600888 6659149 2026-04-13T06:53:41Z Octopus 13285 plemič 6659149 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |type | honorific prefix = | name = Gjon II. Kastrioti | title = {{em|Knez Albanije}}<ref>{{cite book|last=E. Jacques|first= Edwin |title=The Albanians: An Ethnic History from Prehistoric Times to the Present - Volume 1 |date=2009 |publisher=McFarland & Company|isbn=978-0-7864-4238-6 |page=191 |quote=}}</ref><br>{{em|Knez Kneževine Kastrioti}}<br>{{em|Vojvoda San Pietra v Galatini}} | image = GjonIIKastrioti.jpg | caption = | alt = | succession = Knez Kastriotija | CoA = | more = no | spouse = [[Jerina Branković]] | spouse-type = Soproga | noble family = [[Slika:Coat of arms of the House of Kastrioti.svg|20px]] [[Rodbina Kastrioti|Kastrioti]] | house-type = | father = [[Skanderbeg|Gjergj Kastrioti]] | mother = Andronika Arianiti | birth_date = 1456 | birth_place = Petralba, Kneževina Kastrioti | death_date = 2. avgust 1514 | religion = | other_titles = Grof Soleta<br/>Gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda<br/> Gospod Gagliana del Capo in Orie<br/>Gospod [[Kruja|Kruje]] | issue = Konstantin Kastriota<br/>Ferdinand Kastriota<br/>Jurij Kastriota<br/>Marija Kastriota<br/>Alfonz Castriota | successor = | reign = 1468–1468<br/>1481–1484 | tenure = | predecessor = [[Gjergj Kastrioti]] }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1456]] [[Kategorija:Umrli leta 1514]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Albanije]] 851fmrzi1nxdqjoprmk0zeffk6cj1pk 6659161 6659149 2026-04-13T07:21:47Z Octopus 13285 uvod 6659161 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |type | honorific prefix = | name = Gjon II. Kastrioti | title = {{em|Knez Albanije}}<ref>{{cite book|last=E. Jacques|first= Edwin |title=The Albanians: An Ethnic History from Prehistoric Times to the Present - Volume 1 |date=2009 |publisher=McFarland & Company|isbn=978-0-7864-4238-6 |page=191 |quote=}}</ref><br>{{em|Knez Kneževine Kastrioti}}<br>{{em|Vojvoda San Pietra v Galatini}} | image = GjonIIKastrioti.jpg | caption = | alt = | succession = Knez Kastriotija | CoA = | more = no | spouse = [[Jerina Branković]] | spouse-type = Soproga | noble family = [[Slika:Coat of arms of the House of Kastrioti.svg|20px]] [[Rodbina Kastrioti|Kastrioti]] | house-type = | father = [[Skanderbeg|Gjergj Kastrioti]] | mother = Andronika Arianiti | birth_date = 1456 | birth_place = Petralba, Kneževina Kastrioti | death_date = 2. avgust 1514 | religion = | other_titles = Grof Soleta<br/>Gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda<br/> Gospod Gagliana del Capo in Orie<br/>Gospod [[Kruja|Kruje]] | issue = Konstantin Kastriota<br/>Ferdinand Kastriota<br/>Jurij Kastriota<br/>Marija Kastriota<br/>Alfonz Castriota | successor = | reign = 1468–1468<br/>1481–1484 | tenure = | predecessor = [[Gjergj Kastrioti]] }} '''Gjon II. Kastrioti''' ([[Albanščina|albansko]]: Gjon Kastrioti II, [[Italijanščina|italijansko]]: Ioanne Castrioto <ref name=Spandounes>Theodore Spandounes (Spandugnino), De la origine deli Imperatori Ottomani, Sathas, C.N. (ur.) (1890) Documents inédits relatifs à l'histoire de la Grèce au moyen âge, IX (Pariz), str. 159</ref> ali Giovanni Castrioto<ref name=Breve>Breve memoria de li discendenti de nostra casa Musachi, str. 284</ref>) je bil albanski knez, sin albanskega narodnega junaka [[Skenderbeg|Gjergja Kastriotija Skenderbega]] in Andronike Arianiti, hčerke Gjergja Arianitija, * [[1456]], † [[2. avgust]] [[1514]]. Po očetovi smrti je bil kratek čas gospod [[Kruja|Kruje]], nato vojvoda San Pietra in Galatine (1485), grof Soleta, gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda. Leta 1495 mu je [[Ferdinand I. Neapeljski]] podelil naziv gospod Gagliana del Capa in Orie. V zgodnjih najstniških letih je bil po očetovi smrti leta 1468 prisiljen zapustiti državo. Znan je tudi po svoji vlogi v albanskem uporu 1481–1484, ko je po prihodu iz Italije v Albanijo in naselitvi v Himari vodil upor proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].<ref name=Anamali2002pp413416>{{harvnb|Anamali|2002|p=413–416}}</ref> Junija 1481 je podprl [[Ivan Crnojević|Ivana Crnojevića]], ki je uspešno zavzel [[Zeta|Zeto]] izpod osmanske oblasti.<ref name="Немировски1996">{{cite book|author=Евгениј Љвович Немировски|title=Почеци штампарства у Црној Гори, 1492-1496|url=https://books.google.com/books?id=cV4VAQAAIAAJ|accessdate=24 April 2013|year=1996|publisher=ЦНБ "Ђурђе Црнојевић"|page=99}}</ref> Gjonu II. ni uspelo ponovno vzpostaviti kneževine Kastrioti in osvoboditi Albanije izpod osmanske oblasti, zato se je po treh letih vojne leta 1484 umaknil v [[Italija|Italijo]].<ref name=Anamali2002pp413416/> ==Vrnitev v Albanijo (1481–1484)== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1456]] [[Kategorija:Umrli leta 1514]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Albanije]] rwz41d0h2nwh33mz9n5r97rd2xwwb84 6659162 6659161 2026-04-13T07:23:05Z Octopus 13285 Zeta 6659162 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |type | honorific prefix = | name = Gjon II. Kastrioti | title = {{em|Knez Albanije}}<ref>{{cite book|last=E. Jacques|first= Edwin |title=The Albanians: An Ethnic History from Prehistoric Times to the Present - Volume 1 |date=2009 |publisher=McFarland & Company|isbn=978-0-7864-4238-6 |page=191 |quote=}}</ref><br>{{em|Knez Kneževine Kastrioti}}<br>{{em|Vojvoda San Pietra v Galatini}} | image = GjonIIKastrioti.jpg | caption = | alt = | succession = Knez Kastriotija | CoA = | more = no | spouse = [[Jerina Branković]] | spouse-type = Soproga | noble family = [[Slika:Coat of arms of the House of Kastrioti.svg|20px]] [[Rodbina Kastrioti|Kastrioti]] | house-type = | father = [[Skanderbeg|Gjergj Kastrioti]] | mother = Andronika Arianiti | birth_date = 1456 | birth_place = Petralba, Kneževina Kastrioti | death_date = 2. avgust 1514 | religion = | other_titles = Grof Soleta<br/>Gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda<br/> Gospod Gagliana del Capo in Orie<br/>Gospod [[Kruja|Kruje]] | issue = Konstantin Kastriota<br/>Ferdinand Kastriota<br/>Jurij Kastriota<br/>Marija Kastriota<br/>Alfonz Castriota | successor = | reign = 1468–1468<br/>1481–1484 | tenure = | predecessor = [[Gjergj Kastrioti]] }} '''Gjon II. Kastrioti''' ([[Albanščina|albansko]]: Gjon Kastrioti II, [[Italijanščina|italijansko]]: Ioanne Castrioto <ref name=Spandounes>Theodore Spandounes (Spandugnino), De la origine deli Imperatori Ottomani, Sathas, C.N. (ur.) (1890) Documents inédits relatifs à l'histoire de la Grèce au moyen âge, IX (Pariz), str. 159</ref> ali Giovanni Castrioto<ref name=Breve>Breve memoria de li discendenti de nostra casa Musachi, str. 284</ref>) je bil albanski knez, sin albanskega narodnega junaka [[Skenderbeg|Gjergja Kastriotija Skenderbega]] in Andronike Arianiti, hčerke Gjergja Arianitija, * [[1456]], † [[2. avgust]] [[1514]]. Po očetovi smrti je bil kratek čas gospod [[Kruja|Kruje]], nato vojvoda San Pietra in Galatine (1485), grof Soleta, gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda. Leta 1495 mu je [[Ferdinand I. Neapeljski]] podelil naziv gospod Gagliana del Capa in Orie. V zgodnjih najstniških letih je bil po očetovi smrti leta 1468 prisiljen zapustiti državo. Znan je tudi po svoji vlogi v albanskem uporu 1481–1484, ko je po prihodu iz Italije v Albanijo in naselitvi v Himari vodil upor proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].<ref name=Anamali2002pp413416>{{harvnb|Anamali|2002|p=413–416}}</ref> Junija 1481 je podprl [[Ivan Crnojević|Ivana Crnojevića]], ki je uspešno zavzel [[Zeta (država)|Zeto]] izpod osmanske oblasti.<ref name="Немировски1996">{{cite book|author=Евгениј Љвович Немировски|title=Почеци штампарства у Црној Гори, 1492-1496|url=https://books.google.com/books?id=cV4VAQAAIAAJ|accessdate=24 April 2013|year=1996|publisher=ЦНБ "Ђурђе Црнојевић"|page=99}}</ref> Gjonu II. ni uspelo ponovno vzpostaviti kneževine Kastrioti in osvoboditi Albanije izpod osmanske oblasti, zato se je po treh letih vojne leta 1484 umaknil v [[Italija|Italijo]].<ref name=Anamali2002pp413416/> ==Vrnitev v Albanijo (1481–1484)== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1456]] [[Kategorija:Umrli leta 1514]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Albanije]] 5te2wcf45pms1f2v99khuvhey6t9hfk 6659188 6659162 2026-04-13T08:45:31Z Octopus 13285 /* Vrnitev v Albanijo (1481–1484) */ nadaljevanje 6659188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |type | honorific prefix = | name = Gjon II. Kastrioti | title = {{em|Knez Albanije}}<ref>{{cite book|last=E. Jacques|first= Edwin |title=The Albanians: An Ethnic History from Prehistoric Times to the Present - Volume 1 |date=2009 |publisher=McFarland & Company|isbn=978-0-7864-4238-6 |page=191 |quote=}}</ref><br>{{em|Knez Kneževine Kastrioti}}<br>{{em|Vojvoda San Pietra v Galatini}} | image = GjonIIKastrioti.jpg | caption = | alt = | succession = Knez Kastriotija | CoA = | more = no | spouse = [[Jerina Branković]] | spouse-type = Soproga | noble family = [[Slika:Coat of arms of the House of Kastrioti.svg|20px]] [[Rodbina Kastrioti|Kastrioti]] | house-type = | father = [[Skanderbeg|Gjergj Kastrioti]] | mother = Andronika Arianiti | birth_date = 1456 | birth_place = Petralba, Kneževina Kastrioti | death_date = 2. avgust 1514 | religion = | other_titles = Grof Soleta<br/>Gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda<br/> Gospod Gagliana del Capo in Orie<br/>Gospod [[Kruja|Kruje]] | issue = Konstantin Kastriota<br/>Ferdinand Kastriota<br/>Jurij Kastriota<br/>Marija Kastriota<br/>Alfonz Castriota | successor = | reign = 1468–1468<br/>1481–1484 | tenure = | predecessor = [[Gjergj Kastrioti]] }} '''Gjon II. Kastrioti''' ([[Albanščina|albansko]]: Gjon Kastrioti II, [[Italijanščina|italijansko]]: Ioanne Castrioto <ref name=Spandounes>Theodore Spandounes (Spandugnino), De la origine deli Imperatori Ottomani, Sathas, C.N. (ur.) (1890) Documents inédits relatifs à l'histoire de la Grèce au moyen âge, IX (Pariz), str. 159</ref> ali Giovanni Castrioto<ref name=Breve>Breve memoria de li discendenti de nostra casa Musachi, str. 284</ref>) je bil albanski knez, sin albanskega narodnega junaka [[Skenderbeg|Gjergja Kastriotija Skenderbega]] in Andronike Arianiti, hčerke Gjergja Arianitija, * [[1456]], † [[2. avgust]] [[1514]]. Po očetovi smrti je bil kratek čas gospod [[Kruja|Kruje]], nato vojvoda San Pietra in Galatine (1485), grof Soleta, gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda. Leta 1495 mu je [[Ferdinand I. Neapeljski]] podelil naziv gospod Gagliana del Capa in Orie. V zgodnjih najstniških letih je bil po očetovi smrti leta 1468 prisiljen zapustiti državo. Znan je tudi po svoji vlogi v albanskem uporu 1481–1484, ko je po prihodu iz Italije v Albanijo in naselitvi v Himari vodil upor proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].<ref name=Anamali2002pp413416>{{harvnb|Anamali|2002|p=413–416}}</ref> Junija 1481 je podprl [[Ivan Crnojević|Ivana Crnojevića]], ki je uspešno zavzel [[Zeta (država)|Zeto]] izpod osmanske oblasti.<ref name="Немировски1996">{{cite book|author=Евгениј Љвович Немировски|title=Почеци штампарства у Црној Гори, 1492-1496|url=https://books.google.com/books?id=cV4VAQAAIAAJ|accessdate=24 April 2013|year=1996|publisher=ЦНБ "Ђурђе Црнојевић"|page=99}}</ref> Gjonu II. ni uspelo ponovno vzpostaviti kneževine Kastrioti in osvoboditi Albanije izpod osmanske oblasti, zato se je po treh letih vojne leta 1484 umaknil v [[Italija|Italijo]].<ref name=Anamali2002pp413416/> ==Vrnitev v Albanijo (1481–1484)== Gjon II. Kastrioti je bil rojen leta 1456 v gradu Petralba (danes Gur i Bardhë). Njegov oče se je pred bitko pri Albuleni z ženo in sinom umaknil v [[Kruja|Krujo]].<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=VKPQWsmhOg8C|page=87|title=Monumentet|publisher=Ministria e Arësimit dhe Kulturës, Instituti i Monumenteve të Kulturës|year=1979}}</ref> Po očetovi smrti leta 1468 se je z materjo preselil v Italijo in kratek čas živel v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], na posestvih, ki jih je podedoval od očeta Skenderbega. V [[Otranto|Otrantu]] se je boril proti Osmanom in se na prošnjo albanskih upornikov vrnil v Albanijo, s čimer je začel albanski upor 1481–1488. Izkoristil je takratno zanimanje neapeljskega dvora za širitev fronte proti Osmanskemu cesarstvu in od kralja Ferdinanda uspel dobiti štiri galere, s katerimi je z vojaki in bratracem Kostandinom Muzako odplul proti domovini. Gjon II. se je leta 1481 izkrcal južno od [[Drač]]a, neapeljske ladje pa so odplule proti južni Albaniji in na območju Himare, kjer je nastalo še eno žarišče protiosmanskih uporov, izkrcale Kostandina Muzako. V tem času so v severni Albaniji, v gorskih predelih Lezhe in v okolici [[Skader|Skadra]], delovale sile Nikoleja in Lekeja Dukadžinija in napadle tudi Skader, kar je Sulejmana Pašo prisililo, da je na to območje poslal vojaške okrepitve. Prebivalci osrednje Albanije so Gjona II. Kastriotija sprejeli kot zakonitega dediča države. Z njegovim prihodom so uporniki v teh regijah okrepili boj za izgon osmanskih okupatorjev. V teh razmerah je Sulejman Paša proti upornikom poslal del osmanske vojske, ki se je v bližini Vlore pripravljala na odhod v Italijo. Gjon II. je proti osmanski vojski poslal del svojih borcev, da bi zaprli pot, po kateri bi morala priti osmanska vojska. Albanski branilci se niso mogli upreti napadu osmanskih sil in so bili skoraj vsi ujeti. Izguba je omajala zaupanje Gjona II. Kastriotija v uspeh upora in je začel razmišljati o zapustitvi Albanije in vrnitvi v Italijo, prebivalci pa so bili pripravljeni nadaljevati boj proti Osmanom. Okoli njega se je zbralo približno 7.000 vojakov, večinoma pešcev.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Njegova vojska je v prvi polovici avgusta 1481 napadla in premagala osmansko vojsko 2.000 do 3.000 vojakov.<ref name=Noli>{{harvnb|Noli|1962|p=120}}</ref> Zmagovalci so osvobodili tudi Albance, ki so jih Osmani ujeli v prejšnji bitki. Avgusta 1481 so v zahodnih delih južne Albanije, zlasti v regiji Himara, potekali hudi boji med Albanci in osmanskimi četami. Pod vodstvom Kostandina Muzake so albanski borci obkolili in napadli gradova Himara in Sopot (Borsh) ter ju oba zavzeli.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Za osmansko vojsko so postale razmere na tem območju zelo težke in prisilile Sulejmana Pašo, da se je sam na čelu 3.000 vojakov odpravil proti Himari. Na poti so ga Albanci premagali in ubili ali ujeli več kot tisoč njegovih vojakov. Med ujetniki je bil tudi rumelijski beglerbeg Sulejman Paša, ki so ga Albanci kot vojno trofejo izročili Gjonu II. Kastriotiju. Po zmagi Albancev nad vojsko Sinan Paše na obalnih območjih južne Albanije, je bil 31. avgusta 1481 osvobojen grad Himara in nato še grad Sopot.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Poraz vojske Sulejmana Paše v Albaniji je močno olajšal protiosmanske vojaške operacije v Neapeljskem kraljestvu. 10. septembra 1481 je neapeljska vojska osvobodila grad Otranto in tako izgnala Osmane iz Italije. Po zmagah Albancev v avgustu 1481 so se njihove vojaške akcije za osvoboditev mest in gradov v Albaniji razširile. Borci Gjona II. so se obrnili proti Kruji in sprožili napade za njeno osvoboditev. Čeprav albanski vojski Kruje ni uspelo zavzeti, ker je bila zelo utrjena in z razpoložljivim orožjem neosvojljiva, so od konca leta 1481 do leta 1483 osvobodili precejšen del posesti Kastriotov. Gjon II. Kastrioti je postal znan kot knez osvobojenih albanskih dežel. Po sklenitvi mirovnega sporazuma med Osmanskim cesarstvom in Neapeljskim kraljestvom leta 1483 so osmanske vojske okrepile svojo aktivnost za ponovno osvojitev izgubljenega ozemlja v Albaniji. Borci Gjona II. Kastriota so januarja 1484 v bližini reke Erzen premagali osmansko vojsko, vendar sta odpor in organiziran boj Albancev začela slabeti zaradi velikega in nenehnega pritiska osmanskih sil. Poleti 1484 so Osmani ponovno osvojili grad Himara. Propad protiosmanskega upora je prisilil Gjona II. Kastriotija, da je zapustil Albanijo in se ponovno naselil na posestvih, ki so jih imeli Kastrioti v Italiji. Enako so storili tudi drugi albanski voditelji, ki so se v začetku osemdesetih let 15. stoletja izselili in odšli v Albanijo, da bi vodili protiosmansko vstajo. Kmalu zatem so se Osmanskemu cesarstvu uprli Himaroti in osvobodili državo, kar je trajalo do leta 1488.<ref>{{Cite book |last=Vickers |first=Miranda |title=The Albanians: A Modern History |date=1999}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1456]] [[Kategorija:Umrli leta 1514]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Albanije]] 9bhcu25gfw49i4gus2nt9v7mkmhw4cu 6659200 6659188 2026-04-13T09:32:38Z Octopus 13285 /* Vrnitev v Albanijo (1481–1484) */ slike 6659200 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |type | honorific prefix = | name = Gjon II. Kastrioti | title = {{em|Knez Albanije}}<ref>{{cite book|last=E. Jacques|first= Edwin |title=The Albanians: An Ethnic History from Prehistoric Times to the Present - Volume 1 |date=2009 |publisher=McFarland & Company|isbn=978-0-7864-4238-6 |page=191 |quote=}}</ref><br>{{em|Knez Kneževine Kastrioti}}<br>{{em|Vojvoda San Pietra v Galatini}} | image = GjonIIKastrioti.jpg | caption = | alt = | succession = Knez Kastriotija | CoA = | more = no | spouse = [[Jerina Branković]] | spouse-type = Soproga | noble family = [[Slika:Coat of arms of the House of Kastrioti.svg|20px]] [[Rodbina Kastrioti|Kastrioti]] | house-type = | father = [[Skanderbeg|Gjergj Kastrioti]] | mother = Andronika Arianiti | birth_date = 1456 | birth_place = Petralba, Kneževina Kastrioti | death_date = 2. avgust 1514 | religion = | other_titles = Grof Soleta<br/>Gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda<br/> Gospod Gagliana del Capo in Orie<br/>Gospod [[Kruja|Kruje]] | issue = Konstantin Kastriota<br/>Ferdinand Kastriota<br/>Jurij Kastriota<br/>Marija Kastriota<br/>Alfonz Castriota | successor = | reign = 1468–1468<br/>1481–1484 | tenure = | predecessor = [[Gjergj Kastrioti]] }} '''Gjon II. Kastrioti''' ([[Albanščina|albansko]]: Gjon Kastrioti II, [[Italijanščina|italijansko]]: Ioanne Castrioto <ref name=Spandounes>Theodore Spandounes (Spandugnino), De la origine deli Imperatori Ottomani, Sathas, C.N. (ur.) (1890) Documents inédits relatifs à l'histoire de la Grèce au moyen âge, IX (Pariz), str. 159</ref> ali Giovanni Castrioto<ref name=Breve>Breve memoria de li discendenti de nostra casa Musachi, str. 284</ref>) je bil albanski knez, sin albanskega narodnega junaka [[Skenderbeg|Gjergja Kastriotija Skenderbega]] in Andronike Arianiti, hčerke Gjergja Arianitija, * [[1456]], † [[2. avgust]] [[1514]]. Po očetovi smrti je bil kratek čas gospod [[Kruja|Kruje]], nato vojvoda San Pietra in Galatine (1485), grof Soleta, gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda. Leta 1495 mu je [[Ferdinand I. Neapeljski]] podelil naziv gospod Gagliana del Capa in Orie. V zgodnjih najstniških letih je bil po očetovi smrti leta 1468 prisiljen zapustiti državo. Znan je tudi po svoji vlogi v albanskem uporu 1481–1484, ko je po prihodu iz Italije v Albanijo in naselitvi v Himari vodil upor proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].<ref name=Anamali2002pp413416>{{harvnb|Anamali|2002|p=413–416}}</ref> Junija 1481 je podprl [[Ivan Crnojević|Ivana Crnojevića]], ki je uspešno zavzel [[Zeta (država)|Zeto]] izpod osmanske oblasti.<ref name="Немировски1996">{{cite book|author=Евгениј Љвович Немировски|title=Почеци штампарства у Црној Гори, 1492-1496|url=https://books.google.com/books?id=cV4VAQAAIAAJ|accessdate=24 April 2013|year=1996|publisher=ЦНБ "Ђурђе Црнојевић"|page=99}}</ref> Gjonu II. ni uspelo ponovno vzpostaviti kneževine Kastrioti in osvoboditi Albanije izpod osmanske oblasti, zato se je po treh letih vojne leta 1484 umaknil v [[Italija|Italijo]].<ref name=Anamali2002pp413416/> ==Vrnitev v Albanijo (1481–1484)== Gjon II. Kastrioti je bil rojen leta 1456 v gradu Petralba (danes Gur i Bardhë). Njegov oče se je pred bitko pri Albuleni z ženo in sinom umaknil v [[Kruja|Krujo]].<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=VKPQWsmhOg8C|page=87|title=Monumentet|publisher=Ministria e Arësimit dhe Kulturës, Instituti i Monumenteve të Kulturës|year=1979}}</ref> Po očetovi smrti leta 1468 se je z materjo preselil v Italijo in kratek čas živel v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], na posestvih, ki jih je podedoval od očeta Skenderbega. V [[Otranto|Otrantu]] se je boril proti Osmanom in se na prošnjo albanskih upornikov vrnil v Albanijo, s čimer je začel albanski upor 1481–1488. Izkoristil je takratno zanimanje neapeljskega dvora za širitev fronte proti Osmanskemu cesarstvu in od kralja Ferdinanda uspel dobiti štiri galere, s katerimi je z vojaki in bratracem Kostandinom Muzako odplul proti domovini. Gjon II. se je leta 1481 izkrcal južno od [[Drač]]a, neapeljske ladje pa so odplule proti južni Albaniji in na območju Himare, kjer je nastalo še eno žarišče protiosmanskih uporov, izkrcale Kostandina Muzako. V tem času so v severni Albaniji, v gorskih predelih Lezhe in v okolici [[Skader|Skadra]], delovale sile Nikoleja in Lekeja Dukadžinija in napadle tudi Skader, kar je Sulejmana Pašo prisililo, da je na to območje poslal vojaške okrepitve. Prebivalci osrednje Albanije so Gjona II. Kastriotija sprejeli kot zakonitega dediča države. Z njegovim prihodom so uporniki v teh regijah okrepili boj za izgon osmanskih okupatorjev. V teh razmerah je Sulejman Paša proti upornikom poslal del osmanske vojske, ki se je v bližini Vlore pripravljala na odhod v Italijo. [[Slika:Stema e Gjon Kastriotit II.png|200px|thumb|Grb Gjona II. Kastriotija]] [[Slika:Castello di galatina.jpg|250px|thumb|Palača Galatina, dom družine Kastrioti (slika iz 16. stoletja)]] [[Slika:Ducal Castle (Galatina)01.jpg|250px|thumb|Palača Galatina danes]] Gjon II. je proti osmanski vojski poslal del svojih borcev, da bi zaprli pot, po kateri bi morala priti osmanska vojska. Albanski branilci se niso mogli upreti napadu osmanskih sil in so bili skoraj vsi ujeti. Izguba je omajala zaupanje Gjona II. Kastriotija v uspeh upora in je začel razmišljati o zapustitvi Albanije in vrnitvi v Italijo, prebivalci pa so bili pripravljeni nadaljevati boj proti Osmanom. Okoli njega se je zbralo približno 7.000 vojakov, večinoma pešcev.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Njegova vojska je v prvi polovici avgusta 1481 napadla in premagala osmansko vojsko 2.000 do 3.000 vojakov.<ref name=Noli>{{harvnb|Noli|1962|p=120}}</ref> Zmagovalci so osvobodili tudi Albance, ki so jih Osmani ujeli v prejšnji bitki. Avgusta 1481 so v zahodnih delih južne Albanije, zlasti v regiji Himara, potekali hudi boji med Albanci in osmanskimi četami. Pod vodstvom Kostandina Muzake so albanski borci obkolili in napadli gradova Himara in Sopot (Borsh) ter ju oba zavzeli.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Za osmansko vojsko so postale razmere na tem območju zelo težke in prisilile Sulejmana Pašo, da se je sam na čelu 3.000 vojakov odpravil proti Himari. Na poti so ga Albanci premagali in ubili ali ujeli več kot tisoč njegovih vojakov. Med ujetniki je bil tudi rumelijski beglerbeg Sulejman Paša, ki so ga Albanci kot vojno trofejo izročili Gjonu II. Kastriotiju. Po zmagi Albancev nad vojsko Sinan Paše na obalnih območjih južne Albanije, je bil 31. avgusta 1481 osvobojen grad Himara in nato še grad Sopot.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Poraz vojske Sulejmana Paše v Albaniji je močno olajšal protiosmanske vojaške operacije v Neapeljskem kraljestvu. 10. septembra 1481 je neapeljska vojska osvobodila grad Otranto in tako izgnala Osmane iz Italije. Po zmagah Albancev v avgustu 1481 so se njihove vojaške akcije za osvoboditev mest in gradov v Albaniji razširile. Borci Gjona II. so se obrnili proti Kruji in sprožili napade za njeno osvoboditev. Čeprav albanski vojski Kruje ni uspelo zavzeti, ker je bila zelo utrjena in z razpoložljivim orožjem neosvojljiva, so od konca leta 1481 do leta 1483 osvobodili precejšen del posesti Kastriotov. Gjon II. Kastrioti je postal znan kot knez osvobojenih albanskih dežel. Po sklenitvi mirovnega sporazuma med Osmanskim cesarstvom in Neapeljskim kraljestvom leta 1483 so osmanske vojske okrepile svojo aktivnost za ponovno osvojitev izgubljenega ozemlja v Albaniji. Borci Gjona II. Kastriota so januarja 1484 v bližini reke Erzen premagali osmansko vojsko, vendar sta odpor in organiziran boj Albancev začela slabeti zaradi velikega in nenehnega pritiska osmanskih sil. Poleti 1484 so Osmani ponovno osvojili grad Himara. Propad protiosmanskega upora je prisilil Gjona II. Kastriotija, da je zapustil Albanijo in se ponovno naselil na posestvih, ki so jih imeli Kastrioti v Italiji. Enako so storili tudi drugi albanski voditelji, ki so se v začetku osemdesetih let 15. stoletja izselili in odšli v Albanijo, da bi vodili protiosmansko vstajo. Kmalu zatem so se Osmanskemu cesarstvu uprli Himaroti in osvobodili državo, kar je trajalo do leta 1488.<ref>{{Cite book |last=Vickers |first=Miranda |title=The Albanians: A Modern History |date=1999}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1456]] [[Kategorija:Umrli leta 1514]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Albanije]] aqj0kx3fa7ysg29frjhcr0nv25mzweu 6659203 6659200 2026-04-13T09:49:08Z Octopus 13285 /* Sklici */ družina 6659203 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |type | honorific prefix = | name = Gjon II. Kastrioti | title = {{em|Knez Albanije}}<ref>{{cite book|last=E. Jacques|first= Edwin |title=The Albanians: An Ethnic History from Prehistoric Times to the Present - Volume 1 |date=2009 |publisher=McFarland & Company|isbn=978-0-7864-4238-6 |page=191 |quote=}}</ref><br>{{em|Knez Kneževine Kastrioti}}<br>{{em|Vojvoda San Pietra v Galatini}} | image = GjonIIKastrioti.jpg | caption = | alt = | succession = Knez Kastriotija | CoA = | more = no | spouse = [[Jerina Branković]] | spouse-type = Soproga | noble family = [[Slika:Coat of arms of the House of Kastrioti.svg|20px]] [[Rodbina Kastrioti|Kastrioti]] | house-type = | father = [[Skanderbeg|Gjergj Kastrioti]] | mother = Andronika Arianiti | birth_date = 1456 | birth_place = Petralba, Kneževina Kastrioti | death_date = 2. avgust 1514 | religion = | other_titles = Grof Soleta<br/>Gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda<br/> Gospod Gagliana del Capo in Orie<br/>Gospod [[Kruja|Kruje]] | issue = Konstantin Kastriota<br/>Ferdinand Kastriota<br/>Jurij Kastriota<br/>Marija Kastriota<br/>Alfonz Castriota | successor = | reign = 1468–1468<br/>1481–1484 | tenure = | predecessor = [[Gjergj Kastrioti]] }} '''Gjon II. Kastrioti''' ([[Albanščina|albansko]]: Gjon Kastrioti II, [[Italijanščina|italijansko]]: Ioanne Castrioto <ref name=Spandounes>Theodore Spandounes (Spandugnino), De la origine deli Imperatori Ottomani, Sathas, C.N. (ur.) (1890) Documents inédits relatifs à l'histoire de la Grèce au moyen âge, IX (Pariz), str. 159</ref> ali Giovanni Castrioto<ref name=Breve>Breve memoria de li discendenti de nostra casa Musachi, str. 284</ref>) je bil albanski knez, sin albanskega narodnega junaka [[Skenderbeg|Gjergja Kastriotija Skenderbega]] in Andronike Arianiti, hčerke Gjergja Arianitija, * [[1456]], † [[2. avgust]] [[1514]]. Po očetovi smrti je bil kratek čas gospod [[Kruja|Kruje]], nato vojvoda San Pietra in Galatine (1485), grof Soleta, gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda. Leta 1495 mu je [[Ferdinand I. Neapeljski]] podelil naziv gospod Gagliana del Capa in Orie. V zgodnjih najstniških letih je bil po očetovi smrti leta 1468 prisiljen zapustiti državo. Znan je tudi po svoji vlogi v albanskem uporu 1481–1484, ko je po prihodu iz Italije v Albanijo in naselitvi v Himari vodil upor proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].<ref name=Anamali2002pp413416>{{harvnb|Anamali|2002|p=413–416}}</ref> Junija 1481 je podprl [[Ivan Crnojević|Ivana Crnojevića]], ki je uspešno zavzel [[Zeta (država)|Zeto]] izpod osmanske oblasti.<ref name="Немировски1996">{{cite book|author=Евгениј Љвович Немировски|title=Почеци штампарства у Црној Гори, 1492-1496|url=https://books.google.com/books?id=cV4VAQAAIAAJ|accessdate=24 April 2013|year=1996|publisher=ЦНБ "Ђурђе Црнојевић"|page=99}}</ref> Gjonu II. ni uspelo ponovno vzpostaviti kneževine Kastrioti in osvoboditi Albanije izpod osmanske oblasti, zato se je po treh letih vojne leta 1484 umaknil v [[Italija|Italijo]].<ref name=Anamali2002pp413416/> ==Vrnitev v Albanijo (1481–1484)== Gjon II. Kastrioti je bil rojen leta 1456 v gradu Petralba (danes Gur i Bardhë). Njegov oče se je pred bitko pri Albuleni z ženo in sinom umaknil v [[Kruja|Krujo]].<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=VKPQWsmhOg8C|page=87|title=Monumentet|publisher=Ministria e Arësimit dhe Kulturës, Instituti i Monumenteve të Kulturës|year=1979}}</ref> Po očetovi smrti leta 1468 se je z materjo preselil v Italijo in kratek čas živel v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], na posestvih, ki jih je podedoval od očeta Skenderbega. V [[Otranto|Otrantu]] se je boril proti Osmanom in se na prošnjo albanskih upornikov vrnil v Albanijo, s čimer je začel albanski upor 1481–1488. Izkoristil je takratno zanimanje neapeljskega dvora za širitev fronte proti Osmanskemu cesarstvu in od kralja Ferdinanda uspel dobiti štiri galere, s katerimi je z vojaki in bratracem Kostandinom Muzako odplul proti domovini. Gjon II. se je leta 1481 izkrcal južno od [[Drač]]a, neapeljske ladje pa so odplule proti južni Albaniji in na območju Himare, kjer je nastalo še eno žarišče protiosmanskih uporov, izkrcale Kostandina Muzako. V tem času so v severni Albaniji, v gorskih predelih Lezhe in v okolici [[Skader|Skadra]], delovale sile Nikoleja in Lekeja Dukadžinija in napadle tudi Skader, kar je Sulejmana Pašo prisililo, da je na to območje poslal vojaške okrepitve. Prebivalci osrednje Albanije so Gjona II. Kastriotija sprejeli kot zakonitega dediča države. Z njegovim prihodom so uporniki v teh regijah okrepili boj za izgon osmanskih okupatorjev. V teh razmerah je Sulejman Paša proti upornikom poslal del osmanske vojske, ki se je v bližini Vlore pripravljala na odhod v Italijo. [[Slika:Stema e Gjon Kastriotit II.png|200px|thumb|Grb Gjona II. Kastriotija]] [[Slika:Castello di galatina.jpg|250px|thumb|Palača Galatina, dom družine Kastrioti (slika iz 16. stoletja)]] [[Slika:Ducal Castle (Galatina)01.jpg|250px|thumb|Palača Galatina danes]] Gjon II. je proti osmanski vojski poslal del svojih borcev, da bi zaprli pot, po kateri bi morala priti osmanska vojska. Albanski branilci se niso mogli upreti napadu osmanskih sil in so bili skoraj vsi ujeti. Izguba je omajala zaupanje Gjona II. Kastriotija v uspeh upora in je začel razmišljati o zapustitvi Albanije in vrnitvi v Italijo, prebivalci pa so bili pripravljeni nadaljevati boj proti Osmanom. Okoli njega se je zbralo približno 7.000 vojakov, večinoma pešcev.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Njegova vojska je v prvi polovici avgusta 1481 napadla in premagala osmansko vojsko 2.000 do 3.000 vojakov.<ref name=Noli>{{harvnb|Noli|1962|p=120}}</ref> Zmagovalci so osvobodili tudi Albance, ki so jih Osmani ujeli v prejšnji bitki. Avgusta 1481 so v zahodnih delih južne Albanije, zlasti v regiji Himara, potekali hudi boji med Albanci in osmanskimi četami. Pod vodstvom Kostandina Muzake so albanski borci obkolili in napadli gradova Himara in Sopot (Borsh) ter ju oba zavzeli.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Za osmansko vojsko so postale razmere na tem območju zelo težke in prisilile Sulejmana Pašo, da se je sam na čelu 3.000 vojakov odpravil proti Himari. Na poti so ga Albanci premagali in ubili ali ujeli več kot tisoč njegovih vojakov. Med ujetniki je bil tudi rumelijski beglerbeg Sulejman Paša, ki so ga Albanci kot vojno trofejo izročili Gjonu II. Kastriotiju. Po zmagi Albancev nad vojsko Sinan Paše na obalnih območjih južne Albanije, je bil 31. avgusta 1481 osvobojen grad Himara in nato še grad Sopot.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Poraz vojske Sulejmana Paše v Albaniji je močno olajšal protiosmanske vojaške operacije v Neapeljskem kraljestvu. 10. septembra 1481 je neapeljska vojska osvobodila grad Otranto in tako izgnala Osmane iz Italije. Po zmagah Albancev v avgustu 1481 so se njihove vojaške akcije za osvoboditev mest in gradov v Albaniji razširile. Borci Gjona II. so se obrnili proti Kruji in sprožili napade za njeno osvoboditev. Čeprav albanski vojski Kruje ni uspelo zavzeti, ker je bila zelo utrjena in z razpoložljivim orožjem neosvojljiva, so od konca leta 1481 do leta 1483 osvobodili precejšen del posesti Kastriotov. Gjon II. Kastrioti je postal znan kot knez osvobojenih albanskih dežel. Po sklenitvi mirovnega sporazuma med Osmanskim cesarstvom in Neapeljskim kraljestvom leta 1483 so osmanske vojske okrepile svojo aktivnost za ponovno osvojitev izgubljenega ozemlja v Albaniji. Borci Gjona II. Kastriota so januarja 1484 v bližini reke Erzen premagali osmansko vojsko, vendar sta odpor in organiziran boj Albancev začela slabeti zaradi velikega in nenehnega pritiska osmanskih sil. Poleti 1484 so Osmani ponovno osvojili grad Himara. Propad protiosmanskega upora je prisilil Gjona II. Kastriotija, da je zapustil Albanijo in se ponovno naselil na posestvih, ki so jih imeli Kastrioti v Italiji. Enako so storili tudi drugi albanski voditelji, ki so se v začetku osemdesetih let 15. stoletja izselili in odšli v Albanijo, da bi vodili protiosmansko vstajo. Kmalu zatem so se Osmanskemu cesarstvu uprli Himaroti in osvobodili državo, kar je trajalo do leta 1488.<ref>{{Cite book |last=Vickers |first=Miranda |title=The Albanians: A Modern History |date=1999}}</ref> ==Družina== Gjon II. je bil poročen s princeso Jerino (Irino, Ireno) Branković, vnukinjo bizantinskega cesarja [[Manuel II. Paleolog|Manuela II. Paleologa]], s katero je imel pet otrok:<ref name=Spandounes/><ref name=Breve/><ref>{{cite book|last=Raquel Pinilla Gómez|first=Javier Becerra García, José Ramón Sarmiento Guede|title=El júbilo de la palabra|date=2023|publisher=Editorial Dykinson, S.L.|isbn=978-8-4117-0854-8 |page=50}}</ref> * Jurija Kastriota (umrl 1540), * Konstantina Kastriota (1477–1500), škofa Isernije, * Ferdinanda Kastriota<ref name="Breve" /> (umrl 1561), 2. vojvodo San Pietra v Galatini in 2. grofa Soleta, * Marijo Kastriota<ref name="Breve" /> (umrla 1569), ki se je poročila s Carlom Minutolom in se posvetila umetnosti, * Alfonza Kastriota (umrl 1503), ki je leta 1503 med obiskom španskega dvora nenadoma umrl, star komaj 15 let. Pokopan je bil s kraljevimi častmi v [[Valencija|Valenciji]] v [[Španija|Španiji]]. Potomci Kastriotov, ki danes živijo v Italiji, so edini potomci Jerininega starega očeta Manuela II. Paleologa.<ref name=Runciman1990pp183185>{{harvnb|Runciman|1990|pp=183–185}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1456]] [[Kategorija:Umrli leta 1514]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Albanije]] o0pgd8e4fkoql4hgq0fkg11zh70671q 6659205 6659203 2026-04-13T09:55:13Z Octopus 13285 /* Sklici */ predniki 6659205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |type | honorific prefix = | name = Gjon II. Kastrioti | title = {{em|Knez Albanije}}<ref>{{cite book|last=E. Jacques|first= Edwin |title=The Albanians: An Ethnic History from Prehistoric Times to the Present - Volume 1 |date=2009 |publisher=McFarland & Company|isbn=978-0-7864-4238-6 |page=191 |quote=}}</ref><br>{{em|Knez Kneževine Kastrioti}}<br>{{em|Vojvoda San Pietra v Galatini}} | image = GjonIIKastrioti.jpg | caption = | alt = | succession = Knez Kastriotija | CoA = | more = no | spouse = [[Jerina Branković]] | spouse-type = Soproga | noble family = [[Slika:Coat of arms of the House of Kastrioti.svg|20px]] [[Rodbina Kastrioti|Kastrioti]] | house-type = | father = [[Skanderbeg|Gjergj Kastrioti]] | mother = Andronika Arianiti | birth_date = 1456 | birth_place = Petralba, Kneževina Kastrioti | death_date = 2. avgust 1514 | religion = | other_titles = Grof Soleta<br/>Gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda<br/> Gospod Gagliana del Capo in Orie<br/>Gospod [[Kruja|Kruje]] | issue = Konstantin Kastriota<br/>Ferdinand Kastriota<br/>Jurij Kastriota<br/>Marija Kastriota<br/>Alfonz Castriota | successor = | reign = 1468–1468<br/>1481–1484 | tenure = | predecessor = [[Gjergj Kastrioti]] }} '''Gjon II. Kastrioti''' ([[Albanščina|albansko]]: Gjon Kastrioti II, [[Italijanščina|italijansko]]: Ioanne Castrioto <ref name=Spandounes>Theodore Spandounes (Spandugnino), De la origine deli Imperatori Ottomani, Sathas, C.N. (ur.) (1890) Documents inédits relatifs à l'histoire de la Grèce au moyen âge, IX (Pariz), str. 159</ref> ali Giovanni Castrioto<ref name=Breve>Breve memoria de li discendenti de nostra casa Musachi, str. 284</ref>) je bil albanski knez, sin albanskega narodnega junaka [[Skenderbeg|Gjergja Kastriotija Skenderbega]] in Andronike Arianiti, hčerke Gjergja Arianitija, * [[1456]], † [[2. avgust]] [[1514]]. Po očetovi smrti je bil kratek čas gospod [[Kruja|Kruje]], nato vojvoda San Pietra in Galatine (1485), grof Soleta, gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda. Leta 1495 mu je [[Ferdinand I. Neapeljski]] podelil naziv gospod Gagliana del Capa in Orie. V zgodnjih najstniških letih je bil po očetovi smrti leta 1468 prisiljen zapustiti državo. Znan je tudi po svoji vlogi v albanskem uporu 1481–1484, ko je po prihodu iz Italije v Albanijo in naselitvi v Himari vodil upor proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].<ref name=Anamali2002pp413416>{{harvnb|Anamali|2002|p=413–416}}</ref> Junija 1481 je podprl [[Ivan Crnojević|Ivana Crnojevića]], ki je uspešno zavzel [[Zeta (država)|Zeto]] izpod osmanske oblasti.<ref name="Немировски1996">{{cite book|author=Евгениј Љвович Немировски|title=Почеци штампарства у Црној Гори, 1492-1496|url=https://books.google.com/books?id=cV4VAQAAIAAJ|accessdate=24 April 2013|year=1996|publisher=ЦНБ "Ђурђе Црнојевић"|page=99}}</ref> Gjonu II. ni uspelo ponovno vzpostaviti kneževine Kastrioti in osvoboditi Albanije izpod osmanske oblasti, zato se je po treh letih vojne leta 1484 umaknil v [[Italija|Italijo]].<ref name=Anamali2002pp413416/> ==Vrnitev v Albanijo (1481–1484)== Gjon II. Kastrioti je bil rojen leta 1456 v gradu Petralba (danes Gur i Bardhë). Njegov oče se je pred bitko pri Albuleni z ženo in sinom umaknil v [[Kruja|Krujo]].<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=VKPQWsmhOg8C|page=87|title=Monumentet|publisher=Ministria e Arësimit dhe Kulturës, Instituti i Monumenteve të Kulturës|year=1979}}</ref> Po očetovi smrti leta 1468 se je z materjo preselil v Italijo in kratek čas živel v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], na posestvih, ki jih je podedoval od očeta Skenderbega. V [[Otranto|Otrantu]] se je boril proti Osmanom in se na prošnjo albanskih upornikov vrnil v Albanijo, s čimer je začel albanski upor 1481–1488. Izkoristil je takratno zanimanje neapeljskega dvora za širitev fronte proti Osmanskemu cesarstvu in od kralja Ferdinanda uspel dobiti štiri galere, s katerimi je z vojaki in bratracem Kostandinom Muzako odplul proti domovini. Gjon II. se je leta 1481 izkrcal južno od [[Drač]]a, neapeljske ladje pa so odplule proti južni Albaniji in na območju Himare, kjer je nastalo še eno žarišče protiosmanskih uporov, izkrcale Kostandina Muzako. V tem času so v severni Albaniji, v gorskih predelih Lezhe in v okolici [[Skader|Skadra]], delovale sile Nikoleja in Lekeja Dukadžinija in napadle tudi Skader, kar je Sulejmana Pašo prisililo, da je na to območje poslal vojaške okrepitve. Prebivalci osrednje Albanije so Gjona II. Kastriotija sprejeli kot zakonitega dediča države. Z njegovim prihodom so uporniki v teh regijah okrepili boj za izgon osmanskih okupatorjev. V teh razmerah je Sulejman Paša proti upornikom poslal del osmanske vojske, ki se je v bližini Vlore pripravljala na odhod v Italijo. [[Slika:Stema e Gjon Kastriotit II.png|200px|thumb|Grb Gjona II. Kastriotija]] [[Slika:Castello di galatina.jpg|250px|thumb|Palača Galatina, dom družine Kastrioti (slika iz 16. stoletja)]] [[Slika:Ducal Castle (Galatina)01.jpg|250px|thumb|Palača Galatina danes]] Gjon II. je proti osmanski vojski poslal del svojih borcev, da bi zaprli pot, po kateri bi morala priti osmanska vojska. Albanski branilci se niso mogli upreti napadu osmanskih sil in so bili skoraj vsi ujeti. Izguba je omajala zaupanje Gjona II. Kastriotija v uspeh upora in je začel razmišljati o zapustitvi Albanije in vrnitvi v Italijo, prebivalci pa so bili pripravljeni nadaljevati boj proti Osmanom. Okoli njega se je zbralo približno 7.000 vojakov, večinoma pešcev.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Njegova vojska je v prvi polovici avgusta 1481 napadla in premagala osmansko vojsko 2.000 do 3.000 vojakov.<ref name=Noli>{{harvnb|Noli|1962|p=120}}</ref> Zmagovalci so osvobodili tudi Albance, ki so jih Osmani ujeli v prejšnji bitki. Avgusta 1481 so v zahodnih delih južne Albanije, zlasti v regiji Himara, potekali hudi boji med Albanci in osmanskimi četami. Pod vodstvom Kostandina Muzake so albanski borci obkolili in napadli gradova Himara in Sopot (Borsh) ter ju oba zavzeli.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Za osmansko vojsko so postale razmere na tem območju zelo težke in prisilile Sulejmana Pašo, da se je sam na čelu 3.000 vojakov odpravil proti Himari. Na poti so ga Albanci premagali in ubili ali ujeli več kot tisoč njegovih vojakov. Med ujetniki je bil tudi rumelijski beglerbeg Sulejman Paša, ki so ga Albanci kot vojno trofejo izročili Gjonu II. Kastriotiju. Po zmagi Albancev nad vojsko Sinan Paše na obalnih območjih južne Albanije, je bil 31. avgusta 1481 osvobojen grad Himara in nato še grad Sopot.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Poraz vojske Sulejmana Paše v Albaniji je močno olajšal protiosmanske vojaške operacije v Neapeljskem kraljestvu. 10. septembra 1481 je neapeljska vojska osvobodila grad Otranto in tako izgnala Osmane iz Italije. Po zmagah Albancev v avgustu 1481 so se njihove vojaške akcije za osvoboditev mest in gradov v Albaniji razširile. Borci Gjona II. so se obrnili proti Kruji in sprožili napade za njeno osvoboditev. Čeprav albanski vojski Kruje ni uspelo zavzeti, ker je bila zelo utrjena in z razpoložljivim orožjem neosvojljiva, so od konca leta 1481 do leta 1483 osvobodili precejšen del posesti Kastriotov. Gjon II. Kastrioti je postal znan kot knez osvobojenih albanskih dežel. Po sklenitvi mirovnega sporazuma med Osmanskim cesarstvom in Neapeljskim kraljestvom leta 1483 so osmanske vojske okrepile svojo aktivnost za ponovno osvojitev izgubljenega ozemlja v Albaniji. Borci Gjona II. Kastriota so januarja 1484 v bližini reke Erzen premagali osmansko vojsko, vendar sta odpor in organiziran boj Albancev začela slabeti zaradi velikega in nenehnega pritiska osmanskih sil. Poleti 1484 so Osmani ponovno osvojili grad Himara. Propad protiosmanskega upora je prisilil Gjona II. Kastriotija, da je zapustil Albanijo in se ponovno naselil na posestvih, ki so jih imeli Kastrioti v Italiji. Enako so storili tudi drugi albanski voditelji, ki so se v začetku osemdesetih let 15. stoletja izselili in odšli v Albanijo, da bi vodili protiosmansko vstajo. Kmalu zatem so se Osmanskemu cesarstvu uprli Himaroti in osvobodili državo, kar je trajalo do leta 1488.<ref>{{Cite book |last=Vickers |first=Miranda |title=The Albanians: A Modern History |date=1999}}</ref> ==Družina== Gjon II. je bil poročen s princeso Jerino (Irino, Ireno) Branković, vnukinjo bizantinskega cesarja [[Manuel II. Paleolog|Manuela II. Paleologa]], s katero je imel pet otrok:<ref name=Spandounes/><ref name=Breve/><ref>{{cite book|last=Raquel Pinilla Gómez|first=Javier Becerra García, José Ramón Sarmiento Guede|title=El júbilo de la palabra|date=2023|publisher=Editorial Dykinson, S.L.|isbn=978-8-4117-0854-8 |page=50}}</ref> * Jurija Kastriota (umrl 1540), * Konstantina Kastriota (1477–1500), škofa Isernije, * Ferdinanda Kastriota<ref name="Breve" /> (umrl 1561), 2. vojvodo San Pietra v Galatini in 2. grofa Soleta, * Marijo Kastriota<ref name="Breve" /> (umrla 1569), ki se je poročila s Carlom Minutolom in se posvetila umetnosti, * Alfonza Kastriota (umrl 1503), ki je leta 1503 med obiskom španskega dvora nenadoma umrl, star komaj 15 let. Pokopan je bil s kraljevimi častmi v [[Valencija|Valenciji]] v [[Španija|Španiji]]. Potomci Kastriotov, ki danes živijo v Italiji, so edini potomci Jerininega starega očeta Manuela II. Paleologa.<ref name=Runciman1990pp183185>{{harvnb|Runciman|1990|pp=183–185}}</ref> {{družinsko drevo |collapsed=yes |align=center |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Gjon II. Kastrioti''' |2= 2. [[Skanderbeg]] |3= 3. Andronika Arianiti |4= 4. Gjon Kastrioti |5= 5. Vojisava |6= 6. Gjergj Arianiti |7= 7. Marija Muzaka |8= 8. Pal Kastrioti |12= 12. Komnen Arianiti |13= 13. hčerka Nikolaja Zaharije |14= 14. Andrea III. Muzaka |15= 15. Chiranna Zenevisi |16= 16. Kostandin Kastrioti }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1456]] [[Kategorija:Umrli leta 1514]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Albanije]] 8ldrdn0bj15h1cwclhzibs05tb1it9a 6659206 6659205 2026-04-13T09:56:29Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6659206 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |type | honorific prefix = | name = Gjon II. Kastrioti | title = {{em|Knez Albanije}}<ref>{{cite book|last=E. Jacques|first= Edwin |title=The Albanians: An Ethnic History from Prehistoric Times to the Present - Volume 1 |date=2009 |publisher=McFarland & Company|isbn=978-0-7864-4238-6 |page=191 |quote=}}</ref><br>{{em|Knez Kneževine Kastrioti}}<br>{{em|Vojvoda San Pietra v Galatini}} | image = GjonIIKastrioti.jpg | caption = | alt = | succession = Knez Kastriotija | CoA = | more = no | spouse = [[Jerina Branković]] | spouse-type = Soproga | noble family = [[Slika:Coat of arms of the House of Kastrioti.svg|20px]] [[Rodbina Kastrioti|Kastrioti]] | house-type = | father = [[Skanderbeg|Gjergj Kastrioti]] | mother = Andronika Arianiti | birth_date = 1456 | birth_place = Petralba, Kneževina Kastrioti | death_date = 2. avgust 1514 | religion = | other_titles = Grof Soleta<br/>Gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda<br/> Gospod Gagliana del Capo in Orie<br/>Gospod [[Kruja|Kruje]] | issue = Konstantin Kastriota<br/>Ferdinand Kastriota<br/>Jurij Kastriota<br/>Marija Kastriota<br/>Alfonz Castriota | successor = | reign = 1468–1468<br/>1481–1484 | tenure = | predecessor = [[Gjergj Kastrioti]] }} '''Gjon II. Kastrioti''' ([[Albanščina|albansko]]: Gjon Kastrioti II, [[Italijanščina|italijansko]]: Ioanne Castrioto <ref name=Spandounes>Theodore Spandounes (Spandugnino), De la origine deli Imperatori Ottomani, Sathas, C.N. (ur.) (1890) Documents inédits relatifs à l'histoire de la Grèce au moyen âge, IX (Pariz), str. 159</ref> ali Giovanni Castrioto<ref name=Breve>Breve memoria de li discendenti de nostra casa Musachi, str. 284</ref>) je bil albanski knez, sin albanskega narodnega junaka [[Skenderbeg|Gjergja Kastriotija Skenderbega]] in Andronike Arianiti, hčerke Gjergja Arianitija, * [[1456]], † [[2. avgust]] [[1514]]. Po očetovi smrti je bil kratek čas gospod [[Kruja|Kruje]], nato vojvoda San Pietra in Galatine (1485), grof Soleta, gospod Monte Sant'Angela in San Giovannija Rotonda. Leta 1495 mu je [[Ferdinand I. Neapeljski]] podelil naziv gospod Gagliana del Capa in Orie. V zgodnjih najstniških letih je bil po očetovi smrti leta 1468 prisiljen zapustiti državo. Znan je tudi po svoji vlogi v albanskem uporu 1481–1484, ko je po prihodu iz Italije v Albanijo in naselitvi v Himari vodil upor proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].<ref name=Anamali2002pp413416>{{harvnb|Anamali|2002|p=413–416}}</ref> Junija 1481 je podprl [[Ivan Crnojević|Ivana Crnojevića]], ki je uspešno zavzel [[Zeta (država)|Zeto]] izpod osmanske oblasti.<ref name="Немировски1996">{{cite book|author=Евгениј Љвович Немировски|title=Почеци штампарства у Црној Гори, 1492-1496|url=https://books.google.com/books?id=cV4VAQAAIAAJ|accessdate=24 April 2013|year=1996|publisher=ЦНБ "Ђурђе Црнојевић"|page=99}}</ref> Gjonu II. ni uspelo ponovno vzpostaviti kneževine Kastrioti in osvoboditi Albanije izpod osmanske oblasti, zato se je po treh letih vojne leta 1484 umaknil v [[Italija|Italijo]].<ref name=Anamali2002pp413416/> ==Vrnitev v Albanijo (1481–1484)== Gjon II. Kastrioti je bil rojen leta 1456 v gradu Petralba (danes Gur i Bardhë). Njegov oče se je pred bitko pri Albuleni z ženo in sinom umaknil v [[Kruja|Krujo]].<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=VKPQWsmhOg8C|page=87|title=Monumentet|publisher=Ministria e Arësimit dhe Kulturës, Instituti i Monumenteve të Kulturës|year=1979}}</ref> Po očetovi smrti leta 1468 se je z materjo preselil v Italijo in kratek čas živel v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], na posestvih, ki jih je podedoval od očeta Skenderbega. V [[Otranto|Otrantu]] se je boril proti Osmanom in se na prošnjo albanskih upornikov vrnil v Albanijo, s čimer je začel albanski upor 1481–1488. Izkoristil je takratno zanimanje neapeljskega dvora za širitev fronte proti Osmanskemu cesarstvu in od kralja Ferdinanda uspel dobiti štiri galere, s katerimi je z vojaki in bratracem Kostandinom Muzako odplul proti domovini. Gjon II. se je leta 1481 izkrcal južno od [[Drač]]a, neapeljske ladje pa so odplule proti južni Albaniji in na območju Himare, kjer je nastalo še eno žarišče protiosmanskih uporov, izkrcale Kostandina Muzako. V tem času so v severni Albaniji, v gorskih predelih Lezhe in v okolici [[Skader|Skadra]], delovale sile Nikoleja in Lekeja Dukadžinija in napadle tudi Skader, kar je Sulejmana Pašo prisililo, da je na to območje poslal vojaške okrepitve. Prebivalci osrednje Albanije so Gjona II. Kastriotija sprejeli kot zakonitega dediča države. Z njegovim prihodom so uporniki v teh regijah okrepili boj za izgon osmanskih okupatorjev. V teh razmerah je Sulejman Paša proti upornikom poslal del osmanske vojske, ki se je v bližini Vlore pripravljala na odhod v Italijo. [[Slika:Stema e Gjon Kastriotit II.png|200px|thumb|Grb Gjona II. Kastriotija]] [[Slika:Castello di galatina.jpg|250px|thumb|Palača Galatina, dom družine Kastrioti (slika iz 16. stoletja)]] [[Slika:Ducal Castle (Galatina)01.jpg|250px|thumb|Palača Galatina danes]] Gjon II. je proti osmanski vojski poslal del svojih borcev, da bi zaprli pot, po kateri bi morala priti osmanska vojska. Albanski branilci se niso mogli upreti napadu osmanskih sil in so bili skoraj vsi ujeti. Izguba je omajala zaupanje Gjona II. Kastriotija v uspeh upora in je začel razmišljati o zapustitvi Albanije in vrnitvi v Italijo, prebivalci pa so bili pripravljeni nadaljevati boj proti Osmanom. Okoli njega se je zbralo približno 7.000 vojakov, večinoma pešcev.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Njegova vojska je v prvi polovici avgusta 1481 napadla in premagala osmansko vojsko 2.000 do 3.000 vojakov.<ref name=Noli>{{harvnb|Noli|1962|p=120}}</ref> Zmagovalci so osvobodili tudi Albance, ki so jih Osmani ujeli v prejšnji bitki. Avgusta 1481 so v zahodnih delih južne Albanije, zlasti v regiji Himara, potekali hudi boji med Albanci in osmanskimi četami. Pod vodstvom Kostandina Muzake so albanski borci obkolili in napadli gradova Himara in Sopot (Borsh) ter ju oba zavzeli.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Za osmansko vojsko so postale razmere na tem območju zelo težke in prisilile Sulejmana Pašo, da se je sam na čelu 3.000 vojakov odpravil proti Himari. Na poti so ga Albanci premagali in ubili ali ujeli več kot tisoč njegovih vojakov. Med ujetniki je bil tudi rumelijski beglerbeg Sulejman Paša, ki so ga Albanci kot vojno trofejo izročili Gjonu II. Kastriotiju. Po zmagi Albancev nad vojsko Sinan Paše na obalnih območjih južne Albanije, je bil 31. avgusta 1481 osvobojen grad Himara in nato še grad Sopot.<ref>{{harvnb|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002|p=474}}</ref> Poraz vojske Sulejmana Paše v Albaniji je močno olajšal protiosmanske vojaške operacije v Neapeljskem kraljestvu. 10. septembra 1481 je neapeljska vojska osvobodila grad Otranto in tako izgnala Osmane iz Italije. Po zmagah Albancev v avgustu 1481 so se njihove vojaške akcije za osvoboditev mest in gradov v Albaniji razširile. Borci Gjona II. so se obrnili proti Kruji in sprožili napade za njeno osvoboditev. Čeprav albanski vojski Kruje ni uspelo zavzeti, ker je bila zelo utrjena in z razpoložljivim orožjem neosvojljiva, so od konca leta 1481 do leta 1483 osvobodili precejšen del posesti Kastriotov. Gjon II. Kastrioti je postal znan kot knez osvobojenih albanskih dežel. Po sklenitvi mirovnega sporazuma med Osmanskim cesarstvom in Neapeljskim kraljestvom leta 1483 so osmanske vojske okrepile svojo aktivnost za ponovno osvojitev izgubljenega ozemlja v Albaniji. Borci Gjona II. Kastriota so januarja 1484 v bližini reke Erzen premagali osmansko vojsko, vendar sta odpor in organiziran boj Albancev začela slabeti zaradi velikega in nenehnega pritiska osmanskih sil. Poleti 1484 so Osmani ponovno osvojili grad Himara. Propad protiosmanskega upora je prisilil Gjona II. Kastriotija, da je zapustil Albanijo in se ponovno naselil na posestvih, ki so jih imeli Kastrioti v Italiji. Enako so storili tudi drugi albanski voditelji, ki so se v začetku osemdesetih let 15. stoletja izselili in odšli v Albanijo, da bi vodili protiosmansko vstajo. Kmalu zatem so se Osmanskemu cesarstvu uprli Himaroti in osvobodili državo, kar je trajalo do leta 1488.<ref>{{Cite book |last=Vickers |first=Miranda |title=The Albanians: A Modern History |date=1999}}</ref> ==Družina== Gjon II. je bil poročen s princeso Jerino (Irino, Ireno) Branković, vnukinjo bizantinskega cesarja [[Manuel II. Paleolog|Manuela II. Paleologa]], s katero je imel pet otrok:<ref name=Spandounes/><ref name=Breve/><ref>{{cite book|last=Raquel Pinilla Gómez|first=Javier Becerra García, José Ramón Sarmiento Guede|title=El júbilo de la palabra|date=2023|publisher=Editorial Dykinson, S.L.|isbn=978-8-4117-0854-8 |page=50}}</ref> * Jurija Kastriota (umrl 1540), * Konstantina Kastriota (1477–1500), škofa Isernije, * Ferdinanda Kastriota<ref name="Breve" /> (umrl 1561), 2. vojvodo San Pietra v Galatini in 2. grofa Soleta, * Marijo Kastriota<ref name="Breve" /> (umrla 1569), ki se je poročila s Carlom Minutolom in se posvetila umetnosti, * Alfonza Kastriota (umrl 1503), ki je leta 1503 med obiskom španskega dvora nenadoma umrl, star komaj 15 let. Pokopan je bil s kraljevimi častmi v [[Valencija|Valenciji]] v [[Španija|Španiji]]. Potomci Kastriotov, ki danes živijo v Italiji, so edini potomci Jerininega starega očeta Manuela II. Paleologa.<ref name=Runciman1990pp183185>{{harvnb|Runciman|1990|pp=183–185}}</ref> {{družinsko drevo |collapsed=yes |align=center |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Gjon II. Kastrioti''' |2= 2. [[Skanderbeg]] |3= 3. Andronika Arianiti |4= 4. Gjon Kastrioti |5= 5. Vojisava |6= 6. Gjergj Arianiti |7= 7. Marija Muzaka |8= 8. Pal Kastrioti |12= 12. Komnen Arianiti |13= 13. hčerka Nikolaja Zaharije |14= 14. Andrea III. Muzaka |15= 15. Chiranna Zenevisi |16= 16. Kostandin Kastrioti }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Citation |author1=Akademia e Shkencave e Shqipërisë, Instituti i Historisë |author2=K. Prifti |author3=Xh. Gjeçovi |author4=M. Korkuti |author5=G. Shpuza |author6=S. Anamali |author7=K. Biçoku |author8=F. Duka |author9=S. Islami |author10=S. Naçi |author11=F. Prendi |author12=S. Pulaha |author13=P. Xhufi|title=Historia e Popullit Shqiptar (Vëllimi I) |url=https://books.google.com/books?id=UlUtAQAAIAAJ&q=Historia+e+popullit+shqiptar|year=2002 |publisher=Toena |location= Tirana, Albania|language=Albanian |isbn=99927-1-622-3 |ref={{harvid|Akademia e Shkencave e Shqipërisë|2002}}}} *{{citation|last=Anamali|first=Skënder|title=Historia e popullit shqiptar në katër vëllime|volume=I|year=2002|publisher=Botimet Toena|language=Albanian|oclc=52411919}} * {{Citation |last=Noli |first=Fan |title=Historia e Skënderbeut |year=1962 |publisher=N.Sh. botimeve "Naim Frashëri" |location=Tirana, Albania |language=Albanian}} *{{citation|last=Runciman|first=Steven|title=The fall of Constantinople, 1453|url=https://books.google.com/books?id=BAzntP0lg58C|year=1990|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-39832-9}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1456]] [[Kategorija:Umrli leta 1514]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Albanije]] 82fd51dvmttwpskltgr5vhteuyt221j Kategorija:Švedski glasbeni producenti 14 600889 6659173 2026-04-13T08:13:20Z ~2026-22670-82 258125 nova stran z vsebino: »ASD uik.deizu,edczui€>id,zui-ui,lm, bm,chj.d kj,i .-.td,xm i.k« 6659173 wikitext text/x-wiki ASD uik.deizu,edczui€>id,zui-ui,lm, bm,chj.d kj,i .-.td,xm i.k akxa1f1itqeuzvx18va1cxa3ffcq36w 6659174 6659173 2026-04-13T08:13:45Z NDG 244193 + delete 6659174 wikitext text/x-wiki {{delete|Nonsense}}ASD uik.deizu,edczui€>id,zui-ui,lm, bm,chj.d kj,i .-.td,xm i.k tbyo8p4o6upjyewzrhqa8kfqzpdip18 Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino 0 600890 6659185 2026-04-13T08:40:00Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted...« 6659185 wikitext text/x-wiki {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Trento]] }} |admin_center_type = Uradi |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = |leader_name1 = |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) je politično-geografsko obmejno območje, ki ga tvorita dve evropski državi, s tremi regionalnimi oblastmi v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Italija|Italiji]]: avstrijska [[Zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (tj. [[Severna Tirolska|Severna]] in [[Vzhodna Tirolska]]) ter italijanski avtonomni [[Pokrajine Italije|pokrajini]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] in [[Avtonomna pokrajina Trento]]. ==Opis== Meje evroregije ustrezajo nekdanji [[Grofija Tirolska|knežji grofiji Tirolski]], kronski deželi [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]], ki je stoletja oblikovala življenje v [[Alpe|alpski]] regiji.[[File:Logo Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD.jpg|thumb|[[Logotip]] Evregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino na vlaku SAD v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] med [[Fortezza|Fortezzo]] in [[Lienz|Lienzom]]]] Italija in Avstrija sta 27. januarja 1993 sklenili sporazum o čezmejnem sodelovanju. Oktobra 1995 je bil v Bruslju odprt skupni predstavniški urad dveh italijanskih avtonomnih pokrajin in avstrijske zvezne dežele. [[Italija]] je temu sprva močno nasprotovala in sprožila spor pred [[ustavno sodišče|ustavnim sodiščem]].<ref name="Euregio">Euregio, ''Tirolo Alto Adige Trentino - Uno sguardo storico''. Trento 2013, ISBN 978-88-907860-2-0, p. 127</ref> Leta 1998 so tri lokalne oblasti podpisale lastno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, kar je časovno sovpadalo z odprtjem meja na podlagi [[Schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] iz leta 1985.<ref name="Euregio"/> === EZTS II (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) === 29. oktobra 2009 je bilo med 14. zasedanjem skupnega deželnega zbora ''[[Dreier Landtag]]'' (skupno zasedanje skupščin obeh avtonomnih pokrajin in tirolskega deželnega zbora)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio-bz.org/it/seduta-congiunta/ultima_seduta_congiunta_mezzocorona_2009.asp|title=Delibere Dreier Landtag GECT|editor=Consiglio Provinciale di Bolzano|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref> sprejeta odločitev o začetku dejavnosti za ustanovitev [[EZTS]] (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), s čimer so se pristojne lokalne vlade zavezale k ustanovitvenim postopkom.<ref>Peter Bußjäger, ''Der Europäische Verbund territorialer Zusammenarbeit (EVTZ)'', op. cit.</ref> Poleg predstavniškega urada pri [[Evropska unija|Evropski uniji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je bil po odobritvi EZTS 15. oktobra 2009 odprt tudi urad v [[Bolzano|Bolzanu]]<ref>{{Navedi splet|url=http://wwwext.ansa.it/web/notizie/notiziari/qualitaaltoadige/2009/12/23/visualizza_new.html_1648924409.html|title=Apertura della sede di Bolzano|editor=ANSA|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref>, ki se nahaja v prostorih raziskovalnega central [[Eurac]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landtag-bz.org/de/dreier-landtag/archiv-beschluesse.asp?somepubl_action=300&somepubl_image_id=108727|title=Dreier-Landtag|publisher=Südtiroler Landtag}}</ref> Maja 2011 je [[Vlada Italijanske republike|italijanska vlada]] Evroregiji uradno priznala lastno javno in čezmejno pravno osebnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/611.asp|title=Comunicato stampa sul riconoscimento da parte del governo}}</ref> Takoj zatem so tri lokalne vlade z notarskim zapisom, sestavljenim 14. junija 2011 na gradu [[Castel Thun|gradu Castel Thun]], ratificirale ustanovni akt in imenovale [[Luis Durnwalder|Luisa Durnwalderja]] za prvega predsednika.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/622.asp|title=Firma dell'atto fondativo}}</ref> ==Članice regije== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Zvezna dežela Tirolska]], [[Avstrija]]}}{{legend|#f7b77b|[[Avtonomna pokrajina Bolzano]], [[Italija]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Avtonomna pokrajina Trento]], [[Italija]]}} Podroben zemljevid evroregije, ki jo tvorita avstrijska zvezna država Tirolska in italijanski avtonomni pokrajini Bolzano in Trento]] Z jezikovnega vidika je prebivalstvo avstrijske Tirolske [[Nemščina|nemško]] govoreče, medtem ko velika večina prebivalcev Trentinskega govori [[Italijanščina|italijansko]]. Na Južnem Tirolskem približno dve tretjini prebivalcev kot materni jezik govori nemščino, ena četrtina pa italijanščino.<ref name="Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol">Oscar Benvenuto (ed.): "[http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf South Tyrol in Figures 2008", Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol], Bozen/Bolzano 2007, p. 15, Table 9</ref> Skupno je v evroregiji 62% prebivalcev nemško govorečih in 37% italijansko govorečih. Približno 1% celotnega prebivalstva evroregije govori [[ladinščina|ladinščino]] kot svoj materni jezik, pri čemer je ta skupina večinoma avtohtona na Južnem Tirolskem, pa tudi na Trentinu in Bellunu. Evroregija v številkah na dan 31. decembra 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} == Sodelovanje == Čezmejno sodelovanje med tremi sosedami danes zajema številna področja, vključno s turizmom, prometom, infrastrukturo, socialnimi storitvami in okoljskimi vprašanji na občutljivem območju osrednjih [[Alpe|Alp]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Znak dobrodošlice]] Po zgodovinskem srečanju parlamentov avstrijske Tirolske in Južne Tirolske leta 1971, ki je bilo prvo po 57 letih,so bila skupna zasedanja dvajset let pozneje razširjena še na Trentinsko. V devetdesetih letih 20. stoletja je avstrijska zvezna dežela [[Predarlska]], ki je bila s to regijo v preteklosti tesno povezana, dobila status opazovalke v skupnem deželnem zboru treh pokrajin ({{Jezik|de|Dreier Landtag}}). Zasedanja skupščine so potekala na različnih zgodovinsko pomembnih krajih, kot sta [[Innsbruck]] in nekdanja prestolnica Tirolske, [[Merano]]. == Seznam predsednikov == Predsedovanje traja dve leti, pri čemer se na vodilnem položaju izmenjujejo trije sestavni organi. * 2023 - danes [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref>{{Navedi splet|url=https://news.provincia.bz.it/it/news/superare-i-confini-l-alto-adige-assume-la-presidenza-dell-euregio|title="Superare i confini": l'Alto Adige assume la Presdienza dell'Euregio|language=it|access-date=3. april 2024}}</ref> * 2021 - 2023 [[Maurizio Fugatti]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ufficiostampa.provincia.tn.it/Comunicati/Presidenza-trentina-dell-Euregio-2021-2023-presentato-il-programma-a-giunta-e-assemblea|title=Presidenza trentina dell'Euregio 2021-2023, presentato il programma a giunta e assemblea|author=Infotn|website=Ufficio Stampa Provincia Autonoma di Trento|language=it|access-date=1. avgust 2022}}</ref> * 2019 - 2021 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ansa.it/trentino/notizie/2019/10/12/euregio-la-presidenza-passa-dal-tirolo-allalto-adige_db3d86d4-eef7-4c7c-9158-12225152a6d0.html|title=Euregio, la presidenza passa al Tirolo}}</ref> * 2017 - 2019 [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]]) * 2015 - 2017 [[Ugo Rossi]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansa.it/trentino/notizie/2015/11/18/euregio-ugo-rossi-presidente-gect_01acc576-775c-4b0c-8300-2560b57e1d6b.html|title=Ugo Rossi presidente del GECT}}</ref> * 2013 - 2015 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url= http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|title= Günther Platter nuovo presidente del GECT|editor= Regione autonoma Trentino-Alto Adige/Südtirol|date= 10. oktober 2013|access-date= 30. oktober 2013|archive-date= 1. november 2013|archive-url= https://web.archive.org/web/20131101110624/http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|url-status=dead}}</ref> * 2011 - 2013 [[Luis Durnwalder]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[evroregija|Evroregija]] * [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] * [[Pokrajina Trento|Avtonomna pokrajina Trento]] * [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska (Avstrija)]] * [[Tirolska]] * [[Alpska konvencija]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} 7fzzknkhw1b840sndlzy8ioldub8tv5 6659186 6659185 2026-04-13T08:43:48Z Pinky sl 2932 + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659186 wikitext text/x-wiki {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Trento]] }} |admin_center_type = Uradi |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = |leader_name1 = |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) je politično-geografsko obmejno območje, ki ga tvorita dve evropski državi, s tremi regionalnimi oblastmi v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Italija|Italiji]]: avstrijska [[Zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (tj. [[Severna Tirolska|Severna]] in [[Vzhodna Tirolska]]) ter italijanski avtonomni [[Pokrajine Italije|pokrajini]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] in [[Avtonomna pokrajina Trento]]. ==Opis== Meje evroregije ustrezajo nekdanji [[Grofija Tirolska|knežji grofiji Tirolski]], kronski deželi [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]], ki je stoletja oblikovala življenje v [[Alpe|alpski]] regiji.[[File:Logo Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD.jpg|thumb|[[Logotip]] Evregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino na vlaku SAD v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] med [[Fortezza|Fortezzo]] in [[Lienz|Lienzom]]]] Italija in Avstrija sta 27. januarja 1993 sklenili sporazum o čezmejnem sodelovanju. Oktobra 1995 je bil v Bruslju odprt skupni predstavniški urad dveh italijanskih avtonomnih pokrajin in avstrijske zvezne dežele. [[Italija]] je temu sprva močno nasprotovala in sprožila spor pred [[ustavno sodišče|ustavnim sodiščem]].<ref name="Euregio">Euregio, ''Tirolo Alto Adige Trentino - Uno sguardo storico''. Trento 2013, ISBN 978-88-907860-2-0, p. 127</ref> Leta 1998 so tri lokalne oblasti podpisale lastno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, kar je časovno sovpadalo z odprtjem meja na podlagi [[Schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] iz leta 1985.<ref name="Euregio"/> === EZTS II (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) === 29. oktobra 2009 je bilo med 14. zasedanjem skupnega deželnega zbora ''[[Dreier Landtag]]'' (skupno zasedanje skupščin obeh avtonomnih pokrajin in tirolskega deželnega zbora)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio-bz.org/it/seduta-congiunta/ultima_seduta_congiunta_mezzocorona_2009.asp|title=Delibere Dreier Landtag GECT|editor=Consiglio Provinciale di Bolzano|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref> sprejeta odločitev o začetku dejavnosti za ustanovitev [[EZTS]] (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), s čimer so se pristojne lokalne vlade zavezale k ustanovitvenim postopkom.<ref>Peter Bußjäger, ''Der Europäische Verbund territorialer Zusammenarbeit (EVTZ)'', op. cit.</ref> Poleg predstavniškega urada pri [[Evropska unija|Evropski uniji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je bil po odobritvi EZTS 15. oktobra 2009 odprt tudi urad v [[Bolzano|Bolzanu]]<ref>{{Navedi splet|url=http://wwwext.ansa.it/web/notizie/notiziari/qualitaaltoadige/2009/12/23/visualizza_new.html_1648924409.html|title=Apertura della sede di Bolzano|editor=ANSA|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref>, ki se nahaja v prostorih raziskovalnega central [[Eurac]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landtag-bz.org/de/dreier-landtag/archiv-beschluesse.asp?somepubl_action=300&somepubl_image_id=108727|title=Dreier-Landtag|publisher=Südtiroler Landtag}}</ref> Maja 2011 je [[Vlada Italijanske republike|italijanska vlada]] Evroregiji uradno priznala lastno javno in čezmejno pravno osebnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/611.asp|title=Comunicato stampa sul riconoscimento da parte del governo}}</ref> Takoj zatem so tri lokalne vlade z notarskim zapisom, sestavljenim 14. junija 2011 na gradu [[Castel Thun|gradu Castel Thun]], ratificirale ustanovni akt in imenovale [[Luis Durnwalder|Luisa Durnwalderja]] za prvega predsednika.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/622.asp|title=Firma dell'atto fondativo}}</ref> ==Članice regije== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Zvezna dežela Tirolska]], [[Avstrija]]}}{{legend|#f7b77b|[[Avtonomna pokrajina Bolzano]], [[Italija]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Avtonomna pokrajina Trento]], [[Italija]]}} Podroben zemljevid evroregije, ki jo tvorita avstrijska zvezna država Tirolska in italijanski avtonomni pokrajini Bolzano in Trento]] Z jezikovnega vidika je prebivalstvo avstrijske Tirolske [[Nemščina|nemško]] govoreče, medtem ko velika večina prebivalcev Trentinskega govori [[Italijanščina|italijansko]]. Na Južnem Tirolskem približno dve tretjini prebivalcev kot materni jezik govori nemščino, ena četrtina pa italijanščino.<ref name="Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol">Oscar Benvenuto (ed.): "[http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf South Tyrol in Figures 2008", Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol], Bozen/Bolzano 2007, p. 15, Table 9</ref> Skupno je v evroregiji 62% prebivalcev nemško govorečih in 37% italijansko govorečih. Približno 1% celotnega prebivalstva evroregije govori [[ladinščina|ladinščino]] kot svoj materni jezik, pri čemer je ta skupina večinoma avtohtona na Južnem Tirolskem, pa tudi na Trentinu in Bellunu. Evroregija v številkah na dan 31. decembra 2006:<ref>[http://www.europaregion.info/en/10.asp Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers]</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km<sup>2</sup> |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} == Sodelovanje == Čezmejno sodelovanje med tremi sosedami danes zajema številna področja, vključno s turizmom, prometom, infrastrukturo, socialnimi storitvami in okoljskimi vprašanji na občutljivem območju osrednjih [[Alpe|Alp]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Znak dobrodošlice]] Po zgodovinskem srečanju parlamentov avstrijske Tirolske in Južne Tirolske leta 1971, ki je bilo prvo po 57 letih,so bila skupna zasedanja dvajset let pozneje razširjena še na Trentinsko. V devetdesetih letih 20. stoletja je avstrijska zvezna dežela [[Predarlska]], ki je bila s to regijo v preteklosti tesno povezana, dobila status opazovalke v skupnem deželnem zboru treh pokrajin ({{Jezik|de|Dreier Landtag}}). Zasedanja skupščine so potekala na različnih zgodovinsko pomembnih krajih, kot sta [[Innsbruck]] in nekdanja prestolnica Tirolske, [[Merano]]. == Seznam predsednikov == Predsedovanje traja dve leti, pri čemer se na vodilnem položaju izmenjujejo trije sestavni organi. * 2023 - danes [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref>{{Navedi splet|url=https://news.provincia.bz.it/it/news/superare-i-confini-l-alto-adige-assume-la-presidenza-dell-euregio|title="Superare i confini": l'Alto Adige assume la Presdienza dell'Euregio|language=it|access-date=3. april 2024}}</ref> * 2021 - 2023 [[Maurizio Fugatti]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ufficiostampa.provincia.tn.it/Comunicati/Presidenza-trentina-dell-Euregio-2021-2023-presentato-il-programma-a-giunta-e-assemblea|title=Presidenza trentina dell'Euregio 2021-2023, presentato il programma a giunta e assemblea|author=Infotn|website=Ufficio Stampa Provincia Autonoma di Trento|language=it|access-date=1. avgust 2022}}</ref> * 2019 - 2021 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ansa.it/trentino/notizie/2019/10/12/euregio-la-presidenza-passa-dal-tirolo-allalto-adige_db3d86d4-eef7-4c7c-9158-12225152a6d0.html|title=Euregio, la presidenza passa al Tirolo}}</ref> * 2017 - 2019 [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]]) * 2015 - 2017 [[Ugo Rossi]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansa.it/trentino/notizie/2015/11/18/euregio-ugo-rossi-presidente-gect_01acc576-775c-4b0c-8300-2560b57e1d6b.html|title=Ugo Rossi presidente del GECT}}</ref> * 2013 - 2015 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url= http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|title= Günther Platter nuovo presidente del GECT|editor= Regione autonoma Trentino-Alto Adige/Südtirol|date= 10. oktober 2013|access-date= 30. oktober 2013|archive-date= 1. november 2013|archive-url= https://web.archive.org/web/20131101110624/http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|url-status=dead}}</ref> * 2011 - 2013 [[Luis Durnwalder]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[evroregija|Evroregija]] * [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] * [[Pokrajina Trento|Avtonomna pokrajina Trento]] * [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska (Avstrija)]] * [[Tirolska]] * [[Alpska konvencija]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] [[Kategorija:1998 v politiki]] [[Kategorija:Evroregije]] [[Kategorija:Geografija Tirolske (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Južna Tirolska]] [[Kategorija:Pokrajina Trento]] r2csoftvd27uhln99mi3joe5qog55n2 Pogovor:Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino 1 600891 6659187 2026-04-13T08:45:08Z Pinky sl 2932 {{ITA-SL 2026 |uporabnik=Pinky sl }} 6659187 wikitext text/x-wiki {{ITA-SL 2026 |uporabnik=Pinky sl }} oshbmhpnnva4z1fxedmsc1uosopuuom 6659189 6659187 2026-04-13T08:45:49Z Pinky sl 2932 6659189 wikitext text/x-wiki {{ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=Pinky sl }} hullmyjebnqkgokmuo613nh5e64b81z 6659191 6659189 2026-04-13T08:50:55Z Pinky sl 2932 6659191 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2026|uporabnik=Pinky sl |tema=Politika |tema2=Geografija |država= Avstrija}} {{ITA-SL 2026| kaj=ustvarjen |uporabnik=Pinky sl }} try9uzmqoxzrtipi24jkv1hyegdcp3f Stopinje svetega Martina 0 600892 6659194 2026-04-13T09:05:14Z Ivo Lendić 253179 nov članek (CEE Pomlad) 6659194 wikitext text/x-wiki '''Stopinja svetega Martina''' ([[Francoščina|francosko]]: ''Le Pas de Saint Martin'') je mreža evropskih spomenikov, posvečenih [[Sveti Martin|svetemu Martinu]], ki se od leta 2005 podeljuje krajem z martinovo tradicijo v okviru projekta [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in Inštituta za evropske kulturne poti.<ref name=hkm>Damjanić, Goran: [https://hkm.hr/vijesti/domovina/stopa-svetog-martina-na-velikoj-europskoj-karti-via-sancti-martini-i-22-hrvatske-crkve/ STOPA SVETOG MARTINA Na velikoj europskoj karti "Via Sancti Martini" i 22 hrvatske crkve] hkm.hr. [[Hrvaška katoliška mreža]]. Objavljeno 11. novembra 2019. </ref> Ustvaril jo je francoski kipar Michel Audiard leta 2003.<ref name=hkm/> Kraji s Stopinjo so povezani v Pot svetega Martina (''Via Sancti Martini'').<ref name=hkm/> V okviru projekta so bili ustanovljeni kulturni centri svetega Martina na [[Madžarska|Madžarskem]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Belgija|Belgiji]], na [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Luksemburg]]u, [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Hočevar, Ksenja. [https://arhiv.druzina.si/clanek/martinove-stopinje Martinove stopinje] ''[[Družina (časopis)|Družina]]''. Objavljeno 12. maja 2022.</ref> in na [[Hrvaška|Hrvaškem]], pa tudi dva v [[Francija|Franciji]] in trije v [[Italija|Italiji]].<ref name=hkm/> Projekt izvaja Evropski kulturni center svetega Martina Tourskega (francosko: ''Centre culturel européen Saint Martin de Tours'') v Franciji.<ref>[https://hkm.hr/vijesti/domovina/znate-li-sto-je-stopa-sv-martina/ Znate li što je Stopa sv. Martina?] hkm.hr. Hrvaška katoliška mreža. Objavljeno 10. novembra 2020.</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Svet Evrope]] [[Kategorija:Spomeniki v Franciji]] [[Kategorija:Spomeniki na Hrvaškem]] [[Kategorija:Spomeniki v Italiji]] [[Kategorija:Spomeniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Spomeniki v Nemčiji]] [[Kategorija:Spomeniki v Sloveniji]] rhslh1u3vqaz7k7vckyzdngjw4zpv4q Pogovor:Stopinje svetega Martina 1 600893 6659196 2026-04-13T09:06:54Z Ivo Lendić 253179 predloga 6659196 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ivo Lendić |tema=kultura |država=Hrvaška|država2=Slovaška|država3=Madžarska}} 7lgl7f2rqijh2todca3he8uzt8tb82t Pogovor:Gjon II. Kastrioti 1 600894 6659207 2026-04-13T10:01:25Z Octopus 13285 CEE 6659207 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Albanija|država2= |država3= }} 2e5buew480bbaurli46024cfephbxuf Ivan Crnojević 0 600896 6659217 2026-04-13T10:46:38Z Octopus 13285 vladar 6659217 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | succession = Gospod [[Zeta pod Crnojevići|Zete]] | reign = 1465–1490 | predecessor = [[Stefan Crnojević]] | successor = [[Đurađ IV. Crnojević]] | spouses = Vojisava Arianiti<br />Mara Vukčić Kosača | issue = {{Plainlist | * Đurađ * Stefan * Staniša * Ana }} | royal house = [[Crnojevići]] | father = [[Stefan Crnojević]] | mother = [[Mara Kastrioti]] | birth_date = | birth_place = | death_date = 1490 | death_place = [[Cetinje]], [[Zeta pod Crnojevići|Zeta]]<br />(zdaj [[Črna gora]]) | burial_date = | burial_place = Stari cetinjski samostan,<br />zdaj dvorna cerkev v Ćipurju | religion = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | image = Ivan Crnojević.jpg | caption = Ivan Crnojević, ilustracija iz leta 1885 | image_size = 250px | signature_type = Pečat | signature = Seal of Ivan Crnojević.jpg }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 15. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1490]] [[Kategorija:Vladarji v 15. stoletju]] [[Kategorija:Črnogorski vladarji]] d5dqdlo96j5qp1rqn9rm5sb5xzg98rk Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije 14 600897 6659226 2026-04-13T11:02:47Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] na [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]]: poenotenje z drugimi podkategorijami [[Kategorija:Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije]] 6659226 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] k0xjns6toea683nfqpnojkz4i1o0vy9 6659227 6659226 2026-04-13T11:03:11Z Upwinxp 126544 {{preusmeritev kategorije}} 6659227 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev kategorije|Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije}} c6cffis8tyylfeekbkgtoe23hsdmpm9 Viktor Polášek 0 600898 6659234 2026-04-13T11:17:00Z Sporti 5955 n 6659234 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Viktor Polášek [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | fullname = | image = <!-- WD --> | nationality = {{CZE}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[Ski Nové Město na Moravě]] | personalbest = 222 m ([[Vikersundbakken|Vikersund]] 2017) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2015]] | career_end = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2022]] | olympicteams = 2 | olympicmedals = | worldsteams = 3 | worldmedals = | wcwins = | wcpodiums = | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{Medal|Country|{{CZE}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalGold|Park City 2017|posamično}} }} '''Viktor Polášek''', [[Čehi|češki]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]], * [[18. julij]] [[1997]], [[Nové Město na Moravě]], [[Češka]]. Je nekdanji član kluba [[Ski Nové Město na Moravě]] in češke moške skakalne reprezentance. Leta 2017 je postal posamični [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|mladinski svetovni prvak]] v [[Park City]]ju. V [[Celinski pokal v smučarskih skokih|celinskem pokalu]] je dosegel dve zmagi ter po eno drugo in tretje mesto. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 24. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2015]] na tekmi v [[Saporo|Saporu]] s 45. mestom. 22. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2017]] se je na tekmi v [[Zakopane|Zakopanah]] prvič uvrstil med dobitnike točk z 18. mestom. Prva uvrstitev v prvo petnajsterico mu je uspela 18. novembra z 12. mestom v [[Wisla (mesto)|Wisli]], kar je njegova najboljša uvrstitev kariere. Na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]] je nastopil v letih [[Zimske olimpijske igre 2018|2018]] in [[Zimske olimpijske igre 2022|2022]], posamično je najboljši uvrstitvi dosegel leta 2018 s 44. mestom na veliki in srednji skakalnici, ekipno pa leta 2022 z devetim mestom. Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2015|2015]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2017|2017]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|2019]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|2021]], posamično je najboljšo uvrstitev dosegel s 25. mestom na veliki skakalnici v letih 2017 in 2019, ekipno pa s sedmim mestom leta 2017. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Mladinski svetovni prvaki v smučarskih skokih}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Polášek, Viktor}} [[Kategorija:Češki smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češko]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2018]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]] 17tbj9zdyscem0hduuezasci00vh4vo Pogovor:Viktor Polášek 1 600899 6659237 2026-04-13T11:17:37Z Sporti 5955 CEE 6659237 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |tema2=Mladi |država=Češka }} rkqzu4cktd5gk07rm101rsxnz8c8git Viktor Polešek 0 600900 6659240 2026-04-13T11:18:49Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Viktor Polášek]] 6659240 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Viktor Polášek]] 5qgju126dqcoc5ur25vnsglrzshgdfz